RM 0 ИашшапкпБо^е Tcrla« and BebriftMtHiie: Klagasfiart, ВшпшгокПав U, Poettaab 116 / ВевисвртМ* (Un voraos latUbar) monatUcti ЕШ l,— Zrel Haua (eiaMsbiteeuob RM O jO ZuataUgebOhi AM>eeteUuneeo dec Seltnag fOr dan OMbMgenden Monat werdao n*r acbrlftllcb imd nw Ue 96. de* leufeadeB lionata angeaammen Nr. 96. Kratnburg, 8. Degcember 1944. Tudi v novembru smo se odrezali kar najbolje Po brezštevilnih bitkah tega meseca je ostal položaj skoraj na vseh frontah isti Berlin, 1. decembra. N*mpr*m#n|eni poloiaf ikorai n# vseh frontah fatno dokazni« moč nemške obrambe, kateri nasproti aovrainik v novembertki ofenzivi ni mogel doseči velikih operativnih uspehov. Ce se' preko tega ozremo na to, da so bile nemške obrambne sil« na vseh iarlščih bojnih dogajanf, tore| v brezštevilnih bitkah tega meseca, vedno v maniSini glede liudi la orožia, moramo reči, da se |e nemška obramba tudi v novembra najbolie izkazala. Pri tem ni manikalo kritičnih pojavov. Natboll kritična točka celokupne zapadne fronte, namreč bojni prostor pri Aachnu, ki ga je napravil sovražnik za največje materialno bojišče v vojni zgodovini, pa je le vzdržal ta obremenitveni poskus. Pri Aachnu naj bi se bilo odločilo, ali je bila anglo-ameri-kanska moč, ki so jo bili lahko prepeljali v Francijo, močnejša kakor pa nemška obrambna sposobnost. Do'sedaj je odgovorjeno na to vprašanje v nemškem smislu. Sovražnik pa se je na tej točki ne samo iz vojaško političnih vzrokov, ampak tudi radi vojaško-gospodarskih preudarkov posebno oiačil. Ce bi mu bilo uspelo, da doseže zapadno nemško industrijsko področje, potem bi bila naša vojaško gospodarska kapaciteta daleko-sežno oslabljena. Da bi to preprečila, se je prav tako ojačila nemška obramba pri Aachnu in zato se ni mogla ogniti oslabitvi nemške obrambne sile na Jugu. V trenutku, ko moramo zbrati vse naše sile, da se zoper-stavimo navalu sovražnika proti naši domovini, morajo žlvljenjskovažnl deli Nemčije stopiti v ospredje nasproti takim, katerih iguba bi nas sicer občutno bolela, ali ne bi tmela vpliva na splošno vojskovanje. Alzacijo In dele Lotarlnske je zasedel sovražnik z razmeroma slabimi silami, ker zahteva bitka pri Achnu najmočnejše nemške sile. Trikrat smo skušali, da bi s sunki naprej še enkrat zaobrnili položaj v Alzaclji in na LotarinSkem, vendar )e sovražnik pripeljal tako močne sile, da bi bile potrebne širše oiperacije, s številnimi predori skozi sovražno fronto, če bi hoteli dovesti do tega, da bi položaj trajno spremenil. Za to še ni prišel čas, ker je obnova obrambe države baš v izvedbi in ker se za take vojaške operacije potrebne napadalne divizije trenutno rabijo za druge namene. Kakor poroča vojno poročilo, imamo zato daleč raztegnjeni frontni lok ob gornjem Rheinu, ki poteka iz prostora južno od StraB-burga do grebena Vogezov in se vrne na Rhern severno od MOhlhausna. To fronto sedaj naskakuje sovražnik, toda doslej je pridobil samo malo ozemlja. Namesto Rheina, kjer je zasedel sovražnik zapadno obalo, se že udejstvuje zapadni obrambni nasip in šte- vilni topniški bunkarji bodo imeli priložnost, da posežejo v boje daleč čez Rhein. O bojih na Ogrskem poroča vojno poročilo o zaključenju prvega vojnega razdobja. 