Poštarina plačena u gotovou,

God. Xll. Broj 14 ,

U Zagrebu, 4 . travnja 194«.

Pojedini broj Din l.—

Narod, koji se odreče ma 1  jedne
stope krvlju 1  znojem otaca svo¬
jih natopljene zemlje nije dosto-
jan da se nazivl.ie narodom

ITALIJA I JUGOSLAVIJA

Prigodom trese obljetnlce
beogradskog pakta

Dne 25. prošloga mjeseca navršila se
treča godina od zakl.jučenja t. zv. beo-
gradskoga pakta, kojim .je inaugurirana
politika prijateljstva izmedju Jugoslavi¬
je i Italije. Tom zgodom izmijenili su
ministri Dr. Cincar-Markovič i grof Ci-
ano brzojavne pozdrave.

Cincar Markovič uputio je talijan-
skom ministru vanjskih poslova ovaj
brzojav:

»Prigodom trogodišnjice beogradsko-
ga pakta — sigumoga zaloga mira na
Jadranu i srdacnih odnosa naših dvi-
ju država — za koju je vezano ime vaše
ekseiencije sretan sam što mogu uputiti
vašoj ekselenciji izraze mojih osječaja
iskrene simpatije. Prijateljstvo izmedju
naših dviju država koje crpi svoju sna-
gu u medjusobnom povjerenju i pošto
vanju kao i u identičnosti njihovih in¬
teresa dobiva u sadašnjim prilikama na
ročitu važnost i učvrščuje nas u želji,
da ustrajemo u istoj poli tiči plodne su
radnje«.

Mimstar vanjskih poslova Italije grof
Ciano uputio je istim povodom ministru
vanjskih poslova Cincar-Markoviču ovaj
brzojav:

»Beogradski sporazumi, kojima su
prije tri godine Itaiija i Jugoslavija ot-
počele u svojim medjusobnim odnosima
novu periodu prijateljstva i suradnje,
dokazali su svoju vitalnost i puno po
dudaranje u interesima obiju država.
Danas kao i onda oni su čvrst temelj
politike Italije i Jugoslavije. Veoma mi
je prijatno da vam ekselencijo, sjecaju-
či se njihovog potpisa, ponovno uputim
svoj srdačan pozdrav i izraze svojih naj
prijateljskijih osječaja«.

Beogradskom dopisniku agencije Ste¬
fani dao je Cincar-Markovič ovu izjavu:

»Trogodišnjica potpisa Beogradskog
pakta o prijateljstvu izmedju Italije i
Jugoslavije pruža nam priliku, da još
jednom pokažemo na izvanredno znace-
nje ovog važnog diplomatskog doku¬
menta. Počivajuči na dubokom i real-
nom shvačanju trajnih interesa talijan-
skog i jugoslavenskog naroda, ovaj spo¬
razum je prije svega djelotvoran instru-
menat mira na Jadranu i na Jugoisto-
ku Evrope. Njime su izmedju dvije ze¬
mlje stvorene mogucnosti plodne sura¬
dnje u svim područjima. Neizvjesnost
današnje situacije u Evropi ističe još
jasnije svu vrijednost talijansko-jugo-
slavenskih prijateljskih odnosa, osnova¬
nih na punom povjerenju i poštivanju
naših dviju jadranskih država, tf torne
je i moje uvjerenj^da če ova politika u
buduče uspješno osigurati životne inte¬
rese Italije i Jugoslavije, koji' su danas
izraženi u odlučnim nastojanjima obiju
vlada za održanje mira i postojeceg po¬
re tka u ovom dijelu Evrope.«

Osim o ve izjave i teksta brzojava, što
su ih izmijenili Cincar-Markdvič i Ci¬
ano, talijanski su listovi donijeli i ko-
mentare o znaeenju jugoslavensko-tall-
janskog pakta ističuči njegovu važnost
napose u sadanjim vremenima, kad se
pažn.ia cjelokupne evropske javnosti ok-
reče prema evropskom jugoistoku i Bal¬
kanu.

Dogadjaji, koji su nastupili nakon
1937. — veli se s talij anske strane, Ka¬
ko je to zabilježio rimski dopisnik be-
ogradske »Politike« — nisu mogli škoditi
sretno inauguriranim odnosima izme¬
dju Rima i Beograda, a danas ih još
manje mogu dovesti u opasnost...

»11 Popolo di Roma«, list, koji je bli¬
zu grofa Ciana ističe u svom članku,
da je i pored nesigurnosti budučnosti
kao i ooasnosti. koje bi mogle nastati
u sadašnjoj medjunarodnoj situaciji,
ipak sigurno da talijansko — jugosla-
vensko prijateljstvo ostaje i za buduč-
nost jedna stabilna točka i jedna pozi¬
tivna snaga, ko.ia radi za zajedničke in¬
terese Italije i Jugoslavije.

»Giornale d’Italia« pisao je pod na¬
slovom »Jadranski mir« da talijanska i
jugoslavenska vlada podsječaju sa živom
i zaiedničkom srdačnošču na treču ob-
Ijetnicu nolitičMh i ekonomskih spora¬
zuma. koji su 25 marta 1937. potpisani
u  poo<r-odi’ TToVrčnii sporazumi pred¬
stavljajo — veli list — zaista čvrstu i
iasnu fazu prijateljstva i suradnje iz¬
medju Italije i Jugoslavije.

Kao nadopunu ovim manifestacijama
Prijateljstva izmedju Beograda i Rima
ističemo. da je ministar vanjskih poslo¬
va Cincar-Markovič dao na treču oblje-
tnicu potpisa beogradskoga pakta sve¬
čan objed u čast talij anskog poslanika
u Beogradu, a da je isto tako grof Ci¬
ano istoga dana priredio političko- di-
plomatsku večeru u palači Madama u
Rimu


GUSTAV GREGORIN -

OSEMDESETLETNIK

Prihodnji teden dne 10. aprila t. 1. bo
dovršil v Ljubljani, kjer se je po vojni
nastanil, svojo osemdesetletnico dr.

Gustav Gregorin, mož, ki je širom svo¬
je domovine znan po svojem požrtvo
valnem nesebičnem in tudi uspešnem
delovanju v prid svojega naroda, da se
smemo Primorci ponašati z njim kakor
le z malokomur in ki mu dolgujemo rie-
venljivo čast in hvalo.

Porodil se je v Sežani na Krasu i.

1860. Po dovršenih šolah in pravniških
študijah se je naselil v Trstu in odprl
tu 1. 1891 kot prvi slovenski odvetnik
svojo pisarno. V tem velikem trgov!
skem središču, je našla energična pod¬
jetnost mladega Gregorina obilo uspeš¬
nega dela na vseh koncih in krajih.

Prav takrat je odprla Družba sv. Cirila
in Metoda razrede za razredi v pred¬
mestju Sv. Jakoba, ki so se pa vsi takoj
izkazali za nezadostne ob naraščajočem
navalu slovenskih otrok iz ostalih de¬
lov obširnega mesta. To skelečo tržaško
šolsko vprašanje, ki se začenja 1. 1848,
je dr. Gregorin kaj nazorno ugotovil,
ko je v posebnem utoku 1. 1894 teme¬
ljito obrazložil nujno potrebo njegove
rešitve od poklicanih oblasti. Ker niso
niti on niti slovenski starši-podpisniki
nikdar prejeli nikakega odgovora na to
svojo zahtevo, ostaja Gregorinova bro-
šurica »Boj za slovensko šolo«, ki se je
prodajala v korist CMD, kot historičen
dokaz, kolike ovire in težave so se zo¬
perstavljale prirodnemu razvoju tržaške¬
ga slovenstva. Istočasno pa je prevzel
dr. Gregorin v svoje roke še list »Edi¬
nost«, ki je do takrat izhajal dvakrat na
teden, našel mu je stalnega urednika
Maksa Cotiča in začel izdajati list tri¬
krat na teden in sicer zjutraj in zvečer
istega dne, tako da so naročniki dobi¬
vali vsako jutro, izvzemši ponedeljek
svoj časopis brez večjih stroškov za te¬
danji časopisni kolek. Iz političnih in
finančnih razlogov je moral dr. Grego¬
rin ustanoviti v to svrho poseben kon¬
zorcij ki se je potem spremenil v za-
drugq in postavil z lastno tiskaro, tr¬
žaški slovenski dnevnik '  na trdno pod¬
lago. Podjetje se je preselilo 1. 1914 v ^____ _

novo zgrajeni Narodni dom, a tik pred- sliko idealista, ki naj pokazuje, kako dr.
izbruhom svetovne vojne v lastno hišo Gregorin svoje bogate talente ni zako-
v ul. sv. Frančiška. S tem je bil »Edi- pa j v  tujo njivo, niti jih uporabil za
nosti« po Gregorinovem prizadevanju se j, e)  temveč le v korist svojega lju-
zagotovljen najlepši razvoj za bodočnost bljenega naroda,
po vsem Primorskem. ^ _ čast in hvala mu zato

Ne moremo se tu dalje upuščati v f

mnogotere nadrobnosti Gree*orinoveffa mnogaja

polju, kjer je ravno on imel kot glavni
tvorec vodilno ulogo ko je znal spret¬
no združiti domače denarne vire ter
zgraditi ž njimi zaporedoma veličastni
Narodni dom, vzorno šolsko poslopje
pri Sv. Ivanu, spravil je grljansko ko¬
pališče v slovenske roke in s pomočjo
Hrvatov ustanovil Jadransko banko ter
druga podjetja, ki jih v hipu ne bi
mogli vseh našteti, a so se vsa izkazala
kot solidna in plodonosna ter so pre
nehala le vsled tuje premoči.

Nič manj uspešno ni bilo delovanje
dr. Gregorina na političnem polju. V
složnem in potrpežljivem delu z ostali
mi prvaki je vzgajal na neštevilnih sho¬
dih ves naš narod do vzorne samoza¬
vesti in obenem dvignil politično dru¬
štvo »Edinost« do vodilne sile. Tej nje¬
govi- vztrajnosti se je imela tržaška
okolica zahvaliti, da si je priborila po
dolgem boju samostalno okrajno gla¬
varstvo in s tem tudi politično neodvis¬
nost od zagriženega nastopa mestnega
magistrata. Nepozabne ostanejo iz ta¬
kih shodov Gregorinove ugotovitve, ka¬
ko je tista zasmehovana slovenska pa-
trola v mestu »piccola pattuglia« iz vo¬
litev 1. 1901 postopoma narastla za vo¬
litve 1911 v javno priznanje vzorno
discipliniranih. regimentov (reggimenti
slavi esemplarmente disciplina ti).

Ne smemo tu pozabiti, da se je prav
dr. Gregorinu posrečilo doseči za mestni
zastop in deželni zbor tržaški tako
proporcionalno volilno reformo, da je
okolica 1. 1909 pridobila svojih 12 na¬
rodnih zastopnikov in da je naše meš¬
čanstvo prišlo do častnega uveljavljanja.

Kako hudo so bili nasprotniki s tem
prizadeti, je dokazal sam njih vodja
sloveči dr. Felice Venezian, ko je raz¬
jarjen zalučal Gregorinu v predsobi
tržaškega namestnika v obraz: »Anima
nera!«; Gregorin je, seveda ta izbruh-
sprejel z največjim zadovoljstvom na
znanje.

Ob vsestranskem delovanju na Tr¬
žaškem ni dr. Gregorin pozabil nikdar
svojega Krasa in I. 1909 so ga napredne
kraške občine iz hvaležnosti izvolile za
svojega poslanca v deželni zbor goriški,
a 1. 1911 v dunajski državni zbor, kjer
;ie vselej vztrajno in složno deloval
skupno z dr. Ribafem in ostalimi tova¬
riši s Primorske v korist svojega naroda.

Ko se je pa 1. 1915 začela spomladi
krvavo krojiti usoda naše zemlje, ni osi¬
veli dr. Gregorin več vzdržal za fronto,
temveč je z dr. Dinkom Trinajstičem
odšel v inozemstvo,- kjer je vstopil v
Jugoslovanski odbor v Londonu. Pred
kratkim smo v »Istri« z dne 8 februarja
t. 1. posneli zanimiv Gregorinov članek,
kjer je ob priliki izročitve imovine Ju¬
goslovanskega Odbora zagrebški Jugo¬
slovanski akademiji znanosti in umetno¬
sti posvetil požrtvovalnemu in nesebič¬
nemu predsedniku omenjenega odbora,
pokojnemu dr. Trumbiču plemenite iz¬
raze zahvale in priznanja; ta spontani
čin pietete odlikuje tudi dr. Gregorina
in dokazuje, da je on bil predsedniku
Trumbiču najzvestejši sotrudnik.

Nismo nameravali podati življenjepi¬
sa zaslužnega moža, temveč uporabiti le
priliko, da v kratkih potezah začrtamo

podrobnosti Gregorinovega
snovanja na gospodarskem in kreditnem

3. P.

Na beogradski sporazum poziva se 1
članak, koji je prošlih dana objavljen u
poluslužbenoj reviji »Relazioni Interna-
zionali« o odnosima Italije s balkan¬
skim državama, napose u onom dijelu,
gdje se govori o Jugoslaviji.

O tim se odnosima odmah u početku
članka izmedju ostaloga'kaže »da se oni
zasnivaju na zajednici interesa, koji ni¬
su odredjeni samo sadašnjim dogodja-
jima, ved i geografskim položajem avl-
ju država. Ovi odnosi su danas više ne¬
go ikada životni i radni. Jadranski je
mir danas jedan faktor i odred j en je da
takav i ostane. To je rečeno jednom za
svagda. Fašistička Italija ne gazi potpi-
sane ugovore. Italija želi da se Jugosia-
vensko-talijanski odnosi razvijaj u har¬
monično prema solidnim osnovama posta¬
vljenima u Beogradu prije tri godine.

Stoga su osudjene na propast sve ne¬
zdrave spekulacije u pogledu Jugosla-
vensko-talijanskih odnosa«.

Smatrali smo potrebnim registrirati
ove momente, koji karakteriziraju sa-
danju službenu politiku prijateljstva iz¬
medju Jugoslavije i Italije kad spora¬
zum zaključen u Beogradu stupa u ce-
tvrtu godinu života Beogradski pakt po-
stao je važnom političkom činjenicom o
ko j oj se nužno mora voditi računa bez
obzira na to kako se tko prema njemu
odnosi, jer se na tom sporazumu izgra-
djuje pred našim očima sistem, koji se
proteže i na gospodarsku i kultumu su-
radnju izmedju obiju država, a da se
posebno i ne spominje njegov značaj na
području medjunahodne politike, napose
u pitanjima, koja interesiraju Balkan i
Podunavlje.

*

Gregorinovi rojstni hiši so pra¬
vili pri »Jokeljevih«. Oče mu je bil
doma iz Brezovice pri Ljubljani, odkoder se
je že v svoji mladosti preselil v Sežano,
kjer je otvoril gostilno, prodajalno in pe¬
karno. Njegova mati pa ie bila iz Boštaina
pri Žalni na Dolenjskem.

Dr. G. Gregorin je prva dva razreda
ljudske šole dovršil v rojstnem kraju, nato
so ga starši poslali na normalko v Idriji,
da bi se naučil tudi nemškega jezika. V
Idriji mu je bil sošolec njegov poznejši to¬
variš v tržaškem mestnem svetu, sedaj že
pokojni učitelj Josip Pertot. Po dovršenem
četrtem razredu se je vpisal na nemško gi¬
mnazijo v Trstu, kjer je tudi maturiral. —
Pravo je študiral na Dunaju v letih 1878—
1882. a promoviral je v Gradcu.

Po končanih pravnih študijah je najprej
prebil enoletno prakso pri sodišču v Trstu.
Nato je vstopil kod odvetniški koncipient - v
pisarno dr. Ostertaga v Sežani. L. 1890.
je postal samostojen odvetnik in že leto dni
pozneje se je preselil v Trst.

