479 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE XXXI. zborovanje slovenskih zgodovinarjev Regionalni vidiki slovenske zgodovine Maribor, 10. – 12. oktober 2002 Zborovanja slovenskih zgodovinarjev, ki so v slovenskem prostoru stalnica ‘e od za~etka druge svetovne vojne, so danes namenjena predvsem prenosu znanstvenih odkritij v strokovno in {olsko jav- nost. Organizatorja zborovanja Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije in Zgodovinsko dru{tvo dr. Fran- ca Kova~i~a v Mariboru sta zgodovinarje tokrat povabila v mariborski Narodni dom, katerega simbolni pomen branika slovenstva v obmejnem Mariboru se je prepletal z obletnico koro{kega plebiscita, kar je v svojem pozdravnem govoru poudaril tudi pokrovitelj zborovanja, ‘upan mesta Maribor Boris Sovi~. Po otvoritvi in pozdravnih govorih predsednika Zveze zgodovinskih dru{tev dr. Jurija Perov{ka in predsednika Zgodovinskega dru{tva dr. Franca Kova~i~a v Mariboru dr. Darka Fri{a, je o Vpra{anju regij v na{i preteklosti spregovoril akademik dr. Vasilij Melik, ki je poudaril, da regije v slovenski zgodovini obstajajo od najstarej{ih ~asov, ~eprav nosijo razli~na imena, so razli~ne velikosti in imajo razli~no tradicijo. Kot najpomembnej{e regionalne enote, ki jih je Slovencem prinesel zgodovinski razvoj, je akademik ozna~il de‘ele, a dodal, da te niso zrasle iz notranjega razvoja, temve~ iz razvoja {ir{ega evropskega prostora. Dopoldanski del prvega dne zborovanja je nadaljeval arheolog dr. Peter Turk, ki je prikazal Zgodovino regij na Slovenskem od prazgodovine do srednjega veka, za ~as torej, ko arheologija s specifi~nim metodami zaradi odsotnosti ali omejenosti pisanih virov predstavlja najpomembnej{i ali celo edini okvir prou~evanja. V svojem prispevku je natan~neje ilustriral t. i. regio- nalne arheolo{ke kulturne skupine na ozemlju Slovenije v starej{i in mlaj{i ‘elezni dobi ter v anti~nem in zgodnjesrednjeve{kem obdobju. Dr. Darko Fri{ je kot naslednji predavatelj v referatu [tajerska v slovenski zgodovini predstavil izsledke analize o narodnostni strukturi t. i. Slovenske oz. Spodnje [tajerske, ki jo je opravil na podlagi literature in popisov prebivalstva v habsbur{ki monarhiji v letih 1880, 1890, 1900 in 1910 ter v Kraljevini SHS (Jugoslaviji) v letih 1921 in 1931. Odmeven je bil referat medievista dr. Petra [tiha z naslovom Regije in de‘ele v srednjem veku, v katerem se je podrobneje dotaknil problema opredelitve temeljnih pojmov, ki se dotikajo vpra{anja regionalizma v slovenskem zgodovinopisju: regija, pokrajina, de‘ela. Ugotovil je, da je dolo~anje regij odvisno od kriterijev, ki jih posamezne stroke izberejo za njihovo dolo~itev, zato na regije ne moremo gledati kot na histori~ne enote, temve~ jih je potrebno definirati za vsak primer posebej. Dr. Boris Golec je zbranim spregovoril o izsledkih svoje raziskave o zunanji jezikovni podobi 20 celinskih mest dana{nje Slovenije od za~etka novega veka do konca 18. stoletja v referatu z naslovom Regionalne razlike v jezikovni podobi prebivalstva kranjskih in spodnje{tajerskih mest med 16. in 18. stoletjem. Ugotovil je, da ima kranjsko-{tajerska dihotomija »slovensko-nem{ko« iz desetletij pred razpadom Avstro-Ogrske monarhije svoje korenine globoko v stoletjih pred izobliko- vanjem moderne narodne zavesti. Predavatelja z oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Janez Cvirn in dr. Bo‘o Repe sta govorila o razmerju med de‘elno in nacionalno zavestjo od druge polovice 19. stoletja do slovenske osamosvojitve leta 1991 in o nastanku moderne nacionalne zavesti v tem ~asu. Poudarjala sta velik pomen tradicionalnega ob~utenja pripadnosti zgodovinskim pokrajinam vse do vzpostavitve slo- venske dr‘avnosti, ko so Slovenci postali dr‘avljani, glede na trend ustanavljanja novih ob~in pa, kot je zaklju~il dr. Bo‘o Repe, predvsem tudi krajani. Razmerje med centralizmom in regionalizmom v Slo- veniji je glede na aktualne spremembe ustavnega besedila na podro~ju lokalne samouprave v smislu ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) 480 decentralizacije in za zagotovitev bolj{ih mo‘nosti enakomernega regionalnega razvoja s pravnega stali{~a pojasnil Bo‘o Grafenauer. Kot temeljno je izpostavil dilemo, ali je Slovenijo glede na njen teritorialni obseg in druge zna~ilnosti smiselno notranje raz~lenjevati na pokrajine. Popoldanski sklop predavanj je z referatom o razvoju regionalizacije v zahodni Sloveniji pri~el dr. Branko