61 divizij in 7 oklopnjaških zborov jn napadlo v novembru z namenom, da se zavzame Budimpešta. 664 oklopnjakov, nad 100 topov in številno drugo orožje je bilo uničeno ali uplenjeno in sovražni ofenzivni napori so popustili. S tem je dosežen prav lep obrambni uspeh, čeprav poročila o napredovanju boljševikov do Pečuha to v nekoliko zasenčijo. Na celokupni vzhodni fronti je v bistvu mir, to pa verjetno le radi negotovega vremena. Kakor na Vzhodu, tako tudi na Ogrskem se mora računati z zimsko ofenzivo v trenutku, ko bo mrzlo in stalno zimsko vreme usposobilo pota za večje operacije. Fnhrer k oblelnici aslanoiilie KdF" Berlin, 1. decembra. Na dan obletnice, ko je bila ustanorllena NS-Gemeinschaft >Krah durch Freude« (nacionalsocialistična ilcup-nost »Veselje krepi«) je poslal Reichsorganl-sationsleiter dr. R^ert Ley FOhrerju sledečo brzojavko: »Moj FahrerI Današnja obletnica NS-Gemeinschaft »Kraft durch Freude« mi daje povod, da Vam, moj FOhrer javim, da milijoni nemških delavcev in delavk v oboroževanju in vojni proizvodnji z žilavo voljo in verno pripravljenostjo do službe od meseca do meseca povečavajo svoje storitve. Po bombnem terorju in sovražnikovem delovanju povzro čene škode izravnajo ti hrabri ljudje vedno znova z domišllivimi improvizacijami in z nikoli utrudljivo dejavnostjo. Te edinstvene storitve doprinaša nemški delavec v svesti si prav« socialistične bodočnosti. VI, moi FUhrer, ki mu nemšlcl delavec verno zaupa st« mu za to najboljši porok.« Fuhrer je odgovoril Reichsorganisations-leiterju s sledečo brzojavko, ki vsebuje hkrati poslanico vsem nemškim tvornim ljudem, ki zastavljajo danes na fronti in v domovin! vso svojo moč in neugnano voljo za nemško zmago. Brzojavka ima sledeče besedilo: »O priliki zopetn« obletnice ustanove NS-Gemcinschait »Krait durch Freud«« sporočena mi izjava zvestob« n«mšk«ga delavca m* navdaja z veselim zadovoljstvom. Vem, kakšn« storitv« so s« v oborožitvi In proizvodnji pod najtršimi prilikami dovršile po hrabrem vedenju nemškega delavca in nemške d«lavk«. Prosvetni in socialni podvig Nemčije, ki ]« vzbujal zavist in nevoščljivost sovražnikov, je znenada prekinila vojna. Po zmagovitem dokončanju naš* usodne borb« bomo z doslednostjo dovršili socialistično Izgradnjo R«icha, kajti edino temu cilju r«s-Bičn« socialistične bodočnosti ustr«zajo boj in irtv« borb«, za kal«ro gredo vsi naši napori Adoli Hitler.« Finci nimajo ničesar več zgubiti Stockholm, 1. decembra. O dogodkih na Finskem piše »Vaester Botten Kurieren«: Na Finskem imajo občutek nesigurnostl in strahu, ki se dajo predvsem pojasniti Iz tega, da je objavljanje poročil po časopisih in radiu zgubilo vsako zaupanje. Primer za to so pred vsem aretacije. Samo aretacije nekih prominentnih osebnosti so bile objavljene javnosti, medtem ko se številne aretacije 1* krogov lastnih znancev ne morejo zaznati v objavah. Medtem ko je najprej krožil samo spisek s 60 imeni, je kmalu izšel drugi spisek s 300 imeni In še tretji z 900 Imeni. Posebno veliko je tudi število aretacij podčastnikov in moštva armade. Aretacij« #o bil« navadno izvršene med drugo in četrto uro zjutraj. Nadaljt j* napisane v članku, da se finski vladni sistem po pokoma boljševizlra. Obup j« pognal marsikaterega moža v divjino, da si tam poišče