Toda dr. Gregorin se ni omejil samo na
svoje delo kot odvetnik, temveč je sode¬
loval lahko rečemo pri vseh panogah na¬
šega življenja v Trstu. On je bil glavni
ustanovitelj lista in tiskarne »Edinost« in
prav do svojega odhoda iz Trsta 1. 1915.
jima je bil duša v vsakem pogledu. Le z
njegovo materialno pomočjo sta lahko pre¬
bredla marsikatero krizo. Skozi dolgo vrsto
let je bil starosta tržaškega Sokola. Boj za
slovenske šole v Trstu je tesno združen z
imenom dr. Gregorina. Njemu gre tudi ve¬
lika zasluga za ustanovitev dvorazredne
slovenske trgovske šole v Trstu. Do leta
1915. je bil predsednik njenega kuratorlja.
Pomagal je tudi ustanoviti prepotrebno Di¬
jaško podporno društvo v Trstu, ki je do
konca svetovne vojne omogočal marsikate¬
remu našemu nadarjenemu a ubožnemu di¬
jaku šolanje na gimnaziji in na univerzi.

Toda njegovo prvenstveno delovno polje
je bilo gospodarsko. Organizacija našega
naroda v Trstu in Primorskem sploh. Zato
je bil med ustanovitelji Tržaške posojilnice
in hranilnice, kateri je tudi pozneje posve¬
čal svojo največjo pažnjo. Po njegovem
prizadevanju je ta denarni zavod postavil
ponosni »Narodni dom« v Trstu, ki je bilo
središče vsega našega prosvetnega, gospo¬
darskega, nacionalnega in družabnega udej¬
stvovanja. Dr. Gregorin je dal tudi podbudo
in pomagal ustanoviti prvo našo banko v
Trstu, »Jadransko banko« ki je tako uspe¬
šno učinkovala na razvoj našega gospo¬
darskega in trgovinskega življa. On je bil
tudi duša akcije, ki nam je pridobila kos
morske obale v Grljanu, kjer smo imeli
svoje morsko kopališče in svoje hotele in
kamor je pristajal prvi in zadnji slovenski
parobrod »Vida«.

Tudi politično se je s pridom udejstvoval
v korist našega naroda. Tako je bil več let
član občinskega in deželnega zbora tržaške¬
ga, pozneje je bil tudi zastopnik sežanskega
in komenskoga okoliša v Goriškem dežel¬
nem zboru. Od leta 1911. pa je bil poslanec
v dunajski zbornici. Za njegove zasluge so
ga razite občine imenovale za častnega ob¬
čana, toda ne samo slovenske, kakor n. pr.
Sežana, Škrbina, Števerjan, temveč tudi
hrvatska občina Volosko-Opatija. Kmalu po
izbruhu vojne z Italijo se je leta 1915. dr.
Gustav Gregorin po sklepu našega tadanje-
ga političnega vodstva z družino podal v
inozemstvo, da tam zastopa interese našega
naroda in našega ozemlja. Najprej je delo¬
val pri Jugoslovanskem odboru v Londonu,
pozneje v Ženevi in končno v Parizu. To
je bilo pet let napornega in požrtvovalnega
dela. Pri tem mu je izborno služilo njegovo
znanje svetovnih jezikov. Za mirovno kon¬
ferenco je napisal brošuro »La Ouestion de
r Adriatique — Trieste« in skupno s Tomom
Šorlijem in Bogumilom Vošnjakom še drug
zvezek v isti zbirki »La comte de Goritza
et de Gradišča«.

Po mirovni konferenci se ni več vrnil v
Trst, temveč se je nastanil v Ljubljani.
Dr. Gregorin je za svoje velike zasluge
prejel red sv. Save lil. razreda, narodna
skupščina pa mu je nakazala skromno dr¬
žavno pokojnino. Od I. 1926. dalje je bil
predsednik komisije za razdelitev arhivov v
Italiji. Leta 1932. je bil imenovan za sena¬
torja in je to mesto obdržal do lanskega
leta, ko je bil senat razpuščen .Toda naj¬
večje zadoščenje za vse veliko, kar je sto¬
ril v korist našega naroda, mu mora biti
zavest, da je izpolnil besede, ki jih je izre¬
kel naš pesnik Simon Gregorčič:

»Dolžan ni samo, kar veleva mu stan,

kar more, to mož je storiti dolžan!«

STRANA

»ISTRA

BROJ 14

JOŠ 0 NESREČI U KRAPANSKOM
RUDNIKU

P u 1 a, aprila — Do polovice prošlog
»jjeseca izvukli su nove lješine nastradalih
u Krapnu. gdje je — prema službenom iz'
vještaju —.nastradalo životom 86 rudara,
n rema našim informacijama nastradali ru¬
dari su iz ovili ft-ajeva. Iz Pazina 3, Tinja
na 4, Gračišča 4, Pična 8, Tupljaka 3, Kr-
šana 7, Šumbrega 8, Sv. Petra 1, iz Kringe
7, Kanfanara 4. iz Vodnjana 6, Pule 4, Bar¬
bana 2, Prnjave 3, Šajini 2, Sv. Marije 1
Raklja 2, iz Žminja 9, iz Cere 1, Sv. Ivana
1, Sv. Vincenta 9, Sv. Martina kod Labina
29, iz Ripende 2, iz Labina (domačih) 12,
Stranca 50.

Sve su mrtvace koje su prepoznali pre
vezli u rodni kraj, a one nepoznate su po¬
kopali u skupni grob na groblju u Labinu,
Mjesto gdje se dogodila eksplozija nije jos
točno ustanovljeno. Dnevna produkcija je
sada za polovicu i više manja, nego prije
kad je iznosila oko 2.400 tona čistog uglje-
na. Prije nesreče radilo je u rdvovima oko
6.000 ranika dnevno na tri grupe oko 8 sati.
Otpust je zatražilo 1600 radnika, a 1500 rad-
nika se nije vratilo na posao.

IDENTIFICIRANA DVA POGINULA RU¬
DARA

Labin — Naknadno su indentificira-
na dva rudara, koja su poginula prigo-
godom svojedobne katastrofe u Krapa
nu, a koji su bili pokopani s oznakom,
»Nepoznati rudar br. 1« i »Nepoznati ru¬
dar br. 8« — Prvi je Viktor Matas po-
kojnog Ivana, 38 godina star, iz Kršana,
a drugi je Mavro Jusa, pokojno« Ale¬
ksandra, 31 godinu star, iz Svetog Petra
ob Nadiži.

»VJERNI ZEMLJI«

Poreč — Generalni tajnik fašističkog
udruženja poljodjelaca, predsjedao je
natječaju, koji je bio raspisan pod ge¬
slom »vjerni zemlji« a kome je bila svr-
ha, da se nagradi one seljake, koji su
se najduže zadržali na djedovskoj ze¬
mlji. Prvu je nagradu odnio Josip Hr¬
vatin (Crevatin) pok. Antuna iz Svetog
Marina kod Kopra, čija obitelj nepre-
kidno več 240 godina obradjuje djedov-
sku zemlju. Dobio je nagradu od 1000 li¬
ra. Na četvrtom mjestu nagradjen je
Rafael Marinčič iz Daile kod Novigrada,
čija je obitelj na istoj zemlji več 113 go¬
dina. Uglavnom su nagrad jeni seljaci iz
zapadne Istre oko Kopra i Novigrada.

IZ RODNOGA KRAJA

OZIMNA JE POPOLNOMA UNIČENA

Gorica, marca 1940. — (***) Letošnja
dolga in izredno muhasta zima je pu¬
stila po Goriškem in Vipavskem zelo
hude posledice, zlasti na polju. Do prve
polovice marca so bili še vsi travniki in
njive, posejane z ozimino, rjave ln
osmojene od burje in mraza. Vsa ozimi-
na je uničena, kar je ni pokončal mraz
jo je pokončala burja, ki jo je ponekod
tudi z zemljo vred odnašala z njiv. Pred
veliko nočjo ni bilo na Goriškem še
nobenega znaka pomladi — nobenega
zelenja, nobenega brstja. Močna burja | stradala,
je popolnoma osušila zemljo tako, da

se je ne da niti obdelati. Kmetje bodo
morali vso jesensko setev še enkrat pre¬
orati, vprašanje je le, če imajo še toliko
semenja na kaščah in- v hramih, da bodo
uničene njive lahko znova posejali in
posadili. Mraz in burja sta povzročila
tudi veliko škode na figovih drevesih, ki
so ponekod pozebla tako, da ne bodo
najbrže nikoli več ozelenela. Naš kmet
je upravičeno v skrbeh kaj in kako naj
ukrene, kako naj obdela polje, da mu
ne bo prihodnjo jesen in zimo družina

VELIKA KRIUMCARSKA AFERA U PULI

Pula — Svojedobna zabrana kave bila
je uzrokom mnogih kriomčarenja, koje
su mnoge lakoumne tipove dovele na
optuženičku klupu i u zatvor. Još u svi-
bnju mjesecu prošle godine uhvačena
, e u Puli dobro organizirana skupina
kriumčara, koji su se bavili kriumčare-
njem kave. duhana i cigaretnog papira
na veliko. Tom je prigodom uhvačeno
dvanaest vreča sirove kave svaka od po
60 kila, koja se prodavala po 10 lira ki¬
logram, te 5 vreča duhana koji se pro-
davao po 35 lira kila, u svemu oko 200
kila duhana i sva sila cigaretnog pa¬
pira.

Ovih dana proglašena je osuda uhi-

čenima. Josip Vidulič osudjen Je na 4
godine tamnice i 38.414 lira globe, A Po-
žerina na 3 godine i 6 mjeseci tamnice
i 38.306 lira globe. Rudolfa Hanaka na
3 godine i pol i 28.306 lira globe. Josipa
Juriševiča na 5 godina tamnice 57.000 li¬
ra globe, Rikarda Dell Antonio na 3

godine i pol te 37.800 lira globe, Josipa
Ježa na 2 godine i 37.000 lira. Na istu su

kaznu osudjeni Miho Frankovič, Palmi-
ra Zambon, Ruža šegon. Osim toga na
manje su kazne osudjeni još neki drugi
sudionici u toj velikoj aferi, koja je svo-
jedobno u Puli bila uzvitlala silnu pra-
šinu.

ŠTEVILNI POŽARI

Trst,  aprila 1940. — Za velikonočne gali še vojaki. Zaradi pomanjkanja vode ie

SIRITE ,,ISTRU” J

NASTRADALE DVIJE UČENICE U
VINESU

Pičan — Nedavno se u selu Vinesu
dogodila teška automobilska nesreča.
Pred Mogorovičevom mesnicom naletio
je jedan teretni automobil, kojim je
upravljao An tun Benko iz Pična, na dvi-
je djevojčice, koje su se vračale iz ško-
le, te ih prignječio o zid. Desetgodišnja
Jolanda Ferluga ostala je na mjestu
mrtva, dočim je devetgodišnja Pjerina
Manzoni dobila prelom lubanje i dru¬
ge teške ozlijede, pa se u puljskoj bol-
'ici bori sa smrču.

■Razlog je nesreči nagli zavoj.

CENE VIPAVSKEMU VINU SO SE
IZREDNO DVIGNILE

Gorica, marca 1940. — (***) Letos
o cene vipavskemu vinu izredno visoke,
saj so v en groš — prodaji dosegle 1.80
lir za liter, pa tudi več. če pomislimo,
da prejšnja leta ni mogel naš kmet pro¬
dati svojega vinskega pridelka liter niti
po 0.40 lire, je to izreden porast. Po¬
vpraševanje po našem vinu je še vedno
živahno, a na žalost je vina le malo, ker
je bila zadnja vinska letina bolj pičla.

NATJECANJA U ISTARSKOJ PUČKOJ
POPJEVCI

Pula — Pretsjednik istarskog Dopo-
iavora razaslao je opčinskim odborima
ovu okružnicu: Na 21. travnja održat če
se u Puli natjecanje u istarskoj pučkoj
uopjevci. Mogu sudjelovati grupe u na¬
rodnim nošnjama. Svaka grupa može ot-
pjevati najviše pet pjesama, uz pratnju
originalnih narodnih glazbala. Narodni
Dlesovi nijesu obvezani, no ako ih koja
grupa donese bit če dobro primljeni.

, . Učesnici smotre imaju bes-

platan put od svog m jesta do Pule i
aatrag, a u Puli i hranu.

SLOVENCI V AMERIKI

Za ohranitev slovenske narodne za¬
vesti slovenskih izseljencev v Ameriki
veliko store radio ure. V vseh večjih kra¬
jih, kjer je naseljen slovenski živelj so
se našli požrtvovalni narodnjaki, ki so
stopili v zvezo z ondotnimi radio-posta¬
jami in za drag denar kupili mesečno
po eno uro, v kateri se prenaša sloven¬
ski spored s slovenskimi predavanji in
slovensko narodno pesmijo. — Sloven¬
cev je v Združenih državah Amerike nad
350.000

praznike se je pripetila v Dornbergu velika
požarna nesreča. Ko so bili na veliki petek
skoro vsi vaščani v cerkvi, so naketari
opazili, kako švigajo ognjeni jeziki iz hiše
posestnika Ivana Rijavca na Brdu. Požar
se je z veliko naglico razširil na celo po¬
slopje. Ker ni bilo gasilcev, je ogenj kaj
kmalu vse uničil. Reševala je, kar se je
dalo, samo gospodinja, ki je ostala sama
doma. Škodo cenijo na 50.000 lir in le malo
je kritega z zavarovalnino. Uničeno je vse
žito, orodje, pohištvo in ostalo. Šele ka¬
sneje so prišli gasilci Iz Gorice, ki so ogenj
omejili in rešili hlev ter obvarovali
sosednje hiše.

Pred nekaj dnevi je pričelo goreti v se¬
niku last Ivana Grudna v Godoviču. Nesre¬
ča je hotela, da se je požar razširil še na
ostale hiše, ki so bile v neposredni bližini.
Oblasti so bile takoj alarmirane o nevar¬
nem požaru. Kmalu so bili na kraju nesreče
idrijski gasilci in njihovi tovariši iz Črne¬
ga vrha. Pomagali pa so jim tudi jugoslo¬
vanski gasilci iz Hotedršice. Po polnoči
(požar je začel zvečer) pa so prišli še po¬
klicni gasilci iz Gorice. Vsem tem so potna-

bilo požar težko gasiti in so se bolj ome¬
jevali na zavarovanje bjižnijh objektov. Po
mučnem poslu je bil naslednjega dne požar
popolnoma pogašen. Goriški gasilci so se
v imenu vseh zahvalili jugoslovanskim ga¬
silcem za brezprimerno požrtvovalnost —
Škoda je zelo velika in znaša 100.000 lir.
Zgorelo je poleg drugega 140 stotov sena
in avtomobil.

V Škocijanu pri Kopru je pričelo goreti
v stanovanju baronice Helene Hagginosta
vd. Nulli. Gasilcem se je posrečilo ogenj
omejiti na levi del stavbe ki je popolnoma
razdejana. Škodo cenijo na 200.000 lir. Po¬
leg pohištva oblek in raznovrstnega blaga,
je zgorele tudi precej denarja,

Zaradi izredno suhega vremena so se
pojavili številni požari gozdov, ne samo
pri nas temveč tudi v Italiji (ogromen goz
dni požar je bil na pr. v Milanu). Pri nas
na Krasu pa je od časa do. časa vedno kak
tak požar, ki upepeli po večini le malovred
no gmajno. Te dni sta bila dva taka požara
v Senožečah in v Sežani. Škoda je ne
znatna.

Nastradao Istranin
u Salernu

Roč — Dvadesetosamgodišnji Josip
Pavletič Antunov iz Roča pozvan je da
nastupi vojnu vježbu u Sirakuzi na Si'
čiliji. Na putu u svoje odredište nastra¬
dao je u Salernu. Kada je vlak več kre-
nuo pokušao je da se popne na nj, ali
mu to nije uspjelo negp se strmoglavio
i dospio pod kotače. Iako je vlak bio
smjesta zaustavljen, bilo je več preka-
sno. Siromah je za par minuta izdah-
nuo zdrobljen.