Maru{i~. Zahodna Slovenija je po njegovem tipi~en primer ozemlja, kjer naravne danosti niso bile izklju~ni ustvarjalec regije, temve~ je bil za njen nastanek soodlo~ilen politi~ni razvoj na tem podro~ju, zaradi ~esar ne moremo govoriti o regionalizaciji kot o dokon~nem procesu. Dr. Marija Wakou- nig z Univerze na Dunaju je v referatu z naslovom @andarji ali roparji? predstavila naselitev in integra- cijo uskokov v prvi polovici 16. stoletja ob slovensko-hrva{ki meji, ki je pripomogla k formiranju V ojne Krajine. Naselitev Uskokov je povzro~ala hude spore v medsebojnih odnosih s podlo‘nim doma~im kme~kim prebivalstvom, saj so imeli Uskoki kot grani~arji privilegiran polo‘aj v dru‘bi in so se poleg tega le ste‘ka prilagajali novemu na~inu ‘ivljenja. Prvi dan zborovanja je z referatom @umberak kot pozabljena regija zaklju~il Marko Zajc, ki je na podlagi literature in ~asopisnih ~lankov opisal proble- matiko ozemeljske pripadnosti ju‘nega pobo~ja Gorjancev de‘eli Kranjski oz. Hrva{ki v ~asu razfor- miranja Vojne krajine v letih 1871–1881. Razvoj koro{ke in prekmurske zavesti v razmerju do slovenstva sta drugi dan zborovanja predstavi- la Avgu{tin Malle in Darja Kerec. Temeljna ugotovitev prvega referata je bila, da koro{ko-kranjskih odnosov ni mo~ omejiti na etni~ni aspekt, saj so nanje pogosto vplivali administrativni ukrepi oblasti. Referent je poudaril tudi dejstvo, da avstrijsko in predvsem koro{ko zgodovinopisje v ospredje svojega raziskovanja ne postavlja celotnega slovenskega etni~nega ozemlja, temve~ Koro{ko kot teritorialno enoto. Za razliko od Koro{ke, kjer je slovensko prebivalstvo spremljalo razvoj kulturnega in gospodar- skega ‘ivljenja v Ljubljani kot kulturnem sredi{~u Slovencev, v Prekmurju ni bilo tako, ~eprav so se Prekmurci pred priklju~itvijo Kraljevini SHS leta 1919 prepoznavali za Slovence. O mo~ni regionalni identiteti slovenskih izseljencev je govoril tudi dr. Marjan Drnov{ek, ki se je v svoji analizi posvetil prikazu raznolikosti slovenskega izseljenstva v razmerju med gibljivostjo (mobilnostjo) in razli~nimi vidiki regionalizma. Jutranjemu sklopu predavanj, ki so bila hkrati zadnja na 31. zborovanju slovenskih zgodovinarjev, je sledila okrogla miza na temo Slovensko zgodovinopisje med regionalizmom, nacionalnim in global- nim, za katero so sedeli dr. Peter Vodopivec, ddr. Igor Grdina, dr. Marta Verginella in dr. Ervin Dolenc. Moderator okrogle mize dr. Peter Vodopivec je uvodoma kriti~no ocenil slovensko zgodovinopisje, ki se v zadnjem ~asu posve~a skorajda izklju~no problemom slovenske zgodovine brez {ir{ega prostor- sko-primerjalnega pristopa, dr. Igor Grdina pa je v referatu z naslovom Kaj pravzaprav pomeni pisati zgodovino? izhajal iz dejstva, da védenje o svetu skozi ~as omogo~a mi{ljenje, zaradi ~esar je razume- vanje zgodovine zgolj kot »u~iteljice ‘ivljenja« preozko. Temeljna avtorjeva ugotovitev je bila tudi, da je historiografija usmerjena k sedanjemu razumevanju preteklosti in zato ni zgodovinska, temve~ genea- lo{ka. Na naslednji okrogli mizi so se zbrani poglobili v vpra{anje Zgodovine na maturi. Osemletne izku{nje z maturo omogo~ajo primerjavo z drugimi izbirnimi predmeti, posebno ker je zgodovino kot izbirni predmet na maturi izbral skoraj vsak tretji dijak. Razpravljavci dr. Peter Vodopivec, Bojan Kon~an, dr. Danijela Tr{kan, Vilma Brodnik, Stane Rozman in moderator okrogle mize Bo‘idar Mrevlje so kot izhodi{~e za razpravo artikulirali naslednje probleme: kritika obstoje~ega koncepta mature, analiza ankete, opravljene med zunanjimi ocenjevalci o sestavi izpitnih pol za maturo v letu 2002 in primerjava rezultatov s tistimi iz leta 2000 in statistika mature iz leta 2002. Danijela Tr{kan je predstavila didakti~no- metodi~no strukturo zunanjih srednje{olskih izpitov v Sloveniji in nekaterih evropskih dr‘avah, Vilma Brodnik in Stane Rozman pa sta podala predloge za spremembe maturitetnega izpita iz zgodovine. Ob izteku zborovanja so ~lani Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije na ob~nem zboru izvolili novega predsednika mag. Branka Goropev{ka in tajnika mag. Aleksandra @i‘ka. Nagrado Klio za mo- nografijo Ipavci: zgodovina slovenske me{~anske dinastije, izdano leta 2001 pri Znanstvenoraziskoval- nem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je prejel ddr. Igor Grdina. Z ekskurzijo in prijetnim dru‘enjem v Slovenskih goricah je bilo v soboto 31. zborovanje slovenskih zgodovinarjev zaklju~eno. Mateja Ratej