zavetja. Flnekl narod nima ničesar več zgu-bHi. Predala finske trgovske mornarice Itoefcholm, t. decembra. Kakor javlja »Da-gens Nyhetor«. m* |« zač«la pradaja iinsk« trgevsk« mornaric« bol|š«vikom Najprvo j« bUo pr«danlh okoli 26 ladij, m«d njimi najlepši In najmodernejši parnlkl. Tudi finske ledolomllce zahtevajo boljševlkl. Bollševlki se Izropall škofa Stockholm, I. decembra. Rimski dopisnik News Chronicle« javlja, da so oboroženi tolovaji tik pred Rimom ustavili voz škofa Castell Angela, ki se je peljal iz Neaplja na obisk k papežu. Škofu fo ugrabili njegov križ, škofovski prstan, škofovski klobuk, plašč, tuniko in nadaljnjo obleko. Pojavil se j« pred vrati Rima edlnole v spodnji obleki. V najprlmltlvnelšlli žlvllenjskih prilikah Stockholm, I. decembra. Grozno nizki živ-lenjakl standard, na kat«r«m mora žlv«tl sov-i«tsko pr«blval#tvo, j* napravil močan vtis na nekega člana moskovske delegacije, ki jo j* poslal London. Ta član poroča zdaj o tem v londonskem radiu. Ko se je na po-vratku peljal do Leningrada po železnici, I# videl, da so bili pri popravi razd«|anlh tračnic zaposleni starčki im žene. TI progovni delavci živijo očitne kljub hladnemu letne-oiu času v najprimltlvnejšlh prilikah. Na mesto čevljev Imajo mnogi samo okrog neg ovita cunje. Tudi nad živilskimi obroki, ki jih prejema prebivalstvo, se zgraža ta ie-'•Oat, ki je očitno pričakoval, da bo nal«. (#1 v Sovjetski RuelM na tako vaMaanl »raj«. Oqromni iif Ineh obslreljeianjii i orof om Mesta, kamor udari, so takšna, kakor po potresu ali ogromnem zračnem napadu Stockholm, 1. decembra. Zaradi strogih do ločb cenzure, ki veliajo danes v AnqliU. sme anqleiko časopisje samo o priliki In določeno dobo po dotičnih dogodkih poročati o učinku, ki qa ima v Londonu obstreltevanle z orožji »V«. Danes leži ta pred nami dve tak poročili Iz Londona. Pc teh je pred nedavnim za dela bomba orožja >V> neko trgovino z blagom v polnem obratu. Eksplo zija je povzročila tud velika razdejanja v oko lici in tudi v notranjos* mestne hiše. Število mrt vih in ranjenih je bilo ba te zelo veliko. Veliko /ečja •ksplozi !• •• 1# tgodlla v pone-d*l|*k v ••vernoMgle-ikem krafu Barton on Trent, kjer |e snenada zletelo T zrak skladišč*. Domnevajo, da |e pri tem večje število ljudi prišlo ob živil#-ni*. Očividci poročajo, da |* bila mila *ki-plozij* tako nezaslišana, da ao poalopia v bližini kar zginila s površin*. Podoba celot-n*ea ocamlja okrog naprav. И »o bil* pognan* v zrak. I* bila taka, kakor da bi a* bil tam vršil potr*i ali oqrom*n napad li zraka. Daleč na okrog j* bila zemlja posuta z odkruški In podrtinaml. Mnogo kmetij |* doc*la zginilo «tal in na stotin* krav |* bilo ubitih. Moštva za spravljanj* so vročično na delu, da bi rešili pod rušrvlnmml pokopane. BlHNlN-DItNST fmrd TMcmt« tuch« atrnn / "Ча Prostor VolUctga Londona. Malo meeto Barton-on-Trent, Ici slovi po svojih pivovarnah, le eksplozija močno pretresla. Vrata ЖО padla iz okvirjev In okna so bila vtisnjena, vtem ko se je majal zvonik kraja tako, da so se že bali, da se bo zrušil. Na mesto nesreče so nagloma poslali bolniške vozove L. vode požarne hrambe. 