Pala u vatru

Štinjan — Osamnaestgodišnji Zora
Celja Božina bolovala je več dugo od
padavice. Ovih ju je dana napala bolest
upravo u času, kada je kuhala stoječi
kraj ognjišta. Pala je rukama na vatru,
koja joj je Izgorjela obe dvije ruke. Hi-
tno je prevezena u bolnicu u Pulu, gdje
su izjavili, da bi mogla za mjesec dana
otprilike ozdraviti, ako ne nastupe kom¬
plikacije.


POSALJITE PRETPLATU

Putovanje zavrženo
u bolnici

Beram — Danilo Vivoda Franjin, do¬
bio je poziv da ode u vojsku. S.jeo je na
bicikl i odvezan se u Pazin, da digne
besplatnu voznu kartu. Medjutim je na
jednoj strmini na zaokretu tako nesre-
tno pao, da si je izranio cijelo lice i oz-
lijedio lijevu ruku, pa je morao biti od-
vezen u bolnicu u Pulu. Kad izadje iz
bolnice ne če trebati daleko putovati Jer
je na sreču od redjen da  služi u Puli.

ZAVRŽENA LIKVIDACIJA POSULIL-
NICE U ROČU

Roč — Ovih dana završena je kona-
čna likvidacija društva za štednju i zaj-
move. koje je nekada lijepo djelovalo u
Roču. U novije vri.jeme došlo je u nov-
čane neprilike. na je zadruga morala
biti likvidirana, a zadrugari, koji su
jamčili svojim udjelima i izvjesnim
jamčevinama, podmirili su gubitak.

RAZDELITEV KMETIJSKEGA
KONZORCIJA

Trst, aprila. — Kakor znano, je za vso
Julijsko Krajino dosedaj obstojal Kmetijski
konzorcij (Consorzio Agrario Giuliano), ki
je imel svoj sedež v Trstu. Njegovo delo¬
vanje se je omejevalo na dobavo raznih
kmetijskih potrebščin. Sedaj se bo ta kon¬
zorcij razdelil, tako da bo vsaka pokrajina
imela svoj konzorcij, katerim bodo področ¬
ja delovanja še povečali.

EKSPLODIRALA JOJ PATRONA U
RUCI

Pula — U selu Jadreški nastradala
je djevojčica Jelena Ujčič Antunova, kO'
joj je sada 16 godina. Ona je u polju
našla nekakvu patronu, pa ne znajuči
koliku opasnost krije u sebi počela je
njome udarati o kamen. Patrona je eks¬
plodirala u ruci, raznijevši joj na de¬
snici palač kažiprst i srednji prst. a na
lijevoj ruci prouzročivši takodjer neko¬
liko lakših ozlijeda.

DJECJA NEOPREZNOST

Mrčana — Osamgodišnji dječak
Stanko Galič sjeo je na blatobran jed-
nog automobila i htio se malo povesti.
Auto je pojurio svom brzinom, a dječak
htijuči skočiti pao je tako nesretno, da
se je po cesti kotrljao i sav se izranio.
Dobio je prelom lubanje. izranio je lice
i slomio nogu u koljenu. Odvezen je u
puljsku bolnicu. gdje je zadržan na lije-
čenju, jer je njegovo stanje veoma te-
ško, pa se boje da ne če preživjeti.

POLARNO SVIJETLO U ISTRI

Pula — Po cijelo j Istri vidjelo se po¬
larno svijetlo koje je na Uskrs trajalo
skoro dva sata i to od 6 do 8 sati uveče.

Iznenadjenje nije ovog puta takovo
kao što je bilo zadnji put 1938, kada su
ga praznovjemi ljudi na veliko komen¬
tirali boječi se sudnjega dana. Radio-
staniee su odmah upozorile slušače na
tu nebesku pojavu, a kako radio imaju
dopolavori skoro po svim selima, to le
narod ubrzo doznao da to nije nikakvo
nebeško čudo nego prirodna pojava, ko¬
ja se je prije dvije godine takodler več
bila pojavila.

DROBIŽ

— Gorica. — Ko je pobiral drva, se je
težje ranil 17-letni Viktor Gabrijelčič. Ne¬
kaj dni se bo moral zdraviti v bolnišnici.

— Koper. — V neki gostilni je bil težko
pretepen lovski čuvai Anton Gunjac. Pre¬
tepli so ga divii lovci, ki so ga imeli že
precej časa na p^ki. ker iim ie vedno žu¬
gal s kaznijo. Gunjac se je moral zateči
v bolnišnico, kjer bo ostal 27 dni. Nekatere
krivce so karabinerii že zaprli.

♦

— Gorica. — Nenadoma je umrla gostil¬
ničarka Lojzka Kranjc, lastnica znane go¬
stilne na Senenskem trgu. — V visoki sta¬
rosti je umrla gospa Casagrande, že¬
na znanega nekdanjega trgovca v Ajdov¬
ščini. Nadalje .ie umri Štefan Cigoj, star 70
let po rodu iz Vipave — V Svetem pri
Komnu je umrl 70-letni Ivan Pipan v Škr¬
bini pa mladenka Feliciia Fakin.

*

— Planina pri Vipavi. — V zadnjih zim¬
skih mesecih so tukaj umrli: 75-Ietni Alojz
Bačar. 79-letni Ivan Kobal. 2 ir polletni Mi¬
lan Rovan in 74-letna Rozaliia Rešeta.

*

— Gorica. — Pred goriškiin sodiščem
se je moralo zagovarjati sedem mladeničev
domačinov, zaradi tega ker so pobirali
staro železo in niso imeli za to dovolienia.
Ker jim niso mogli ničesar dokazati, so bili
oproščeni.

*

_ — Ajdovščina. — Po smrti Ivana Luke¬
tiča je ostala aidovska župniia prazna Se¬
daj pa ie razpisano zanio mesto župnika.
Vaščane zanima kdo jim bo sedai duhovni
pastir.

*

— Kal nad Kanalom. — Po dolgi vrsti
let je odšel iz občine občinski komisar ing.
E. Casanego. Na njegovo mesto je bil po¬
stavljen Albert Bodigoi.

*

— Trst. — Na svojeir stanovaniu ie
padla, ker se ii ie spodrsnilo 81-letna Ka¬
tarina Godnič. Ker se ii ie stanje poslab¬
šalo, se je morala zateči v bolnišnico. Po
dolgem bolehaniu ie umrla Fv^enija Koso¬
vel vd. Podboj, stara 61 let. Pokojnica ie
zaradi poledice pred nekaj tedni padla na
ulici.

♦

— Trst. — Pred sodiščem je bil obso¬
jen 30-letni Jene Rudolf, iugosl. državljan,
iz Žirovice. ki je pred dvema mesecema
skušal pritihotapiti štiri konje preko meje
v bližini Št. Petra na Krasu. Zadeva se mu
ni posrečila in tako ie bil Jene obsojen na
plačilo 14.400 lir. od katerili mu ie bilo 5000
amnestiranih. Konji so bili konfiscirani.

OB ZADNJEM ZVIŠANJU KOLKOVIN

Trst, marca 1940. — (***) Z novo

določbo o kolkovinah je vsak nakup,
odnosno prodaja v trgovinah itd., ki
presega znesek 3 lir, podvržen kolekuod
25_ centesimov; čim višji je znesek, tem
višja je kolkovina. Stroški za kolek
gredo v breme kupca Koleku so podvr¬
žene tudi avtobusne vozovnice. Za pre¬
voz vsakega kosa prtljage na avtobusih
mora potnik odslej plačati pristojbino
ki je tudi podvržena kolkovini.

ZIMSKA POMOČ PO NAŠIH VASEH
Gorica, marca 1940. — (***) V šem-
paski opčini je tudi letos obratovalo
več kuhinj v okrilju zimske pomoči. V
sosednji^ vasi Oseku,-pki nima niti 100
hišnih številk, je bilo vsak dan razde¬
ljenih 60 obrokov kosila, ki so vsebovali
skodelico riža! in hlebček kruha.

TALIJANSKI DRŽAVLJANI U DALMA¬
CIJI

Po podacima, što ih je objavila ban¬
ska vlast banovine Hrvatske živi u Spli¬
tu 1.309 talijanskih državljana, u Du-
brovniku 543 u Korčuli 137, u Trogiru
132, u Šibeniku 128, a na Hvaru 89. U
ostalim mjestima je broj talijanskih dr¬
žavljana još mnogo manjl. Na Sušaku
»živi 645 talijanskih državljana, ali je
u tom broju sadržana polovica naših
zemljaka iz Istre.

ALIJA BO NASFLILA 22.000 DELAVCEV
V ALBANIJI

Z ustanovitvijo komisarijata za izselitev
in kolonizacijo bo začela v prvi polovici
t. m. preselitev italijanskih delavcev v Al¬
banijo. kjer bodo nadaljevali že pričeto de¬
lo, pri katerih so zaposleni vsi razpoložlji¬
vi albanski delavci. Vsega skupaj bodo po¬
slali v Albanijo 22.000 delavcev.

PROF. M. MALECKI KONFINIRAN

V nemških koncentracijskih taboriščih
se nahaja sedaj med mnogimi poljskimi in¬
telektualci tudi prof. Malecki, raziskovalec
slovenskih in hrvatskih dialektov v Istri, o
katerih je svoj čas izdal posebno mono¬
grafijo izredno velikega pomena. Prispeval
ie tudi s pomembnimi članki v naše edicije.

»PIRHI«

V ljubljanskem radiju so v nedeljo dne
31. marca ob 4.30 popoldne izvajali članice
mlad. odseka in člani Sedejeve družine vi¬
pavsko^ opereto »Pirhi«. Tekst je delo prof.
F. Terčelja^ glasba pa V. Vodopivca. Ope¬
reto je naštudiral in vodil dirigent Simo-
'ijtti. — Libretto opeva prelepe velikonočne
običaje na Vipavskem in je polno prisrčno¬
sti in vedrega optimizma. Temu. primerna
ie tudi kompozicija z lahkimi in zelo me-
lodioznimi motivi. Želeti bi bilo le, da bi
delo prišlo tudi na oder! (***).

BROJ U.

»IS T R a

STRANA 3.

MANJINSKl PREGLED  | POLITI ČKB BIt JEŠKE

MUSSOLINIJEVA OBEŠANJA „BRIGE“ OKO JUGOISTOKA EVROPE

Beogradska »Politika« donijela
je u svom broju od 24. III. pod
naslovom: »Brige« oko jugoistoka
Evrope — ovaj očito inspirirani
članak, koji radi njegova principi-
jelnog značenja prenosimo u gla¬
vnim dijelovima. »Politika« piše:

Od sastanka Hitlera i Mussolinija na
Brenneru, u izvještajima mnogih inozemnih
agencija i listova Jugoistok Evrope i Bliski
Istok ponovo su na sceni. Ovoga puta još
niše nego prije. 1 s jedne i s druge zaro¬
čene strane, naročito, pada.jii uzajamne optu-
žhe u pogledu namjera prema Jugoistoku.
Jedni drugima pripišuju težnje hoje hi Ule
direktno protin interesa Jugoistoka. Reklo
bi se da su ovoga puta zaročeni više nego
obično za.brinuti za tudju budučnost.

Još od početka neprijateljstava naviknuti
smo da slušamo one brige zaročenih o Ju¬
goistoku Evrope, koji je dao dokaza o svo-
joj političkoj zrelosti više nego mnogi dru¬
gi, više nego što se to tamo i očekivalo.
Državama Jugoistoka pripišuju se svakoja-
ke orijentacije i namjere , dok su one jasno

rekle cijelom svijetu da je njihova jedina
težnja da ostanu van sukoba, u kome ni-
jedna od njih ne želi ništa dobiti.

Neutralnost Balkana i Podunavlja u da¬
našnjem sukobu, medjutim, ne treba shva-
titi kao fatalno očekivanje sudbine i kao
indiferentnost prema dogadjajima koji bi
nastupili mimo njihove volje. U izjavama
odgovornih državnika zemalja u ovome
dijelu Evrope jasno je rečeno: da če narodi
Podunavlja i Balkana znati braniti svoju
nezavisnvst i svoje interese, mo so. koje
strane oni bili ugroženi. To je, mislimo,
dovoljno jasno za svakoga.

Zato nam sve ove pretjerane »brige« o
Jugoistoku Evrope izgledaju namijenjene,
prije za potrošnja u javnom mnijenju ze¬
mlje u kojima se pojavljuju nego u onima
ko jima su upučeni, Jer, Jugoistok Evrope,
je miran i pun povjerenja u sebe. On če
znati održati na višini, svoju koncepciju o
neutralnosti, isto onako kao što če bili u
stanju i da se sam zaštiti. ma što se mislilo
o njegovo) snazi i o njegovoj spremnosti
za to.«

ITALIJA NECE RATA POD SVAKU CIJENU

Prilikom dvadeset i prve godišnjice
osnivanja fascia bilo je u Italiji izrečeno
mnogo govora. U Rimu je bio službeno
odredjen kao govornik za tu zgodu mi-
nistar pučke kulture Bavolini. Taj go¬
vor nije imao samo retrospektivno zna-
čenje nego se dodimuo i sadašnjeg po-
litičkog položaja. Osobito je važno ista-
knuti jedan pasus. Pavolini se izrazio
ovako: »Glupo je postaviti dilemu, pre¬
ma kojoj treba znati s kirne čemo podi.
Italija jednostavno slijedi put svojih le¬
gitimnih interesa, a nije njezina krivnja
ako je od godine 1919, do danas isti
smetaju na njezinom putu. Sama dilema
rata ili mira za fašiste je od drugotne
važnosti, dok je ono bitno, što se ne
može zanemariti, potreba da Italija iza-
dje iz sadašnje periode previranja i pre-
uredjivanja sa svim pitanjima potpuno
riješenima«.

U pariškim krugovima komentira se
ova izjava ovako:

U ustima jednog ministra, ova izja¬
va ima svoje značenje. Ona izražava bez
sumnje misli vlade. Ona znači da Italija
želi, traži i očekuje rješenje pitanja, ko-
ja je se tiču, na bilo koji način. Pitanje
rata ili mira nalazi se u drugom redu.
To znači, ako interesi Italije mogu biti
zadovoljeni i ako se prih vate njezini
zahtjevi mirnom proceduram, to jest
pregovorima, Italija če biti zadovoljna
i ne če imati razloga da uzme oružje u
ruku. Drugim riječima, Italija ne če ra¬
ta pod svaku cijenu. niti rata zbog rato-
vanja. Konačno izjava ministra Pavoli-
nija znači da čak i poslije sastanka na
Brenneru pošto j e izgledi za rješenje
normalnim putem svih talij anskih zaht-
jeva.

»ALBANIJA I BALKAN"

Direktor »Telegrafa« (Livorno) An-
saldo u članku pod naslovom: »Albani¬
ja i Balkan« prikazuje kulturnu, eko¬
nomska i političku djelatnost, koju Ita-
tija razvija u Albaniji pazeči da ni u
čemu ne povredi albanske tradicije, pa
u vezi s time kaže: »Glavna karakteri¬
stika talijanske akcije u Albaniji je n
torne, što Italija poštuje nacionalne ose-
bine ovog malog naroda. To je poslije
12 mjeseei otkako se provodi ova akci¬
ja, poznato i preko granica u
svim balkanskim zemljama  i
zato Italiji nije potrebna nikakova pro¬
paganda. Ova cinjenica daje povoda
onoj pažnji i nadi, s kojom sve bal¬
kanske zemlje gledaju na Rim.