13 lovcev - 2974 zračnih zmag Kaj lahko dosežejo posamezni bojevniki, ki se odločno bojujejo proti nadStevilu sovražnih letalskih oddelkov, kaže zgled prvakov nemškega zračnega orožja, ki jih na vsem svetu še nI prekosil noben letalec Te dni je javil vodja slavnih nemških letalcev ob Ledenem morju svojo 200. zračno zmago S tem šteje zdaj nemško zračno orožje v tvojih vrstah 13 lovskih letalcev, ki so dosegli število 200 do 300 sestrelov Nad 1 O O drugih nemških lovcev je Izvojevalo večkrat nad 100 zračnih zmag. Imena nemških lovcev z več ko 200 sestre 11 so sledeča: sramnih xnii-i . . 316 . . 273 . . 272 . . 258 . . 224 . . 207 . . 206 . 206 HauDtmann Hartmann Major tali . . . . Major iarUiern . . Majer Nevetny . . Haupimann Batz . , Oberstleutnant Crai Major Rudorle/ . . Leutnant Schuck . . 9. Oberleutnant Hafner .... 204 10. Leutnant Kittel.......204 11. Major BAr ........203 /12. Hauptmann WeiBenberger . . 201 13, Major Ehler........200 Teh trinajst uope&nih nemikih lovskih letalcev je s tem uničilo vsega skupaj 2974 sovražnih letal. 37 popolnih oddelkov sovjetskega io anglo-ameriškega zračnega orožja s stroji in posadkami vred je bilo zbrisanih samo po teh malo nemških letalcih. Ce uvažujemo, da se nahajajo med temi uničenimi skoraj 3000 sovražnimi letali mnogi štirimotomi bf mbniki in če prištejemo previdno samo povprečno posadko pet mož za letalo, izhaja, da je vsak izmed teh posameznih bojevnikov poelal v smrt ali v ujemištve več k e tiseč sovražnih v # j a k e v. Trinajst saež samih le uničilo 15.000 sovražnih vojakovi AH d# govorimo po pojmovanju grenadirja: Mala skupina hrabrih posameznih bojevnikov je do zadnjega moža izločila deset sovražnih pol4ov. 4. Jahrgrang Mož, ki le sm uničil dva soiražna oklopnjaška zbora PK »Oklopnjaki so tul< Mož v modri obleki za training, ki se ravno zabava z metom krogle in ki so mu namenjene te besede, pusti kroglo. V tekalnem koraku hiti do omnibusa, ki se nahaja na bojnem mestu, potegne na sebe v dveh sekundah letalsko kombinežo In že sedi dve minuti kasneje v svojem Ju 87. Hiter pogled na zemljevid, da da bi si zapomnil kraj predvoza sovražnih oklopnjakov — potem skačb stroj čez vzletišče. »Rudel gre na lov na oklopnjake.« »Spet diši po Rudlul« pravijo ljudje na vzletišču. 2360 poletov proti sovražniku in še vedno stari, sveži letalec Kolikokrat je Rudel rilec svojega Ju 87 spustil na sovjetske jeklene orjake, kolikim stotinam oklopnjakov s svojim topom že ugasnil življenje! In kljub temu — on pristopa z navdušenjem in sveto resnostjo vedno snet k tej nalogi, kakor mlad letalec, ki je vzletel na prvi polet proti sovražniku in ves gori, da bi se izkazal pred sovražnikom. Kakšno občudovanja vredno veselje do službe od moža, ki kljub svojim 2360 sovražnim poletom tudi še danes ne izpusti nobenega poleta, ki že leta odklanja vsak dopust samo da je vedno zraven pri žariščih vojne na Vzhodu. »Imeti se mora neke vrste šesti čut, ako se lovi oklopnjake«, je enkrat izjavil Rudel. »Čutiti se mora Instinktivno, kje so oklop-njaki, ako se leti čez bojišče. V možganih se mora tako rekoč zasvetiti rdeča svetilka; varnostni znak: stoj, tukaj nekaj ni v redu' Potem se šele prične iskanje oklopnjakov, tipanje po vseh kotičkih, kamor so se skrili. In to ni tako enostavno, ker Sovjetl se prav dobro razumejo na to. da svoje bojne vozove