Svuda na Balkanu shvaoaju ono što
London i Pariz ne če da shvate, tj. da
Italija po svojoj prirodi, karakteru i du-
hovnoj plemenitosti, kao i po trajnim
zakonima svoje historije nije nikada po¬
dlegla kušnji da poduzme brutalna OS'
vajanja i nasilna odnarodjivanja. Na-
protiv je sudbina namijenila
Italiji zadaču da bude prave
dna zaštitnica svih manjih
mediteranskih nacija  i to kao
prva medju ravnopravnim. U torne je
njen pravi imperijalizam. Nikada nije bi¬
lo jednog imperijalizma, koji bi se kao
što je ovaj, slagao i bio tako tijesno
skopčan s interesima evropske civiliza
cije«.

A. LOVRIČ:

NA ŠKOLJIČU

Nifemeima koji se niša
tselili u Miemačku

»Apsurdne su glasine da bi Nijemci mo¬
gli biti preseljeni u druge talijanske po¬
krajine ...«

Pretsjednik talijanske vlade Musso¬
lini primio je u prisutnosti tajnika fa-
šističke stranke u Palazzo Venezia lza-
slanstvo Nijemaca iz Boizanske i Tren-
tinske pokrajine, koji se nisu preselili u
Njemačku, nego su optiraii za Italiju. U
ime ove delegacije pročitao je pozdra-
vnu adresu upravljenu pretsjedniku vla¬
de podpretsjednik administrativnog vi-
ječa Boizanske pokrajine Marcker. U to j
adresi Nijemci, koji su ostali talijanski
državljani, izražavaju odanost Italiji.

Odgovarajuči na ovu adresu pret¬
sjednik vlade Mussolini održao je govor,
u kojem je naglasio. da je ova audijen-
cija bila zakazana prije nekoliko vreme¬
na, ali da je na njegovu zelju odgodje-
na, da, ovaj akt odanosti Italiji ne bi
uticao na spontanu odluku Nijemaca iz
talijanskih pograničnih pokrajina, koji
su bili pozvani da se opredjele. t. j. da
se presele u Reich, ili da ostanu talijan¬
ski gradjani. Buduči je sada to pitanje
riješeno i talijansko-njemački sporazum

0 torne primjenjen, on sa zadovoljstvom
prima izraze odanosti ove delegacije.

Granica na Alpam a, koju je
Bog odredio ne dijelinego spa¬
ja Italiju i Njemačku,  jer ova
dva prijateljska naroda u iskrenoj su-
radnji korisno nadopunjavaju svoje dvi-
je velike civilizacije i dvije revolucije.
Pri torne je Mussolini upozorio
da su apsurdne glasine koje
se sire, da bi Nijemci iz ovih
pograničnih pokrajina, koji
s u ostali talijanski državlja¬
ni mogli biti preseljeni u dru¬
ge talijanske pokrajine ili na
teritorij talijanskg imperija,
Pa ie u vezi s time naglasio članovima
delegacije, da saopče svojim sunarod-
njacima njegovu poruku. da ne vjeruju
tim smiješnim glasinama, jer -da ih Ita¬
lija smatra ravnopravnim gradjanima

1 da zato oni mogu mirno raditi i raz¬
vijati se a talij anska vlada če učiniti
sve da im garantira potpunu sigurnost,
rad i blagostanje.

MANJŠINSKO ŠOLSTVO V SLOVENIJI

Tednik »Učiteljski tovariš«, ki izhaja
v Ljubljani, je prinesel sledeče podatke
o manjšinskem šolstvu v Sloveniji.

šolsko vprašanje narodnih manjšin
je bilo pri nas urejeno v smislu določb
mirovnih pogodb in zakona o varstvu
manjšin z dne 19. junija 1920. in z lju-
dskošolskim zakonom iz leta 1929. čl. 45
tega zakona določa da se v vsakem kra¬
ju, kjer prebivajo v znatni meri držav¬
ljani drugega jezika, ustanove za njiho¬
ve otroke posebni oddelki osnovne šole.
V takem oddelku ne more biti manj ka¬
kor 25 učencev. Poučuje se v teh od¬
delkih v materinjem jeziku učencev.

Veroučitelji pa poučujejo v vseh kra¬
jih, kjer so v šoli učenci narodnostno
mešani, tudi v jeziku dotične manjšine.

Nadalje poučujejo v manjšinskih od¬
delkih tudi učiteljice), ki svobodno
izpovedujejo svojo nemško ali madžar¬
sko narodnost.

Kljub temu pa so bili v letošnjem
letu v nemških listih pri nas in v za¬
mejstvu objavljeni članki, naperjeni pro¬
ti naši prosvetni upravi, češ da ne po¬
stopa po zakonu pri vpisan ju v nemške
manjšinske oddelke. Poudariti je treba,
da se vestno upoštevajo vsi tozadevni
zakonski predpisi in ministrski odlok.
Omenjeni manjšini pa nimata sami do¬
volj prirodnega prirastka, zato je v teh
oddelkih vsako leto manj učencev.

Zato skušajo tako tudi sedaj neki
krogi vplivati na narodno nezavedne
starše, da prijavljajo svoje otroke, ki so
slovenske narodnosti za vpis v nemške
manjšinske oddelke Taki otroci pa mo¬
rajo po veljavnih predpisih obiskovati
pouk v oddelkih s slovenskim učnim jev
zikom. In ker ni več mogoče, da bi ot¬
roci slovenskih staršev polnili nemške
oddelke se pritožujejo.

Zaradi premajhnega števila učencev
so bili ukinjeni v tekočem letu štirje

Pod brigom, va selu lipoga školjiča,
kadi je lip, zase, jedan posebni svit,
kadi alga diši, maslina nosi cvit:
gori, saku večer, na poneštri sviča.

Puli sviče je mat i dičica miča,
ki skupa pensaju za očem va svitu,
ki je bez žumade, a piše, da k litu
če doma prit, jerbo — slaba je svud sriča.

Saku noč pensaju i još če pehsat,

al’ volit če svoj školj! — Jer ča je celi svit,

kad se v njem bez kuče, ka petljar mora bit?

Malo manje če jist i manje pezat,
a z očem, kad pride, kantat če zvan sebe:
»Dome domovciču, ni mi ga do tebe!«

nemški manjšinski oddelki in sicer po
en oddelek v Kočevju — mesto, Stari
cerkvi, štalcerjih in Planini pri Črnom¬
lju. Iz istih razlogov so bili ukinjeni tu¬
di 3  madžarski manjšinski oddelki, in
sicer v Dobrovniku. Genterovcih v len¬
davskem in v Domanjševcih v mursko¬
soboškem okraju. Skupno ie bilo zaprtih
7 manjšinskih oddelkov.

*

druga skupina kanalskih

IZSELJENCEV V CELOVCU

Pred 15 dnevi je prispelo v Celovec 91
Kanalčanov iz Trbiža. Pontablja, Bele peči,
iz Ukev in Zabnic, večinoma delavcev in
obrtnikov. Na kolodvoru jih je pričakovala
velika množina ljudstva, pokrajinski vodja
namestnik pa jim je izrekel dobrodošlico.
Došle družine so bile nato nameščene po
zasebnih stanovanjih, prehrano in ostalo
oskrbo pa je prevzela nar. soc. dobrodelna
organizacija NSV vse dotlej, dokler ne bo
Doskrbljeno za njihov nadaljnji obstoj.

SLOVENSKI JEZIK NA KOROŠKEM

V začetku šolskega leta 1938-39. je bil v
vseh osnovnih šolah na Koroškem ukinjen
pouk v slovenščini. Le nekateri duhovniki
so lahko poučevali veronauk v slovenskem
jeziku. Sedaj pa so vsem duhovnikom jugo¬
slovanske narodnosti prepovedali vstop v
osnovne šole. Na ta način je slovenski jezik
docela odstranjen iz vseh šol na Koroškem.
Po avstrijskih uradnih podatkih za 1. 1936
i 1937 je obiskovalo dvojezične šole na Ko¬
roškem vsega okrog 15.000 slovenskih šolo¬
obveznih otrok.

*

ZASTOPNICI NJEMACKE I MADŽAR¬
SKE MANJINE U SENATU

Kraljevim ukazom imenovani su za
senatore: Dr. Georg Grassi, zastupnik
njemačke manjimc. Dr.Filip Popp, evan-
gelički biskup i Dr. Imre Varady, pred¬
stavnik madjarskih manjina.

NIJEMCI U RUMUNJSKOJ SU LOJAL¬
NI DRŽAVLJANI

Vodja njemačke narodne manjine u
Rumunjskoj, senator Dr. Hans Otto
Roth. održao je prošle subote u senatu
govor u kom je izrazio svoje veliko za¬
dovoljstvo zbog nasto.jan.ia kraljevog, da
se u onom dijelu Evrope pod svaku ci¬
jenu sačuva mir. Njemačka narodna
manjina je potpuno izvršila svoju du-
žnost u pogledu unutarnjeg zajma za
naoružanje i moli da se to posebno is-
takne javno. Njemačka manjina se za¬
to nada. da če joj u državnoj jedinstve-
noj Stranci biti dopušteno da ima svoje
sekcije, a isto tako da če nununjska vla¬
da podupirati njemačke škole.

*

UKRAJINSKO GLASILO U BANOVINI
HRVATSKOJ

U Brčkom če početi izlaziti tromje-
seenik »Dimka«, glasilo Ukrajinaca u
Banovini Hrvatskoj. List če uredjivatl
Nikola Bučko na ukrajinskom jeziku.

MEDJU ISTRANIMA
NA JUGU ARGENTINE

U RIO NEGRO U ARGENTINI ŽIVI OKO

SEDAM STOTINA NAŠIH UŽIH ZE-
MLJAKA, ZAJEDNO S DALMATINCEMA
I SLOVENCIMA

Iseljenički list »Naša Sloga« u
Buenos Airesu, koju uredjuje naš
zemljak, novinar Joso Defrančeski
iz Ližnjana u Istri — u kojem
usput spomenuto izlazi u nastav-
cima roman Viktora Cara-Emina
»Pusto ognjište« — donio je u
svom broju od 8. veljače zanimljiv
članak pod naslovom »Medju na¬
šim iseljenicima na jugu gdježivi
mnogo Istrana«. Prenosimo taj
članak jer smo uvjereni da če on
zanimati i naše čitatelje.

Poznato je, da ima puno jugosla-
venskih iseljenika na argentinskom ju¬
gu, ali vrlo malo ima sigurnih podataka
o njima a i slabe su veze koje ih vežu
sa sunarodnjacima u ostalim predjelima
Republike.

U januaru o. g. posjetio je naše ise-
ljenike u Rio Negro iseljenički svečenik
Janez Hladnik iz Buenos Airesa i medju
njima proboravio nekoliko dana. Po
povratku razgovarali smo sa veleč. Hla¬
dnikom koji nam je rekao, da je našao
mnogo našeg svijeta u raznim krajevi-
ma, bilo u Lomi Negri kod Olavarrije.
bilo u Bahiji Blanki Ali, čudom se je
čudio koliko našeg svijeta živi u Alto
Valle del Rio Negro, u kraju od Villa
Regina pa do Neuquena.

Dne 17. jar.uara, rano u jutro došao
je sa vlakom u Villa Regina. — Bila je
još noč a na stanici ga je dočekao naš
zemljak, rodom iz Istre Karlo Božič,
koji vrši službu telefonskog upravitelja.
On je bio o dolasku našeg svečenika
več obaviješten i zato je pozvao i ostale
znance, koji su u lijepom broju došlina
misu i na ispovijed u osam sati u crkvi
Villa Regina.

Plakali su naši vrli Istrani, kad su
opet imali sreču čuti božju riječ po
»naški« i htjeli su, da velečasni ostane
kod njih još neko vrijeme. Rado se je
odazvao pozivu nekojih i posjetio je vi¬
še obitelji, osobito Marka Budimira, koji
upravlja sa čakrom Hipotekarne banke.
Javio se i u kuči Perkatovih i kod šaj-
novih i kod mnogih drugih.

Svuda su ga primili sa velikom ra-
došču i bilo im je žao, da nisu prije
znali za njegov dolazak.

Kažu, da u samoj Villi Regini, po
čakrama ima više od 60 obitelji, koje
broje do 200 osoba.

Velika nesreča je što se ne drži ni¬
kakova skupna povezanost medju našim
svijetom, koji je ovuda ovako raštrkan.

Ugledni naš zemljak Karlo Božič ima
razgranato poznanstvo te o i pozna či-
tav svijet, ali nije imao dosta vremena,
da sve obavijesti, radi čega su molili
velečasnog Hladnika neka se skoro opet
navrati k njima.

Velečasni je i to primjetio, da naši
zemljaci u Villa Regina imadu dosta
slabu vezu s jugoslavenskom kolonijom.
Ništa ne čitaju štampano našim jezi¬
kom, osim onih, koji dobivaju »Našu
Slogu«.

U Alto Valle de Rio Negro ima si¬
gurno najviše Istrana, gdje bi mogli da
stvore društvo za bolji zajednički rad.

Oni rade po čakrama bilo sa vinom,
bilo sa vočkama ili povrčem. U Villa
Regina ima ih više od 200, a još više
ih ima u Gral. Roča. Tamo mora da ih
ima i preko 300.

Velečasni Hladnik je i tamo posjetio
mnoge obitelji. čitavu koloniju sačinja-
vaju sami Pazinci. Oni ne žive na okupu
nego raštrkani po čakrama i treba trčati
kilometar i više od jednoga do drugoga.
Ali ima ih i medjaša, pogotovo izmedju
Roke i rijeke Rio Negro, gdje ima kojih
10 naših čakarera u susjedstvu.

Više njih ima takodjer kraj »Ruske
kolonije«, gdje se nalazi i obitelj Libe-
rata Pamiča i još tri druge obitelji.

Nekoji od naših su vrlo dobro situi¬
rani i danas več vlasnici čakra, koje
vrijede danas po 50 i 100 hiljada pesosa
pa čak i više.

Osobito su se obradovali posjetu
velečasnoga Hladnika obitelji četvero
brače Bežiča iz šolte u Dalmaciji.

Na osnovi podataka velečasnoga
Hladnika ima po Rio Negro sigurno ko¬
jih 7 stotina Istrana, nešto manje Dal-
matinaca i jedna stotina Slovenaca.
koji su koncentrirani u Cinco Saltos.

ORGAN SLOVACKIH BJEGUNACA IZ
MADŽARSKE

Sa slovačkog teritorija, koji je nakon
bečke arbitraže pripao Madžarsko j, pre¬
selilo se — prema tvrdnji Slovak-Fressa
u Bratislavi — preko 50.000 Slovaka. Ti
su Slovaci odlučili da izdaj u svoj e novi-
ne kako bi oni sami bili povezani, i ka¬
ko bi uz to informirali ostalu slovačku
javnost o pitanjima koja stoje u vezi
s njihovim životom i s krajem, koji su
morali ostaviti. List če se zvati »Sloven-
sky Vyhnanec«

STRAJNA 4 .

.ISTRA

BROJ 14.

LADO BOŽIČ:

V SLOVENSKI LITERATURI

IDRIJA

Z izrazitimi in pomembnimi literarnimi
delavci, pesniki in pisatelji, se idrijska ko¬
tlina z vso svojo okolico ne more bog zna
kako ponašati, niti v naši literarni zgodo¬
vini niti v sedanjosti. Pri vsem ogromnem
številu inteligence, ki je izšla iz Idrije in
kljub lepemu patriarhalnemu življenju, ki
je tam vladalo, nimamo niti enega pesnika
in pisatelja v pravcem pomenu besede. A
tudi nobena knjiga leposlovne vsebine ne
govori o življenju idrijskega rudarja, meš¬
čana in okolišnega kmeta. Samo ena po¬
vest živi v našem slovstvu, samo ena
majhna knjiga govori o življenju pri sre¬
brnem studencu, a še to je spisal tujec,
ki ni poznal do dobra niti Idrijčana niti
njegovega življenja.

Kje tiči temu vzrok? Predvsem v tem,
da je bil idrijski rudar in vse njegovo po-
koljenje vedno privezan na trdo delo in
težko borbo za vsakdanji kruh in njegovo
izboljšanje. — Samo ta, ki je. izšel iz
rudarske družine in okusil njeno življenje,
samo ta bi bil lahko njen glasnik, njen
poet. Toda teh je bilo malo in še ti so se
morali boriti za svoj obstanek in bili že
iz mladih let usmerjeni radi tega v resno
in praktično življenje in delo svojih oče¬
tov, ki je bilo daleč odmaknjeno od sveta
romantike in domišljije. Zato nič čudnega,
da so se oni, ki so končali študije, posve¬
tili samo praktičnim poklicem v katerih
so se dobro obnesli.

Meščan je živel v svojem krogu in se
v njem vitel iz dneva v dan. Višja plast
je bila ta ki se ni menila za rudarjevo
življenje in zato razumljivo ni mogla po¬
stati njegova glasnica.

Končno okoliški kmet. predvsem mali
bajtar, ki se je ubijal s svojim življenjem
po naših grapah in vrhovih, tudi ni mogel
poslati svojih otrok v mesta, da bi študi¬
rali, Edino možnost razmaha jim je nudil
duhovniški poklic, zato nič čudnega, da
sta edina pesnika, prvi iz Idrije in drugi
iz okolice, oba duhovnika.

Tujci niso poznali sveta in neba naše
ozke doliue. da bi lahko o nas pisali. Še
v novejšem času beležimo par plahih po¬
skusov tipanja od daleč tja v idrijsko do¬
lino. Vendar so to le poskusi, kajti življe¬
nje v rudarskem revirju se ne da le od
daleč opazovati, treba je v njegovo sredo.

V povojni dobi, ko se je pričela razvijati
tudi delavska literatura, pa je bila Idrija
že odtrgana od debla

Končno ne smemo pozabiti še enega
važnega dejstva, t. j. realke, ki ni nudila
klasične izobrazbe in je usmerjala mladino
lo v tehniko in druge praktične poklice.
Oni pa. ki so študirali že pred ustanovi¬
tvijo realke na zunanjih šolah, so bili ve¬
činoma sinovi uradnikov, ki niso imeli z
rudarjevim življenjem pravega stika. Po
dovršeni ljudski šoli so navadno zapuščali
mesto in se vračali v dolino samo ob po¬
čitnicah.

Idrija ie dala mnogo inženirjev, živino-
zdravnikov. uradnikov, ni pa dala delav¬
cev na filozofskem področju.

Prvi pesnik iz idrijske doline je bil
Staroslovenec in Prešernov učenec F r a nc
Svetličič,  ki je bil rojen 2. aprila 1814.
v Zaspani grapi v Idriji in ne v Sp. Idriji,
kakor trde slovstvene zogdovine. Po kon¬
čani gimnaziji se je posvetil filozofskim in
leposlovnim vedam in bil 1. 1839. posvečen
za mašnika. Bil je 17 let kaplan, 1. 1856.
pa je postal župnik v Sorici in nato v Go¬
doviču, kjer je leta 1879. stopil v pokoj.
Pri polomu banke »Slavije« je izgubil vse
svoje premoženje in nato umrl kot revež
22. marca -881. v Ljubljani.

Svoje lirične in pripovedne pesmi je
priobčeval v »Novicah« in »Slov. Glasni¬
ku«. Njegove pesmi so hoteli izdati v zbirki
»Cvetje iz domačih in tujih logov«. Sve¬
tličičeva lirika je zrastla iz življenskih
bojev in izkušenj, iz njegove tihe in raz¬
mišljajoče narave. V sonetih se pozna mo¬
čan vpiiv Prešerna (Zabavljica, Pesnik). V
njih je vsa njegova miselna izpoved. Naj¬
bolj se zrcali njegova osebnost v onih pe¬
smih, v katerih razmišlja o človeškem ži¬
vljenju. (Pot skozi življenje. Življenja na¬

men. Življenje, Kupec. Vprašanje in dr.).
Včasih sledi tudi Koseskemu in razmo-
triva zgodovino Slovencev in njihove do¬
movine (Na planini. Hrušica). Svoje zgodo¬
vinske pesmi pa je raje prilagodil Vodni¬
kovim rimam. Včasih je zapel tudi o lju¬
bezni do rarave in tožil po izgubljeni mla¬
dosti m njeni sreči (Tolažba po zimi, Cu-
: dno jezero). Spesnil ie tudi par dobrih
pripovednih pesmi v katerih opisuje po¬
sebno rad srednjeveške zgodovinske in
pravljične motive (Turški križ, Cerniško
jezero. Uklet' graščak).

Dve leti mlajši od njega je bil njegov
ožji rojak iz Ledin nad Idrijo Anton
Žakelj,  ali kakor se ie sam podpisoval
Rodoljub Ledinski. Rojen je bil 1. 1816,
umrl pa je 1. 1868. pri sv. Duhu nad Kr¬
škim.' Gimnazijo je študiral v Karlovcu
in Novem mestu, licej in bogoslovje pa
v Ljubljani, kjer je 1. 1842. postal duho¬
vnik. Bil je 26 let kaplan po raznih krajih.
Že kot bogoslovec je nabiral narodne
pesmi in bil v stiku s Stankom Vrazom.
Zbral je v idrijskih hribih najlepše na¬
rodne pesmi kar jih sploh imamo, jih pre¬
delal in priobčil v V. zvezku »Kranjske
čbelice«, v »Novicah« in v »Carnioli«
(Mlada Breda. Mlada Zora. Spanjščice).
Škoda, da jih je močno popravljal tako je¬
zikoslovno kot vsebinsko, ter tako zbrisal
pravo ljudsko umetnost. V pesnikovi osta¬
lini so shranjeni prvi zapiski narodnih pe¬
smi. ki jih ie pričel zbirati 1. 1839.

V njegovih lastnih pesmih se pozna Pre¬
šernov vpliv tako v jeziku kakor v obliki.
Prešernu je bil blizu tudi po svobodoljub-
nosti in kritičnosti. V svojem življenju in
poklicu ni bil srečen, sobratje so mu napra¬
vili nešteto krivic in preganjanj. V svojih
pesmih je izražal preproste misli in doga¬
janja prepletena s sarkazmom. Njegovi
verzi so brezhibni, posebno soneti, katerim
se pozna Prešernov vpliv. Žal, da pesmi
niso vse originalne. Znana je »Razna pota«
in epska pesnitev »Vilkovo«, ki sta prire¬
jeni po nemških pesnitvah, dokaznjeta pa
njegovo jezikovno in oblikovno znanje.
Zadnjo svojo pesem je posvetil Anastaziju
Griinnu, znanemu nemškemu pesniku, ki je
kot graščak najbolj zatiral dolenjske kmete.

Kmalu za tema pesnikoma se je rodil
1821. v Idriji Dragotin Dežman.  Umrl je
v Ljubljani 1889. Kot pesnik se je pojavil
šele 1844, 1.861 pa je mož že vskočil v nem¬
ški tabor in je bolj znan po tem svojem
skoku, kakor po literarnom delu. Zrastel je
S prvo mlado slovensko generacijo in z njo
tudi nekaj časa delal. Pisal je v »Slovenijo«
in v Bleivveisov »Slovenski koledarček«.
Pesnik ni bil. Zato so njegove pesmi bolj
priložnostnega in političnega značaja. Po¬
znal je dobro nemško slovstvo pa tudi Pre¬
šerna. Bil je svobodomiseln in v opoziciji
proti očetu Blehveisu. Zato je bi! prilju¬
bljen med mladino, ki ga je imela za vodi¬
telja, čeprav jim ni izpolnil nad, ki jih je
stavila nanj. L. 1854-55 ko so bili v osmi
šoli poznejši znani slovenski pesniki in pi¬
satelji, jim je Dežman obljubil slovenski
leposlovni list. Ker pa ni bil prav z iskreno
dušo Slovenec se je kmalu skesal. Hotel je
slovenstvo v nemškom objemu. Nato je po¬
stal voditelj kranjskih Nemcev in izdajic
nemčurjev. V slovenskem slovstvu ne po¬
meni veliko, bolj uspešno je bilo njegovo
delo na znanstvenem polju, kjer smo si ga
ogledali ob drugi priliki.

Kot jezikoslovec in prevajalec se je od¬
likoval Matej Cigale  iz Dol. Lomov pri
črnem vrhu nad Idrijo. Živel je od 1. 1819
do 1889. Važen je kot borec proti ilirstvu
in kot sodelavec pri ustvarjanju sloven¬
skega znanstvenega jezika. Bil je prvi ured¬
nik »Slovenije« v kateri je do leta 1849 me¬
seca septembra odločno zagovarjal ustano¬
vitev Zedinjene Slovenije. Tedaj se je pre¬
selil na Dunaj, kjer je 38 let urejeval slo¬
venski del drž. zakonika v katerega je uve¬
del mnogo staroslovanskih oblik ter pisal
pravno in terminološke članke za Razlagov
»Slovenski Pravnik«. Glavno njegovo delo
pa je bilo ureditev nemško-slovenskega dela
VVolfovega slovarja, kjer je porabil tudi
Vodnikov rokopis. Sicer se mu delo ni pov¬
sem posrečilo, ker ni iskal besed med živim
govorom. Določal je tudi jezik šolskih knjig

in sestavljal izrazoslovje za razne znanstve¬
ne panoge. Hvaležni pa smo mu, ker je
ohranil mnogo lepih ljudskih izrazov

Kot filozofa in bogoslovnega pisatelja
moramo omeniti dr. Frančiška Lampeta,
profesorja bogoslovja iz Zadloga pri Čr¬
nem vrhu, Živel je od 1859 do 1900. Spisal
je Uvod v modroslovje 1887., Dušeslovje
1889-90.. Zgodbe sv. pisma 1894. Znamenit
je tudi kot ustanovitelj »Doma in Sveta«
1888.. ki si je priboril v par letih lep ugled.
Lampe je bil prepričan, da je Mahničev boj
škodi! ne samo slovenstvu, temveč tudi ka¬
tolicizmu samemu. Z D. in S. je hotel pre¬
hiteti Mahniča, ki je ustanavljal svoj lepo¬
slovni list v Gorici.

Velikim duhovom stare generacije slede
sedaj le še manjše zvezde iz idrijskega
kotla.

Proti koncu preteklega stoletja se je
pojavil v »Ljubljanskem Zvonu« Ivan K a v-
č ič. urednik goriške »Soče«. Opisoval je
idrijske motive.

Istočasno z njim ali malo kasneje se je
oglasil v slovenskih listih in revijah tipi¬
čen rudarski glasnik Jože Z a z u 1 a. Rojen
je bil v Idriji 13. marca 1870. Pisal je pe¬
smi, literarne in strokovne sestavke v vseh
mogočfh revijah in listih, izdajal v 1. 1921.
svojo revijo »Vrhu Razglednika««, izdal že
1. 1908. »Jamske odmeve« in 1. 1938. pes¬
marico »Rudno bilo«. V rokopisu ima ve¬
nec sonetnih vencev, ki šteje 214 sonetov
in manjšo zbirko drugih pesmi, ki so na¬
stale v letih 1888. do 1932. z naslovom »Ob
solncu in svetilki«. Zanima se tudi za idrij¬
sko zgodovino.

Za njim sledi precej dolga praznota.
Šele v povojni dobi moramo omeniti par
literarnih delavcev, ki opisujejo in ope¬
vajo predvsem Idrijo in rudarje.

Prednjači Matija Lipužič.  rojen v
Idriji, sedal ravnatelj rudnika v Kočevju.
Za leposlovje se ie zanimal že v dijaških
letih. Črtice in pesmi ie pričel priobčevati
I 1907 v »Domačem prijatelju«, »Jutru«,
»Gorenjcu«. »Edinosti« in »Dnevu«. Pisal
je pod psevdonimom ali pod pravim ime¬
nom. Šele no vojni in sicer v letu 1926. je
začelo njegovo pravo literarno delo. Pe¬
smi so prinesli: »Gruda« (Premogokop na
planem). »Zvonček« (Moj rodni kraj, Tr¬
bovlje itd.). «Pod lipo« (Moj oče, V stroj¬
nici). »Mladina« (Rudnik. Plavž). »Ženski
Svet« (Najmlajšemu sinu. Pri šahtu, Ma¬
teri, Večerno poročilo, V tesnobnih dneh,
Pod zemljo. Neznaten dogodek), »Odmevi«
(Pri šahtu). »Domači prijatelj« (Zimski ve¬
čeri, Ob morju), »Slov. amerikanski kole¬
dar« (V iami, V Idriji, Rudar), »Sigurnost
u rudnicima« (Rudarska). Rudarski i To-
pionički vesnik (V premogovniku). Podlist¬
ke ie oriobčeva! v »Jutru«.

Boli v prozi kot v pesmih se je obnesel
iz mlajše generacije Jože Krapš,  uči¬
telj na Trebiji v Poljanski dolini, črtice,
ki iih ie priobčeval v »Jutru« in »Istri«
opisujejo idrijsko življenje in kot pod oča¬
kom Blegašem. Žal. da je že utihnil. Vse¬
kakor smo od njega pričakovali še mnogo.
Spisal ie tudi par dram. od katerih so
»Hudournik«, .ki opisuje življenje tam pre¬
ko tudi vprizorili.

Sem in tja se oglasita s kako črtico iz
idrijskega življenja tudi Valo Bratina
in Niko Pirnat,  idrijska rojaka. Prav
živahno' se ie bil lotil opisovanja našega
življenja v goriški reviji »Družina« tudi
Janko Osvald.

Posebno poglavje bi morali posvetiti
idrijskemu humorju, ki ga žal idrijski ro-
iak in znani slovenski humorist D a mj r
F e i gel ni obdelal. Prezgodaj je odšel
iz Idrije. Čeprav ni pokazal svojega kraja
v tej luči smo Idrijčani vendarle nanj po¬
nosni. Idrijčan ie. rojen 18. julija 1879., naš
ie po svoji šegavosti in sočnem izrazu, po
Prisrčnem veselju. In takega je dala Idrija
slovenski domovini, enega najboljših slo¬
venskih humoristov. Če bi Idrija ne bila
dala niti enega pesnika in pisatelja in bi
se v slovenskem slovstvu bliščalo samo
Feiglovo ime bi bilo dovolj.

Gimnazijo ie dovršil v Gorici, na Du¬

naju na ie študiral pravo. Kmalu j e  študij
opustil in se oprijel v Gorici novinarstvu.
Med vojno ie bil dolgo časa v dežju gra¬
nat nato pa v begunstvu. Po vojni je bil
tajnik županske zveze, potem v poduredni-
štvu »Edinosti« v Gorici, nato pa soured¬
nik izdaj »Goriške Matice«.

Pisateljevati ie pričel zgodaj. Prve
humoreske ie priobčeval v »Soči« in v hu¬
morističnih listih. Prvo zbirko je izdal 1.
1911. z naslovom: Pol litra vipavca. Nove
zbirke so sledile šele po vojni: »Bacili in
bacilke«. »Tik za fronto« iz I. 1921. in »Po
stranim klobuk«. Najboljši njegovi deli sta
»Domače živali« in »Brezen«. V »Ob obra¬
tu stoletja« opisuie dijaška leta. Slede:
»Pasja dlaka«. »Na skrivnostnih tleh«, ki
ie nadaljevanje »Faraona v fraku« in »Oko¬
li sveta 8«.

Petnajst knjig nam ie do danes dal.
Prosta ie njegova domišljija, čestokrat
poleti- celo do nemogočega. Vedrega hu¬
morja je, dober opazovalec, poln rahle sa¬
tire in čudnih dogodovščin, duhovit in če-
sto komičen.