prikrijejo proti letalskem vidiku in jih tako izenačijo z zemljiščem, da se le težko najdejo. SovieU so se dobro skrili Tudi tokrat ni lahko Rudlu, da najde sled svojih žrtev. Pokrajina zglnja v sopari. Vedno spet se mora vrteti nad določenim m« ravninskim četverokotnikom, da lahko razbere posameznosti iz sopare. Tu so kočo, posamezna drevesa, stepno močvirje, polja, travniki, tu pa tam kup slame, ali povsod je vse videti kakor da diha največji mir. Imam enega! Rudlov letalski radiotelefonist. mladi Leutnant W. je prvi odkril sovražni oklopnjak. Rudel sam, z njim sedeč hrbet ob hrbtu, ga še ne vidi. »Kje je?« zakllče razburjeno nazaj. Lovska mrzlica ga je zgrabila — vsa rutina in Izkustvo njegovih neštetih sovražnih poletov ga nista napravila topega proti razburjajoči dramatičnosti to minute, ko se začne smeli lov na oklopljeno divjačino. Hipoma je stepa v ognju Potem vidi T 34, od katerega je odpadlo listje, ki ga je zakrivalo In ki hitro stremi, proti varujoči dolinici. Vee drugo je delo sekunde. Protiletalsko topništvo sika in bij« z iskrečimi se snopi granat po nemškem letalu. Stepa, prav sedaj še prazna in izumrla, je na mah oživela. Sovjetski vojaki hite med topovi sem in tja, vrivajo nove naboje v žareče cevi. Ravnokar so bili bollševlki še, kakor da so se bili vdrli v zemljo — ali pa so upali, da bodo krožečemu nemškemu letalcu prikrili svoje postojanke? Sovjetski oklopnjaki že davno ne vozijo več brez varstva protiletalskega topništva. Cel6 oklopnjaki, ki so predrli, imajo Imajo večinoma že tovorne avtomobile z na njih mon-tiranimi dvocevnimi, ali še cel6 štiricev-nimi topovi s seboj. In več kakor enkrat j« Rudel zadel na oklopnjake z protiletalskimi topovi — bojne vozove, ki so opremljeni i lahkimi protiletalskimi topovi in imajo edino nalogo, svoje oklopnjaške skupin« obvarovati pred zračnimi napadi. Nedvomno je radi tega postala naloga naših letečih lovcev na oklopnjake še težja — ali istočasno je ta odredba značilna za delovanj« in uspehe ne-.?4'h bolnih letalcev. Sr«di skozi diviajoči vrtin«« obramb« Rdeča in rumena svetloba štiricevnih topov se je razbijala med zračnimi told vijaka. Instinktivno je Rudel porinil krmilo na desno in spet na levo. S privajeno rutino se je zibal skozi pod njim In nad njim udarjajoče oblake detonacij, toda pri tem ni zgubil Izpred oči begajočih oklopnjakov, ki so vozili enkrat na levo in spet na desno. Ali rutina sama ni vse, k njej spada tudi močno srce, da se v dlvjaijočem vrtincu protiletalskih topov le Se lahko pride oklop-njakom do živega. Ker samo v najnižjem poletu — in to se pravi v ognjenem vrtincu ne se«i« protiletalskih topov, ampak tudi vsega pehotnega in strojnega orožja — s« lahk« uspešn« napada oklopnjake. Pri tem nI redko ogroženo po eksploziji oklopnja-ka samo letalo. Kolikokrat je našel Rudel p« vrnitvi odletele kose uničenega oil j a ▼ svojem strojul stran t--Mer. ML K A R A W A У K E Х BOTE Soltota, 8. deownbra WW, Tudi tokrat •• približa i tvojim Ju 87 kolikor najbolj mogoče do T 34, zadrži sunkoma hitrost pri padanju, tako točno, da ima takoj oklopnjak na muhi, pomeri ia strelja — in že po prvem strelu iz topa 3,7 cm se pojavi svetel plamen nad oklopnja-kom. V sledečem trenutku hiti nemško letalo skozi