Poleg teh literarnih delavcev ne mo¬
remo in ne smemo tudi mimo pomembnih
prevajalcev iz tujih slovstev. Dr. Janko
Tavzes  prevaja iz francoščine. Prevedel
je do danes: Beg. roman (Henrie de Re-
gnier). Nos. povest (Ed. About). Križi in
težave, rojenega bratca (Beraud H.), Po¬
vesti iz dneva in noči (G. Maupassant),
Notrdamska cerkev (V. Hugo).

Dr. Ante Kacin.  prof. na semenišču
v Gorici ie prevedel iz nemščine: Glasba
in ljubezen, povest (P. Keller) in iz hrvaš¬
čine Jelkin nageliček. povest iz istrskega
življenja od E. Kumičiča. Na dramatskem
polju ie pomemben kot prevajalec Valo
Bratina  (Benedikt R: Sovražnik žensk,
šala itd.) Idrijčan ie tiajbrže tudi J. K o -
g oj. ki je prevedel Dostojevskega: Bele
noči, sentimentalen roman in Polevojevo:
Slučajno.

Z Idrijčani smo pri kraju. Slede naj še
pesniki in pisatelji, ki so nekdaj živeli v
Idriji in opisovali idrijske motive.

Med pesniki ie najbolj pomemben E.
GangJ,  ki je živel dolgo let kot \ad-
niški učitelj v Idriji. V svojih pesmih ope¬
va Idrijo (Idrija), delavca (Mojster Habe)
in čipkarico (Čipkarica).

Tudi mimo Iva Peruzzija  ne mo¬
remo. Študiral ie v Idriji in zaokrožil par
priložnostnih (Pozdrav idrijskim rojakom,
Idrijska molitev) in zapisal tudi nekaj
proze (Lirični intermezzo v Idriji)

Do danes edino in največje delo o idrij¬
ski kotlini ie napisal Fran Jaklič:  Po¬
vest o srebrnom studencu, ki jo ie izdala
Mohorjeva družba.

Prezreti nikakor ne smemo tud' najve¬
čjega slovenskega pisatelja Ivana Pre¬
glja.  ki je živel v Idriji eno leto kot pro¬
fesor in v tem času baje dobil snov in
osebe za svoie nailepše in najboljše delo:

V Idriji ie živel tudi dali časa profesor
dr. Ante Debeljak.  V svoji zbirki
pesmi: Solnce in sence ie opisal narod¬
nega odpadnika v Judi Iškariotu. ki je te¬
daj živel v mestu kot profesor na realki.

Nekaj časa sta bivala v našem kotlu
tudi pisatelj Fran Finžgar in Fran
Žnidaršič.  Prvi je bil kaplan, drugi
pa direktor realke Če sta napisala kaj iz
idrijskega življenja, ne vemo.

Končno moramo omeniti še pisatelja, ki
je naibrže le večkrat obiskal naš kot, pa
je v zadnjem času posegel v našo zgodo¬
vino. Je to France Bevk.  idrijski so¬
sed iz Cerkna. V legendi: Poslednja to¬

lažba. ki je izšla v njegovi zbirki »Legen¬
de«. ie opisa! drobec idrijske preteklosti.

Važni so tudi raziskovalci idrijske zgo¬
dovine. Med domačimi so bili L. Tušar,
ki je raziskoval v glavnem francosko oku¬
pacijo Idrijo in o tem pisal v »Carnioli«,
dalje Ivan Lapajne,  ki je pisal o Idrii'
v koledarju Mohorjeve družbe in Jože
Brus,  ki je pisal v »Dom in Svet«. Prof
Makso Pirnat ie opisoval idrijske krono-
grame. idrijsko gledališče in kot prvi tudi
lepoto idrijske okolice v Planinskem vest¬
niku. Bil je naš prvi planinski pisatelj.

Še dva moža sta se izkazala kot idrij-
, ska zgodovinarja. Prvi je bil postojnski
| dekan Peter Hitzinger.  Izdal je 1.
1860. prvo zgodovinsko knjigo o Idriji in
nienem rudniku v nemškem jeziku.

Drugi za Idrijo zelo pomemben mož in
zgodovinar na ie bil dekan M. A r k o iz
Zapotoka nri Ribnici, kjer se ie rodil 19.
septembra 1857 Umrl ie v Idriji marca
1938. L. 1931. ie izšla njegova Zgodovina
Idrije. Izdala io ie katoliška knjigarna v
Gorici. V kniigi, ie odlično obdelal našo
cerkveno zgodovino, dočim ie zgodovina
rudnika zelo nepopolna, naše politično in
kulturno življenje na snloh izpuščeno. Naj-
brže iz zunanjih vzrokov.

Manjšo vlogo ie igrala Idrija tudi kot
kraj majhnih knjižnih založb in izdaj. P 111 ®'
niti moramo politično društvo »Naprej«, ki
je izdajalo malo knjižico »Naprej«. Izšlo
ie več drobnih zvezkov gospodarskega in
socialnega značaja, predvsem prevodi so¬
cialističnih pisateljev. Nekai knjig ie izdala
tudi Rudarska federacija in knjigarna H.
Sax, ki jih ie tudi tiskala v svoj! tiskarni-
Otroci solnca.

Idrija

BROJ 14.

»ISTRA«

STRANA 5.

kulturna kronska

PRISPEVKI NAŠIH ROJAKOV V SLOVENSKIH REVIJAH

(NOVEMBER— DECEMBER)

Ljubljana,' ' • _<***)

— V deveti številki revije »Dejanje« je

priobčil Alojz Gradnik 'sonet »Vpraša¬
nje«, Stanko Vuk pa dve pesmi, in si¬
cer »Grm« in »Oktober«.

V dvojnem zvezku »Ljubljan¬
skega Zvona«  za sept.—okt. je pri¬
občil Ivo Gruden dve značilni pesmi za
današnji čas, m to »Mrtvim vojakom«
in »Vojna«; Ivo Brnčič je prispeval
ravno tako aktualno pesem »Matere,
ljubice, žene» in daljšo recenzijo o ro¬
manu V. Prežihovega »Požganica«, Vlad.
Pavšič pa razpravo »Pogled na sloven¬
sko povojno dramo«.

Zadnji zvezek »Lj Zvona« (št. 11-12)
prinaša dve Grudnovi pesmi »Besede
ne najdem« in »Tožba«. Iva Brnčiča
ciklus pesmi »štirje soneti« in Branka
Rudolfa »Dva soneta Michelangelu«;
Vito Kraigher priobčuje v tem zvezku
daljši članek z naslovom »Ustavna na¬
čela francoske revolucije v ustavah so¬
dobnih držav«, Vladimir Pavšič končuje
svoj pregled »Pogled na slov. povojno
dramo«, Andrej Budal poroča o prevo¬
du Njegoševega »Gorskega ('Venca« v
italijanščino in priobčuje recenzijo o
F Bevkovi zbirki »Legende«.

V prvem dvojnem zvezku dijaškega
i: \,a »Mentor« za solsko leto 1939—40
je priobčil dr. Ivo Česnik članek »židov-
stvo«, ki ga zaključuje v tretji številki,
v kateri je objavljena tudi kratka re¬
cenzija F Bevkove otroške povesti
»Grivarjevi otroci« V isti številki je
priobčena ocena J Lovrenčičevega epa
»Sholar iz Trente«

V oktoberski številki revije »Misel in
delo« je priobčil dr. Branko Verčon
članek »Zunanjepolitični pregled« in
članek »Diplomatske ofenzive sredi bo¬
jev« (Zunanjepolitični obzornik); v
dvojnem zvezku za november-december
pa je priobčil dr. Lavo Čermelj razpra¬
vo »Nova pota manjšinske zaščite«.

V decembarskem zvezku »Modre
ptice« je priobčil Vladimir Bartol pri¬
spevek o Njegoševem »Gorskem ven¬
cu« ob izidu italijanskega prevoda tega
dela.

»Naš rod« je v decemberski številki
prinesel kratko črtico Ivana Preglja
»Kaj se vam zdi...«, nadaljevanje F.
Bevkove pripovedke »Peter Klepec«,
Janko Samec pa je priobčil sonet »Bo¬
žič 1939«.

V deseti številki mariborskega me¬
sečnika »Obzorja« je priobčil Branko

Rudolf pesem »Južna noč«, mlada pri¬
povednica Branka Jurca se je oglasila
s črtico »Izgon«, Janko Samec je pri¬
speval dva soneta z naslovom »Sonet o
potujočem hrepenenju«, Joka Žigon pa
nadaljuje komedijo »Mogoče so pa ja¬
bolka res zastonj«.

V dvojnem zvezku »Obzorij« za no¬
vember-december je objavil Branko
Rudolf pesem »Romantična balada«, Jo¬
ka Žigon nadaljevanje komedije »Mo¬
goče so pa jabolka res zastonj«, Bran¬
ko Rudolf »Anglija in vojna«, književne
ocene pa je prispel Radi voj Rehar.

Decemberska številka »Planinskega
vestnika« je prinesla Lada Božiča čla¬
nek, ki se nanaša na petintridesetletni-
co idrijske podružnice SPD, z naslo¬
vom; »Planinstvo v Idrijski kotlini«,

V enajsti številki »Sodobnosti« pri¬
občuje Igo Gruden pesem »Zdravica
Francetu Albrechtu«, Igor Torkar no¬
velo »štiri in dvajset ur Milana Poni¬
kvarja«; France Mesesnel objavlja dalj¬
še poročilo o jesenskih umetniških raz¬
stavah v Jakopičevem paviljonu; Du¬
šan Kermauner nadaljuje polemiko z
dr. Brecljem pod naslovom »Legenda o
H. Tumi«; med književnimi poročili je
objavljena kritika o F. Bevkovi zbirki
»Legende«.

V dvanajsti številki »Sodobnosti«
objavlja Igo Gruden pesem »Slovo v je¬
seni«, Branka Jurca krajšo prozo »Kri¬
stina«, Dušan Kermauner pa zaključu¬
je polemiko »Legenda o H. Tumi«.

»Umetnost« je prinesla v številki za
julij-august več prevodov A. Gradnika
iz italijanske lirike, in to sonete Raf-
faela Santija in Benvenuta . Cellinija,
tem pa sledi članek o življenju in delu
obeh velikih italijanskih umetnikov, ki
ga je napisal Matija Benčina; poseben
članek je posvečen našemu slikarju
Albertu Sirku, ki ga izpopolnjujejo po¬
natisi dveh njegovih slik v olju, dveh
akvarelov in linoreza.

Septemberska številka »Umetnosti«
prinaša poročilo o monografiji »Janez in
Jurij Šubic«, ki jo je spisal dr. Fr. Me¬
sesnel. V novemberskem zvezku priob¬
čuje Al. Gradnik sonet »Davno že v
grobu si«. V decemberski številki ob¬
javlja Alojz Gradnik prevod pesmi »Ste¬
za« od Sergia Corazzini-ja; Martin
Benčina objavlja članek »O ilustriranju
literarnih del, objavljena je tudi re¬
produkcija risbe Saše Šantlja.

MELODIJE ČAKAVSKIH HRVATA

Vrijedno dijelo za stare i mlade generacije hrvatskoga naroda

Pod gornjim naslovom i podnaslovom
donio je zagrebački »Jutarn.ii List« u
svom broju od 22. III. prikaz čakavsko-
primorske pjevanke »Ivana Matetiča,

»Jutarnji List« veli u početku:

Bivši tajnik zagrebačke Muzičke aka¬
demije (sada u Beogradu), poznati hr-
vatski muzičar Ivan Matetič-Ronjgov, iz-
dao je nedavno »čakavsko-primorsku
pjevanku« koja je novi i značajan pri-
nos našoj glazbenoj literaturi.

Pošto je u kratko rezimirao Mateti-
čeve poglede i težnje, kako ih je sam
iznio u predgovoru svojo.i pjevanci, pi-
sac u »Jutamjem Listu« — inače njegov
redoviti glazbeni izvjestiteli g. Vladimir
Ciprin — piše:

Tim riječima popračuje Ivan Mate-
tič- svoju najnoviju zbirku čakavskih
melodija, koja mora zainteresirati ne
samo profesionalne muzičare i muzičke
pedagoge, več i širi krug naših kultur¬
nih faktora, koji prihvačaju želje i su¬

gestije što ih je on tako pregnantno iz¬
nio i obrazložio.

Matetičeva idejna muzička nastoja-
nja, koja se kredu uvijek u ravnoj lini¬
ji. i koja on uvijek dosljedno zastupa —
poznata su, a poznate su i njegove re¬
alizacije na području vokalne glazbe, ko-
je su ga izdigle u red istaknutih naših
vokalnih kompozitora. Po tim njegovim
kompozicijama došla je do izražaja me¬
lodija čakavsko-primorskoga ambijen-
ta, »kanat« Hrvatskoga primorja i Istre,
krajeva, koji u njemu imaju svoga naj-
vrsnijega interpretatora. Muzički idiom
čakavskih krajeva i sve njegove karak¬
teristike prožeo je Matetic dubokim os-
ječajem i stvorio djelo, koje če ostati
trajne vrijednosti.

Idejni karakter ove zbirke podcrta-
vaju i stihovi Ante Dukiča, poznatoga
hrvatskoga književnika i pjesnika, iz
sretno inspirirane pjesme »Naš domači
glas«.

Dr. IVAN LAH: DRUGA KNJIGA
SPOMINOV

Odbor za postavitev nagrobnega spome¬
nika dr. Ivanu Lahu je iz sredstev, ki so
preostali od prostovoljnih prispevkov za
njegov nagrobni spomenik, izdal njegovo
drugo knjigo »Spominov«. Te spomine je
pokojnik sam zbral in pripravil za tisk,
prezgodnja smrt pa mu je preprečila ta
načrt.

Knjiga je zanimjv prispevek k precej
bogati literaturi vojnih spominov in v za¬
nimivem kramljanju vleče čitatelja. da sle¬
di pisatelju iz dogodka v dogodek težkih
let svetovne vojne ki jih mestoma opisuje
v ostrih potezah polnih obsodbe, pa mu
beseda zaide v jedko ironijo in zopet v
zanos: v internacijska taborišča, natlačena
narodno zavednih Slovanov in drugih na¬
rodnosti in vseh vrst poklicov, v maršbata-
Ijone, na rusko in romunsko fronto in konč¬
no v zlato Prago, kjer so se narodni bu¬
ditelji pripravljali k vstajenju dveh tisoč
let v suženjstvu živečih slovanskih narodov
Cehov in Jugoslovanov. Po zanosnem opi¬
sovanju prvih dni narodnega osvobojenja
izzveni zadnje poglavje »Novi državljani«
v trpko žalost da ta svoboda ni objela naj¬
bolj trpečih, temveč ie tretjina iz enega
suženjstva padla v še večje. Iz ust njego¬
vega prijatelia, profesorja iz Istre, ki je
prišel v Prago iskat pomoči, govori trpko
razočaranje in vroča prošnja, naj nanje
bratje ne pozabijo... (***'

ZBIRKA HRVATSKIH POPJEVKI U
GRADIŠČU

Beč — Hrvatsko kulturno društvo u
Beču izdalo je malu zbirku od 10 hrvat-
skih pučkih popjevaka i razaslalo je
svim svojim povjerenicima. Time dru¬
štvo hoče da doskoči jednoj prijekoj po¬
trebi. Momci su i djevoike sve češče pje-
vali razne magjanske ili njemačke pje¬
sme, a svoju su hrvatsku pjesmu sve ve-
čma zapuštali. Hrvatsko kulturno dru¬
štvo popračuje pjesme ovim riječima:
Da ne bi ove pjesme sladak sanak spa-
vale u ormaru povjerenika molimo, da
ih što više rašire medju ljudima. Pa ako
koji ni je tako oduševljen pjevač neka
pjesme dade onim drugovima. koji ra¬
do pjevaju. Tko ne pozna note neka ode
učitelju iU učiteljici, pa neka ih zamoli
da im ih pjevaju, a kad ih oni nauče
neka ih pjevaju dalje i uče druge.

Prilike je — kažu — dosta. ako ni-
gdie drugdie a ono nedjeliom popodne
u gostionici. Za kratko vrijeme iziči če
i druga zbirka od daljnjih 10 hrvatskih
pučkih popjevaka.

*

Akad. slikar Albert Sirk bo razstavil
šest svojih slik na razstavi »Srbske Lade'*,
ki bo otvorjena 7. aprila v Beogradu. Sirk
bo kot gost edini izmed slovenskih upo¬
dabljajočih umetnikov zastopan na tej raz¬
stavi. (***1

LIMSKI ZALIV

Jedan od najromantičnijih kutiča Istre —

Uspomene s

Krasna je naša Draga!

Ispod bregova Učke dolazi voda na po-
vršinu zemlje u tri razna izvora, iz kojih
se razvijaju tri riječice, koje žubore — kad
suša ne pritisne — kroz tri doline Istre.
Spuštaju se svaka svojim pravcem sve do
bučnog Jadranskog Mora, koje se je sa
tri Strane priljubilo uz kršni istarski polu-
otok. To su Mirna, Raša i Borutski potok,
koji teče kroz dolinu Dragu.

Najduža je izmedju te tri doline Draga.
Radja se izmedju Boruta i Lupoglava sa
izvorom Borutskog potoka. Iz početka
se dolina tek zapaža, a za tim postaje sve
dublja i tješnja. ogradjena s lijeve i desne
strane sve strmijim bregovima ili bolje
stranama. kako se naš narod u Istri izra¬
žava. Kod grada Pazina ponire potok u Pa-
zinsku jamu, ali dolina nazvana Draga, ko-
ju si je negda taj potok kroz tisuče i tisu-
če godina izdubio ostala je do danas i
ostat če. dok bude Istre

Iza Pazina prolazj dolina Draga preko
sela Valiči izmedju Staroga Pazina i Ka-
muž — brega. Zatim se spusta sve dublje
ispod Berma te se poput zmije vijuga ispod
Tinjana, Sv. Petra u Šumi. Kringe. Barata
Kanfanara, Sosiči i Jurala, gdje je mjesto
zelenih sjenokoša i plodnih njiva počinje
pokrivati tihi morski zaljev Lim.

Ko je krasotu toga zaljeva jedamput vi-
dio. toga uvijek vuče Lim k sebi.

Zato sam i ja svojoj dvojici prijatelja
savjetovao, da podjetno do zaljeva Lima.
Oni su moj savjet veselo prihvatili. Došli
su k meni več ranim jutrom, a bilo je to
mjeseca srpnja.

Pošto smo se okrjepili kruhom, smokva¬
ma i čašicom rakije stupili smo na kola i
odvezli se ravno prema Sv. Lovrecu Pa-
zenatičkom. Taj je gradič opasan još danas
visokim zidinama, koje te sječaju na ne-
kadanje bojeve.

Započela je naša vožnja kroz tako zva-
nu istarsku Benečiju.

To je zapadna istarska nižina, koja je
negda bila u vlasti republike Veneclje, ka¬
ko 1 ime kazuje. Riječ »Benečija« dolazi
od riječi »Veneciia«. Prostire se u Istri od
Kanfanara Sv. Lovreča Pazenatičkog, Ba-
derne, Montrilja, Motovunskih Novaka na
zapad sve do mora.

»Benečija« u Istri je krasna i bogata
nižina. Zemaijska površina niie posve rav¬
na, ali niti gorovita. Polagano kano morski
valovi spusta se dolje prema moru.

Kako li je ugodno čovjeku. kada na pr.
stoji u Bademi i odanie baci pogled tamo
dolje do mora — do Vrsara, Poreča, No-
vigrada, Tara... Bujni vinogradi istarskog
refoska i terana, cijele skupine maslina i
visoki bademi pokrivaju debelu naslagu
zemlje. A izmedju svega toga bogatstva di-
žu se naša ponosna sela. štono se bijele
kano galebovi.

Vozeči se dolje do sinjega mora culi
smo plahu pastiricu, kako pjeva;

Tamo doli poli mora
Grah se zeleni.

Ki ga tamo doli čuva?

Županova kči.

»Daj mi. Mare kitu graha
Grah ti urodi!

»Ne dam ti ga kite ni grančice,
zdrav mi ti budi!

Kad' nas je pastirica zagledala, zašu-
tila je. Sunce se dizaio nad nama. Toplina
je grijaia sve jače. Gledali smo naše Se¬
ljake. kako obradjuju zemlju bez obzira na
silnu vručinu. Suša im je obično svake
druge godine uništila kukuruz. Ali su sve-
jedno tada bili razmjerno bogati, jer su
svake godine napunili bačve črnim gustim
vinom.

Krasni su ti naši ljudi na Poreštini! Vi¬
soki su i vitki i plečati a govore dijalekat

jednog izleta

koji stvara nekakav prelaz iz čakavštine u
štokavštinu. U tom se razlikuju od ostalih
Istrana, koji govore više manje čistu ča-
kavštinu. To se tumači time. što su on
došli u Istru mnogo kasnije. kad je zemlja
od malarije i kuge ostala pusta — bez lju¬
di. Po značaju se takodjer prilično razliku
ju od ostalih Istrana; več na oku im opa¬
žaš. da su mnogo življi i bojevitiji. lmadu
živu fantaziju i u pripovijedanju su mnogo
domišljatiji.

Konačno je pred nama osvanuo viiu
gasti zaljev Lim.

Cisti je morski zrak pirio prema nama
sve jačim mirisom slane morske vode.
Zakrenuli smo cestom nekoliko puta i na-
pokon smo bili na dnu Drage — na Limu!

Kad smo se okrijepili ogledali smo si
luku. Lim je bio izvozna luka za drvo. Ve¬
lik e ladje nijesu mogle tfoči do samog kra¬
ja zaljeva, ali su zato mogle malene čozot-
ske ladje, koje su istarsko drvo iz Lima
prevozile u Veneciju. Sada je trgovina
drvom na Limu izgubila na svojoj važnosti

Razgledavši luku. pošli smo u malem,
crkvicu. koja je ondje na Limu. A zatim
smo se uspeli na protivnu stranu Drage do
mjesta, gdje se nalazi čarobna spilja sv
Romualda. Unišli smo u spi!ju i potanko h
razgledali.

Bilo je več pet sati po podne. kad srni
se vratili iz spilje u zaljev. Bili smo oglad-
njeli, pa smo odmah pošli na objed u krč-
mu. Gazdarica nam se doskora približila
sa ogromnom zdjelom punom tjestenine
koja je bila pomiješana s konservom naše¬
ga suputnika. Sve je zalilo dobro cmo vi¬
no. Bio je istarski teran iz »Benečije«, koji
teče poput mlijeka. a čaša -- kad je posve
isprazniš — ostaje crvena Ne kaže se ba-
dava: »Nije žita vrh šenice, niti vinca vrh
teranca.«

Kad smo se okrijepili i odmorih digi'
sino se, da se spustimo u ladjicu i prepu¬
stili krasnoj vožnji. Najradije bismo se bili
provezli sve do kraja zaljeva, ali je to
bilo nemoguče. jer je zaljev dug svojih 10
kiiometara. Širina je zaljeva sad veča sad
manja — poprečno od 100 do 200 metara.

Krasna je bila vožnja. Sunce je bacalo
svoje trakove po zeleno — rnodroj vodi-
S lijeve i desne Strane dižu se uz zaljev
visoke strane. Cini se kao da straže nad
zaljevom. čuvajuči ga u svom krilu.

»Gle!« jedan de od društva, »taj krasni
zaljev mogao bi biti na glasu kao kakav
norveški fjord. Te bi visoke strane mogle
biti obraštene gustorn i visokom šumom
uz vodu bi se mogla napraviti s jedne ;
druge strane zatona krasna cesta, kao na
pr. izmedju Voloskog i Lovrana. a po stra¬
nama bi se sagradili razni hoteli. Velik bi
broj gostiju iz cijele Evrope doiazlo ova-
mo. da se nadiše tog čistog zraka i nauži¬
je te divne prirodne ijepote«.

Napokon dodjosmo do mjesta na obali
gdje je bilo vrlo zgodno za kupanje.

Iskrcali smo se iz čamca. svukii se i
zapiivali po toploj površini. Voda nas je
ugodno hladila. Kad se tako osvježismo,
obukosno se i krenusmo 1ad'jicom ka kraju
pristaništa.

Nakon što se okrijepismo. krenusmo
kuči. Gore na vrhuncu zaustavismo se. da
još jednom promotrimo dugi vijugasti za¬
ljev. Htjeli smo se do sita naužiti ijepote,
koju nam je ondje pružaia priroda.

Sunce se naginjaio k zapadu. Površina
zaljeva bila je na nekim mjestima več
u sjeni visokih strana, a na drugim se ku-
paia u sunčanom svjetlu i zrcalila poput
svijetle kovine. Teško smo se dijelili od tog
veličanstvenog prizora.

I kad kasnije legosmo umorni na poči-
nak. još nam je pred očima Iebdjela divna
slika zaljeva Lima, tog romantičnog istar¬
skog kraja. _ M.

A. LOVRIČ:

NASIN FUREŠTON

Gospa i gospodin, ki k nam greste v letu
iz naših domačih i svih tujih stran,
pridite k nam samo, na moru je lipo
i nas našeg kraja ni nimalo sran!

Pridite na more pogledat vapore,
trabakule, škune, lipotu na plaži
i šotomarine, ki greju pod vodu.

— Bog mi za svidoka, da to nisu laži!

A  nutri va moru kakih beštij ima!

— Ima fine ribe, ku imate rada:
tunine, brancina, Iokarda, goičiča.
sardelic i drugih do finih orada.

Na našem moru i na bilom žalju
ozdravljenja ima, da se ni ne pita!

Zdravimi koluri sunce napitura
kako ne bi mogal niki pitur svita!

Pridite na more, al i o Božiču,
kad su v elementih mirakuli skriti.

— Ča su svi tiatri kontra silni pini,
ku mareta more da v nebesa hiti!

STRANA 6.

»ISTRA

8R0J 14.

Nastopno nredavanje docenta
dra A. Vogelnika

Na ljubljanski univerzi je imel 14. marca
t. L nastopno predavanje novi docent dr.
Adolf Vogelnik, idrijski rojak, ki je do se
daj napisal in objavil okoli 12 znanstvenih
razprav, dve leti pa je delal na statistič¬
nim institutu v Parizu, kjer je svoje znanje
v marsičem poglobil in razširil. — Preda¬
vatelj je svoje nastopno predavanje posvetil
kritičnemu orisu empirično-statističnega
proučevanja konjunktur. Za svoja izvajanja
je žel toplo priznanje in bil deležen iskre¬
nih čestitk, katerim pridružujemo tudi
naše. (***)

♦

PROSLAVA SIMONA GREGORČIČA NA
DUNAJU

Dunaj. — »Slovenski krožek«, društvo
koroških Slovencev na Dunaju, je priredilo
v spomin našega velikega pesnika Simona
Gregorčiča lepo prireditev z bogatim pro¬
gramom. Najprej je društveni predsednik
pozdravil vse prisotne, nakar je tambura-
ški zbor pod taktirko prof. Viskoviča odi¬
gral nekaj pesmi. Dr. Zwitter je imel intere-
satno predavanje o Gregorčiču in njegovi
poeziji. Za tem so sledile recitacije iz¬
branih Gregorčičevih pesmi. Pevsko dru¬
štvo je odpelo pod vodstvom pevovodje
prof. Viskoviča nekaj pesmi. Operni pevec
Hvastaj iz Ljubljane je odpel ob spremljavi
glasovirja nekaj pesmi in je bil nagrajen z
velikim aplavzom. Vse točke programa so
bile dobro predvajane ter je bil uspeh v
vsakem oziru popoln.

*

BRATUŽEV SPOMINSKI VEČER

Sedejeva družina v Ljubljani je prire¬
dila dne 18. marca ob 8. uri zvečer spo¬
minski večer pok. L. Bratuža. Člani mlad
odseka Sedejeve družine so izvajali nekaj
recitacijskih in simboličnih točk, člani Se¬
dejeve družine pa so zapeli Bratuževe
»Kraguljčke«. Veqer so zaključili z nekaj
točkami namenjenimi Jožetom in Jožicam,
predvsem pa trem vodilnim članom družine.
*

SPOMENIK RADGONSKIM ŽRTVAM

Kakor čitamo, se Gornja Radgona pri¬
pravlja, da bo v kratkem odkrila dostojen
spomenik onim, ki so padli na tem sever¬
nem oporišču za svobodo slovenske zem¬
lje. Med žrtvami je bilo tudi nekaj naših
rojakov iz Primorja. Spomenik je iz bru¬
šenega pohorskega granita in bo odkrit 2.
junija. Zgrajen je po osnutku arh. Kregarja.
Napravila ga je Vodnikova kamnoseška
družba iz Ljubljane. Stal bo na lepem pro¬
storu pred farno cerkvijo. Spomenik pred¬
stavlja svetilnik — simbol miru. Na žalost
je dosedaj pokrita le polovica stroškov,
vendar agilni pripravljalni odbor z vsemi
silami zbira prispevke za ostale stroške.

*

IZ UPRAVE

Od naše povjerenice za Ameriku gdje.
Mary Vidošič, Jersey. N. J., primili smo
Dol. 6.—. cime je podmirena pretplata
za slijedeče naše pretplatnike:

Dr. Vladimir Ribar. Washington,
Dol. 2_

Capt. Slavoj I. Trošt, New-York,
Dol. 2,—

G. Franjo Brkljačič, New - York,
Dol. 2,—

Najljepše zahvaljujemo!

Vijesti iz domovine

KOMEMORACIJA DR. MATKA LAGINJE V LJUBLJANI

Ljubljana — Ljubljanska emigracija
je ob desetletnici smrti dr. Matka Lagi-
nje lepo počastila spomin velikega po¬
kojnika s svečano komemoracijo, Ki so
jo emigrantske organizacije Akademsko
društvo «Doberdob«, Delavsko prosv. in
podp. društvo »Tabor«, društvo »Soča«
-Matica in Primorsko akademsko stare¬
šinstvo skupno priredile na Jožefovo,
dne 19. marca v dvorani Delavske zbor¬
nice. Na spominsko slavnost so bila po¬
vabljena vsa emigrantska društva v
Sloveniji ter razne nacionalne organiza¬
cije. Občinstvo se je v prav lepem šte¬
vilu odzvalo vabilu.

Slavnost se je pričela ob 10.30 z Braj-
ša-šantlovo pesmijo »Predobri Bože«, ki
jo je ubrano zapel mešani zbor društva
»Tabor«. Nato je imel bivši Laginjev to¬
variš v istrskem deželnim zboru g. Ivo
Sancin spominski govor, v katerem je
vsestrano osvetil osebnost velikega po¬
kojnika. Prikazal ga je kot književnika

in politika, kot narodnega buditelja in štva »Tabor«.

borca ter kot človeka. Opisal je njegovo
lepo življenjsko pot, kako se je kot sin
preprostih kmečkih staršev po svoji
izredni sposobnosti povzpel do voditelja
svojega naroda, kateremu je nesebično
posvetil vse svoje plemenito življenje.