ognjeni steber. Nehote zatisneta Kommodore in radioteleionist oči. Prodrla sta. Ko se ozreta nazaj, se sproži v njihovi napetosti klic veselja. Mojster % zaporednem odstrel# Drugega kot kup slame prikritega oklop-njaka zadene Rudel tako, da ni več sposoben za pokret. Ko leti uro kasneje spet na lov, pride ravno prav, ko hočejo tega T 34 z drugim oklopnjakom odpeljati. S po dvema streloma uniči Rudel tudi ta dva oklop-njaka. Dva Shermana uniči ogenj pri tretjem lovskem poletu tega dne. V enem dnevu je torej Rudel uničil pet sovjetskih oklopnja-kov. Zaporedni odstreli so njegova posebnost. Sest, sedem, ali Se cel6 osem pa tudi deset odstrelov oklopnjakov pri njem ni redkost. V bitki pri Jasiju je enkrat še cel6 v dvanajstih urah zlomil dvanajst oklopnjakov. Ostre oči Rudla in njegova neverjetno dobra sposobnost za strel — večino oklopnjakov je končal z nekaj streli — so bili ^emel] tem uspehom. Vsega skupaj je Rudel odstrelil 450 oklop-^akov in s tem uničil število oklopnjakov večje kakor dveh oklopnjaških zborov (oklopnjaški zbor ima 198 oklopnjakov) — enkratni uspeh, ki se z nadaljnjimi uspehi Rudla izvrstno dopolnjuje — več tisoč tovornih avtomobilov uničil, prav toliko za-prežnih voz, odstrelil pet letal v zračnem boju, uničil več letal na zemlji, topove za množični strel, postojanke protiletalskega topništva in vojnega topništva in proti-oklopnjaške topove in bunkarje onesposobil — neštete visoke krvave zgube. ki jih 1* prizadel boljševikim človeškim množicam. Rudel je od takrat še dalje ostal pri sovražniku, letel je dan za dnevom, svojim tovarišem svetel vzor hrabrosti in predanosti — nemškemu narodu pa svetel primer bojne moči nemškega vojaka, ki se množičnemu naskoku sovražnika zoperstavi x Jekleno voljo, da brani domovino z vso uporabo svojih moči In brez ozira na samega sebe. V Irann ]e postavljen nov kabinet Stockholm, 1. decembra. Ko se je morala iranska vlada zaradi sovjetske gonje, ki jo le povzročila odklonitev koncesij za petrolej. umakniti, je zdaj po večtedenski krizi končnoveljavno sestavljena nova iranska vlada. Kakor poroča teheranska radiooddaj-na postaja, je Mutaza Ghuli bayat, ki mu je bila poverjena sestava nove vlade, pred neka) dnevi predstavil šahu novi kabinet. Le z velikimi težavami je Bayatu uspelo, sestaviti listo ministrov, ker niti parlament niti javno mnenje ne marata dati Sovletom kakšne koncesile ▼ petrolejskem vprašanju. Materialna strategija spodletela Madrid, 1. decembra. »Po Anglo-Ameri-kancih uporabljena materialna strategija je spodletela ob bojnem duhu in hrabrosti nemških čet«, piše vojaški sotrudnik liste »Iniormaciones« v komentarju k položaju na Zapadu. Po desetdnevni ofenzivi šestih an-gio-amerikanskih armad je njihova pridobitev sveta spričo visokih z gub minimalna. Med tem časom z uspehom izvedeni nemški nasprotni napadi so znova dokazali, da materialna nadmoč nikakor ne zadostuje, ako zadene na odločnega bojnega duha nasprotnih vojakov. Visoke severnoameriške izgabe pri Aadinn ( zrcalo časa ) lovci padalci so osvojili vlšl nske položaje v Srednji Itall]! Oberkommando der Wehrmacht }• dne 30. novembra objavilo. Premikanja angleških tkupin т proetoru pri Nimvregnu in pred našimi položaji ob Maasl na Južnem Nizozemskem lo naše bv terije stalno obstreljevale In ponovno raz-gnale. Na bojišču vzhodno od Aachna nadaljujejo Amerikanci kljub visokim zgubam trdovratno s svojimi napadi. Po naših nasprotnih napadih severnozahodno in zahodno od Jailcha so zgubili več sto ujetnikov. Pri Hurtgenu še trajajo hude krajevne in gozdne bitke. Na celotnem bojišču smo z našo obrambo v obeh zadnjih dneh uničili 26 sq-vražnlh oklopnjakov. Okoli Metza se cela vrsta utrdb še vedno hrabro upira. Proti našim položajem ob lotailnškl meji pritiska 3. ameriška armada še dalje z močnimi silami. Na obeh straneh hoste pri St. Avoldu in južno od Saaruniona so spodleteli nasprotni napadi. V prostoru severno od Buchswei-lerja drže naši odredi svoje glavno bojišče proti pritiskajočemu sovražniku in so z nasprotnimi sunki dobili nekaj krajev nazaj. Naše v Alzaciji bojujoče se divizije so po doslej došlih poročilih predvčeraj uničile ali uplenile vsega skupaj 48 oklopnjakov in 9 oklopnih Izvidniških vozov. Zaradi teh zgub se je sovražnik včeraj omejil na krajevne napade. Ob gorskih pobočjih zapadno od Mahlhausna se je z močnimi silami pririnil do naših položajev. Iz nekega mostišča severno od kanala Httningen smo nasprotnika z napadom .vrgli in je utrpel visoke z gube. Ojačeno daljnostrelno obstreljevanje je bilo dan in noč nad ozemlji Londona, Antwer-pna In Lfittlcha. V Južni Italiji BO naše čete . očistile dve manjši sovražni vdorni mesti ob Monte Belvedere in jugozahodno od Vergata In pripeljale pri tem ujetnike. Zapadno od Imole 80 naši preskušeni lovci padalci osvojili no- ve višinske poloiale. Ob {rancoeko-Helljan-eki me|i le utrpel »ovratnik pri krafevnOi bojih ob Mont Cenlsu visoke zgub*. Na Egejskem morju je posadka otoka Piscopi po kratkem trdem boju razbila nov britanski poskut Izkrcanja. Na Balkanu so naši odredi odbili pri Mo-ttaru močnejše sovražne napade. V prostoru pri Kninu v Dinarskih Alpah je znatno popustil nasprotnikov pritisk po njegovih hudih zgubah v zadnjih dneh. Na Južnem Ogrskem so močne boljševl-ške napadalne skupine obtičale pred našo obrambno fronto zapadno od Pečuha; Na Srednjem Ogrskem je trajal odmor v boju. V prostoru pri Miškolcu je kljub močni topniški pripravi spodletel ob žilavem odporu nemških čet ponoven prodorni poskus bolj-ševikov. Tudi v slovaškem obmejnem ozemlju so napadajoči boljševikl obtičali po mal-hni krajevni pridobitvi sveta. Na ostali vzhodni fronti je potekel dan vobče mimo. V drugI obrambni bitki na Kur-landskem so izvojevali pod vrhovnim' poveljstvom Generalobersta Schdnerja bojujoči se odredi vojske in germanskih prostovoll-cev Waffen-'fi popoln obrambni uspeh. Ob njihovi stanovitnosti se je razbil naval 70 sovjetskih strelskih divizij In številnih skupin oklopnjakov. Od 19. do 25. novembra z močno uporabo topništva In bojnih letalcev proti naši fronti naskakujoči boljševikl so zgubili 150 oklopnjakov ter 34 letal in Imeli visoke zgube ljudi In materiala. Pod zaščito strnjene plasti oblakov so severnoameriški in britanski zastrahovalni letalci napadli Zapadno in Severozapadno Nemčijo. Škode so nastale zlasti v stanovanjskih četrtih mest Hannover, Hamm In Dortmund. Vznemirievalnl napadi so merili v pretekli noči proti Hannovru in južnemu ozemlju