G. Sancin je zaključil svoj lepi spo¬
minski govor z vzklikom: »Večna slava
očetu Istre dr. Laginji!«

Pevski zbor društva »Tabor« je nato
zapel Gallus-Petejnov koral »Glejte, ka¬
ko umira pravični«, ki so ga navzočni
poslušali stoje. Sledila je recitacija dveh
pesmi, ki jih je pesnik Rikard Katali-
nič-Jeretov napisal dr. Laginji v spomin,
ter nekaterih Laginjevih basni. Reciti¬
ral je lepo in z občutkom g. Marijan Ko¬
vič. Isto tako z občutkom je nato gimna¬
zij alec Zovič deklamiral Gervaisovo pe¬
sem »Pelini«. Lepa slavnost se je za¬
ključila s Terčeljevo pesmijo »Naše go¬
rice«, ki jo tudi zapel pevski zbor dru-

NASI POKOJNIKI

JOSIP GRILC

Dne 20. marca, vozeč se Gorice domov
se je nevarno ponesrečil ugledni idrijski
trgovec Josip Grilc, ki je zgubil oblast
nad vozilom, da je zdrknilo pod cesto.
Z Grilcem se je vozil tudi trgovec Sre¬
čko Bajt iz Idrije, ki je odnesel le ležje
poškodbe, težje pa sta bila ranjena so¬
potnika Rafael Kohal, ravnatelj okr.
posojilnice v Idriji in njegova žena Li¬
zika. Grilca so s kraja nesreče takoj
prepeljali v goriško bolnico, toda vsaka
zdravniška pomoč je bila zaman ter je
kmalu po prevozu podlegel težkim po
škodbam. Z Grilcem je Idrija spet zgu¬
bila enega svojih najboljših mož in z
njegovo smrtjo se je spet razredil krog
domačih trgovcev. Bil je znan kot zna¬
čajen, odločen in podjeten mož, ki si je
z lastno pridnostjo pridobil lepo premo¬
ženje, ki ni služilo izključno njegovim
koristim, temveč je z njim pomagal
mnogim našim ljudem, posebno kme¬
tom, katerim so njegova posojila reše¬
vala domove. Na gospodarskem polju se
je živo udejstvoval ter je bil dolgo vrsto
let predsednik Okrajne hran. in pos. v
Idriji, ki je še danes največji domači
denarni zavod na Goriškem; dolgo vrsto
let je bil tudi predsednik trgovskega
združenja v Idriji.

Za njim žaluje vdova — hčerka pred
kratkem umrlega veleposestnika Kaje¬
tana pl. Premersteina. Blagi pokojnik
naj počiva v miru, težko prizadeti so¬
progi naše iskreno sožalje!

*

V Ljubljani je dne 13. marca t. 1.
um-l naš rojak Rihard Debelak, v. davčni
upravitelj v pokoju. Naj počiva v miru,
prizadetim naše sožalje.

♦

Kot deseto žrtev željezniške nesreče
pri Ozlju so dvignili iz vode našega ro¬
jaka Ivana Škorjaniča, bivajočega v Št.

Vidu nad Ljubljano in pristojnega v
Koprivo na Krasu. Pokojni je bil begu¬
nec in se je preživljal kot delavec. Naj
počiva v miru!

Pred

t MATEVŽ FERFOLJA

dnevi je v Ronkih umrl 82-letni

Matevž Ferfolja. Pokojnik se je rodil v Do¬
berdobu leta 1858. kot sin ugledne kmečke
rodbine. Ker mu kraška zemlja ni mogla
nuditi dovolj kruha pa se je podjetni Fer¬
folja odpravil s trebuhom za kruhom in
pričel je s kupčijo, po Sloveniji in Hrvatski.
Z žilavo vztrajnostjo si je pridobil lepo
premoženje. Po svetovni vojni se je pre¬
selil v bližnje Ronke, kjer je imel lepo
posestvo. Vendar pa je ostal še vedno na¬
vezan na Doberdob.

Vzgojil je sina, uglednega tržaškega od¬
vetnika Josipa in dve hčeri, en sin pa mu
je padel v vojni. — Sožalje!

*

t FRANJA LUDVIKOVA

Po daljši bolezni je v Ljubljani umrla
ga. Franja Ludvikova, soproga svetnika
drž. železnic v pok. Pokojnica je bila do¬
ma iz Št. Petra na Krasu po rodu iz na¬
rodne družine Špilarjevih. Zapušča dva si¬
na in hčerko. Bila je zelo delavna v naših
društvih in posebno pri CMD. Naj počiva
v miru! Ostalim naše iskreno sožalje!

*

t JOSIP PRIVERŠEK

Dne 11. septembra 1939. se je v Pan¬
čevu pri kopanju smrtno ponesrečil aka¬
demik jurist Josip Privoršek, star 28 let.
Po rodu je bil iz Trsta. Njegov oče je bil
iz Štajerskega, mati pa Goričanka in vojna
vdova iz znane družine Zimic iz Grgarja,
ter jo je izguba sina edinca zelo prizadela,
v katerega je polagala vse svoje nade. Po¬
kojnik je bil po značaju miren, prijazen in
dober mladenič ter zelo priprost. Prizade¬
tim naše iskreno sožalje.

+ TEREZIJA JANKOVIČ

Na veliko nedeljo, dne 24. t. m., je
umrla v ljubljanskem Jožefišču na Po¬
ljanski cesti Terezija Jankovič, v visoki
starosti od 73 let. Pokojnica je bila ro¬
jena v Košani, skoro vsa povojna leta
pa je preživela v Ljubljani, kjer je bila
znana kot skrita dobrotnica ubogih
Njen bivši dom v Krakovski ulici je bil
zr.an pod imenom »Košanski konzulat«
Tja so se zatekali gotovo vsi študentje
in pozneje emigranti iz košanske oko¬
lice, pa tudi drugi. Edini sin pokojnice,
Janko je znan izseljeniški organizator
in učitelj v St. Privatu v Franciji, ki pa
ni mogel obiskati matere niti v njeni
bolezni, niti ni mogel priti na pogreb.
Pokojnico so pokopali v torek dne 26.
t. m. na ljubljanskem pokopališču ob
udeležbi ožjih rojakov. — Naj ji bo la¬
hek zadnji dom na ljubljanskem polju,
prizadetim naše sožalje!

♦

t france Čargo

Po dolgi it) mučni bolezni je 28 marca
t. 1. umrl v Kanalu na Goriškem vodja zem¬
ljiške knjige v p. France Čargo v visoki
starosti 73 let. Bil ie sin ugledne kmetske
družine iz kanalske doline in je dovršil gi¬
mnazijo v Gorici z izrednim uspehom. Kot
uradnik je bil zaposlen tudi v pisarni pok.
odvetnika dr. Tume, pozneje pa je stopil
v sodno službo v Gorici, služboval je tudi
v Kanalu in Tolminu, po voini pa je bi! kot
vodja zemFiške knjige v Pulju nato pre¬
meščen v Italijo, nakar ie bi! upokojen. —
Svoj pokoj ie preživel na svoiern domu v
Kanalu pri sinu Mirku, ki je zasebni ura¬
dnik v Kanalu Poleg mena žalujeta za njiin
sin Janko, znani akad. s'ikar v Ljubhani in
privatni uradnik Ljubo Pokojni ie bi' znan
narodno zaveden mož in se ie povsod, ko¬
der je služboval, zavzemal za našega člo¬
veka, zlasti za našega kmeta Težko priza¬
deti družini naše .ožaiie, pokoi niegovi
duši! (**»)

*

V Coverdalen-u je umrl v starosti 41
let naš rojak Filip Nuncij,  dotna iz
Bača pri Knežaku. V Ameriki, kamor ie
odšel pod 19. leti, zapušča ženo in sina.

Smrt je doletela našega rojaka h ranču
Valenčiča v starosti 54 iet Doma je bil iz
Huj v podgrajski občini. V Ameriko se je
izselil pred 27 leti. — Naj jima bo lahka
tuja zemlja prizadetim naše sožaiie' (***).

TALIJANSRE PRIREDBE L 1  ZAGREBU

Kroz dva dana, u srijedu t četvrtak,
gostovala je u zagrebačkom kazalištu
skupina talijanskih pjevača i pjevačica
s milanske Scale i Teatro Reale u Rimu
Nastupili su u dvije predstave: Truba-
duru i Traviati od Verdia

U četvrtak održao je poznati talijan-
ski slavist profesor rimskoga sveučilišta
Enrico Damianl predavanje u Pučkom
sveučilištu. Govorio ie »o taliianskom
uplivu u slavenskom svijetu«.

Dbdajemo da se u taliianskom insti¬
tutu održavaju redovita Dredavanja iz
talijanskog kulturnog, nacionalno^ i po-
litičkog života.

OSOBNE VIJESTI

Gosp. Vjekoslav Primuž iz Pazina, či-
novnik jugoslavenskog poslanstva u
Parizu vjenčao se s gdjicom Olgom Hor-
stig iz Beograda. Mladencima naše sr-
dačne čestitke.

MATE DVORNIČIČ:

ČAKAVŠTINA U KOZMOLOGIJI I HISTORIJI

(Nastavak)

Najljepše stranice naše povijesti o
Zdedinoj revoluciji malo su poznate na-
šoj publici. Zdeda glagoljaški krčki bi-
skup staroviiac, digao bunu pomoču
svečenika Potjehe i Vuka (Ulfa) za vri-
jeme Petra Krešimira IV. uz pomoč
istarskih biskupa: puljskog i pičanskog
odnosno. oglej skog patrijarhe, protiv
rim. pape Aleksandra II. koji je kao ne-
kadanji pitomac samostana Clunyškog
kao i njegov tajnik kardinal Hildebrand
kasniji Grgur VII. zabranjivao starovir-
cima misiti staroslovenski, zatim ženiti
se i nositi bradu. Največa pak pobuda
ga gonila na ta progonstva, što je u nji¬
ma gledao utemeljitelje sla venske na¬
cionalne i autonomne crkve. — I pada-
hu glave velikaša i latinaša. Zdeda bu-
de proklet na sinodama u Splitu 1060.
i umre 1066., dok su Potjeha i Vuk bili
osudjeni na smrt, kasnije pomilovani i
prognani, — Desna ruka Zdedina bioje
istarski markgrof Ulrik, ta j naš Jan
Žižka, gospodar Lupoglava i Buzeta,
inače šurjak kralja Dimitrije Zvonimira
zet ugar kralja Bele I. te veliki prija¬
telj bana Goika Sli Gojča. Uz njega bi-
iaše veliki privrženik sidraški župan Ju-
ran. I ovaj sidraški župan kao i vodja
vojske Ulrik umoran od ubijanja zaže-
lio si kreveta i svoje žene. čakavska
"tar pjesma sa otoka Unija pjeva:

»Juraniču Jurano!

Jur ti je več zora,

Je li moja milena
Sela kraj prozora«.

Petar Krešimir IV. izgleda nije do-
statno oc jen j en u našoj povijesti. On
nije htio dolaziti u sukob sa papom kao
što je učinio poslije njega kralj Slavac,
ali je nastojao da stvori još jedno sla¬
vonsko uporište i jednu državu južno-
slavensku od malih skupina balkan.
Sla vena, kji su bili otkinuti i od njegove
države i od one kralja Travunje i Za-
humlja Mihajla i Bugarina, koji su ro-
bovali u Bizantu od 1018. Time bi se
protiv pape, Madjara i Venecije. I bi
stvorena neke vrsti prva Jugoslavija
1073 pod imenom kraljevina Duklja sa
kraljem Petrom EH. Bodinom od osta-
taka Srba, Hrvata 1 Bugara. Agenti stra-
nih sila i Bizant rastepoše je i nije tra¬
jala ni godinu dana! Prijestolnica joj
je bila Skadar na Bojani. — Petar HI.
počiva u mirinama Sv. Srdja. Držim da
mačedonska čakavska pjesma

»ženil se Petre vojvoda le-le
Pokanil do devet sestri,

Deseta sestra ne kanil,

Sam pošol Petre do njeje
Pridi ml sestra na svatba itd.«

pjeva o tom našem Petru HI. Bodinu.

Petra Krešimira TV. slavi naša nar.
čakavska pjesma takodjer: Hvalil se Pe¬
tre, da nima lipše ljube do njegove.

Odlazak odnosno emigriranje kralja
Slavca u Južnu Italiju sa svojim ljudi-
ma na Siciliju i okolicu Napulja i Apu-
liju nalazimo u Novljanskim pjesmama:

»Aj puhni vetre moj večemji hlade,

Aj ter mi nosi zi Talije glase.

Aj ča mi dela moje milo drago?

A j j ali spava jal se razgovara,

Aj jali ljubi mlade Talijanke!«

te »Vrni Luka navu naopako,

Da jadrimo do Talije ravne.

Tamo nan je mati i sestrica,

Tamo nan je draga i jubovca«.

Kraljevič Marko je po mojem mnije-
nju narodni predstavnik psihe južnosla-
ven masa odabran kao takav upravo od
naših emigranata u Italiji i Španiji. —
(Vidi: Malič: Južni Slaveni u Španiji,
Mažuranič Vladimir, te dr. Deželič Veli¬
mir u romanu »U službi kalifa«). Kra¬
ljevič Marko prekrojen je španjolski Cid
campeador. — U Južnoj Italiji za vrije-
me Slavca i Normana imamo našeg Cid-
Pjeron-a.

Poslije Kosovske pogibije kojoj je
prisustvovao i Ivaniš Horvat svojom voj-
skom 1389. tražilo se jedan nacionalni
magnet koji če podati imalo nade za
okmpaktnost i otpor protiv Turaka. Iz
Apulije odaslani črnojevič nije potpuno-
ma zadovoljavao i sad je Vukašinov sin
Marko rodjen 1335. i ako ga nije bilo na
Kosovu a bilo mu je tada 54 godine kao
kralj Prilipa još jedini privlačio narod-
nu maštu za velika djela. Očito je da je
opjevan prema Cidu jer »Cid e la filia
del rey moro« nije drugi nego Cid u
tamnici maurskog vladara, a isto ima-
demo kod nas Kraljevič Marko i kčerka

kralja Arapskoga. Nadalje nije uvijek
u pjesmi spomenut šarac več i dorat ili
doro. Taj dorat ili doro je španjolska
riječ i znači konja za utrku upravo iz
mjesta istoga naziva — Treče što Marko
ko na prisutne ljude i suzemljake nije
mogao praviti takav utisak junaka kao
turski vazal, a šta više on nije baš ni
naj slavni j e poginuo na Rovinama 1394.

U Novom-Vinodolskom imademo ča-
kav. pjesama o carici Milici, koje Nov¬
ljani pjevaju uz obično istar.-primorsku
ariju »Tužno cvili carica Milica« i t. d.
Te pjesme novljanski seljaci zovu »pra-
iskonske naše«, a djevojke pjevaju »o
polju Dibrenskom«. Zar pjesma o Milici,
koja sa snašama prepoznaje krvavu ru¬
ku poginulog sina, ko ju donaša ga vran
nije slična španjolskoj romanci »Ro¬
mance de dona Alda«. kojoj Aldi dona¬
ša orao krvavo pismo krvi ju pisano po
Roldanu (isto što Roland ili Hruod-
land!)

»Otro dia de manana
cartas de fuera la traen;
tintas venian de dentro,
de fne eseritas con sangve,
que su Roldan era muerto
en la caza de Roncesvalles«.

nema frapantne sličnosti?!! Sve naše
istarske zbirke nar. čakav. pjesama pa
i one otočke (bodulske) imadu pjesama
o Marku. Košarina zbirka ima i o Mi¬
lošu i Fatimi. Ima ih i o Skenderbegu,
Sibinjanin Janku, Sekuli. Dragomandi-
vojki, banu Derenčinu, Ivi Karloviču, te
Frankopanima i Lazariču i banu Jela¬
čiču. Tako Laginjina zbirka:

(Nastavit če se)

1 'dgovorni urednik’ ERNEST RADETIC. Krajiška ul. 12. — Vlasnik i izdavač: Savez jugosl. emigrantskih udruženja. Masarykova ul. ?8a II — Broj' telefona 67-80
»Istra« izlazi svakog tjedna u četvrtak. —Broj čekovnog računa 36.789.. — Pretplata za cijelu godinu 48 D. za pola godine 24 D, za inozemstvo dvostruko za Ameriku
? dolara na godinu. — Oglasi se računaju po ejeniku. — Tisak: Jugoslovenska Štarapa d. d., Zagreb, Masarykova uL 28a. — Zi tiskaru odgovara: Rudolf Polanovid.

Iliča br. 131. — Rukopisi se ne vradaju.