Reicha. Vojni hnjskar Cordel Hull odstopil Eden Izmed največjih sovražnikov Nemčije - Stettinins postal znnanji minister Stockholm, I. decembra. Hullov odstop le potrdil krožeče govorice, da bo 731etnega severnoameriškega zunanjega ministra prav kmalu nadomestil mlajši mož. Ce pravijo, da je Hull Iz zdravstvenih ozirov odložil svojo službo, je to v toliko točno, da leži, kakor poroča Reuterjev posebni dopisnik iz Wae-hingtona, že pet tednov bolan za vnetjem grla v bolnici. S Hullom zapušča severnoameriško ministrstvo za zunanje posle eden izmed naj besnejših vojnih hujskačev. Izza 1932. leta opravlja Hull Rooseveltov« posle na zunanjepolitičnem sektorju. Hull j* bil tiiti, ki j*. vedno z vso silo podpiral predsednika v stremljenju, da pahne Zedinjene države čim najhitreje v pustolovščino vojne. Nedvoumen dokaz svoje k vojni hujskajoče zunanje politike je dal dne 19. maja 1941. 1. v svojem radijskem govoru, v katerem je na naj-nesramnejši način podtikal silam Osi »roparsko politiko in metode, ki ne tvorijo sestava gospodarskega sodelovanja, ampak gospodarskega izžemanja«. Po Hullovih takratnih formulacijah je bila dolžnost Zedinjenlh držav, da »ustvarijo lepši in uspešnejši svet« in vržejo nazaj »val sile«. S temi in sllčniml ščuvajočimi govori je Hull kot zvest poma-gač Roosevelta pripravljal v Zedinjenlh državah razpoloženje za vojno. Hull je že med prvo svetovno vojno pripadal k najostrelšlm votaim hujskačem In nemcežercem. Četudi ne spada k židovskemu možganskemu trustu, ki svetuje Roose-veltu v vseh notranle- In zunanjepolitičnih vprašanjih, so vendar židje smatrali tudi njega za enega Izmed najzveste.jših prijateljev. Hull sam sicer nI žId, pač pa le oženjen z Židinjo, hčerko bankirja Isaaka Witza. Tudi vsi njegovi sotrudnlkl so bili žldje. »Treba nam je sveta, na katerem bodo žldte, kakor vsako drugo pleme. Imeli pravico, da živijo v miru in časti«, tako je izjavil Hull nekoč leta 1942. Zagotavljal ie takrat Židom, da bodo Zedinjene države storile vse, da pod-pro židovska svetovna stremljenla. Hullov odliođ nikakor ne pomeni, da se le spremenila ameriška zunanja politika, kajti vsa imena, ki jih navajajo kot naslednike, jamčijo za to, da ostane zunanjepolitični kurz isti, pa naj se vselijo kot gospodarji zunanjega ministrstva Stettlnlus, Winant, Wallace all cel6 Hullov dosedanji namestnik, Žid Berle, pisec knjig«; »Svetovni pomen židovske države « Stockholm, 1. decembra. Kakor porota Reuter iz Washingtona |в Roosevelt na me-slo odstoplvšega zunanfega ministra Hull# postavil državnega podtainika Stettiniusa za zunaniega ministra. v nMBiM avtomobilski proizvodaii s* 1* doseglo z znatnim povečanjem koristnega prostora vozil tako veliko povečanje njih prevozne sposobnosti, da }e treba sedaj za isti prevoz potnikov za 30 odst. manj vozil. To je tem bolj pomembno, ker je sedaj treba tudi mnogo manj prevoznega osebja. Navzlic tej večji storilnosti vozil se je moglo povprečno prihraniti 22 odst. železa in ijekla in ravno toliko drugih kovin, istočasno se je potrošnja kavčuka zmanjšala za 15%. Tu se posebno jasno kažejo veliki uspehi nemSke racionalizacije, kakor lo je izvedel nemški minister Speer v industriji za katero so odgovorni industriicl sami. Nemški državni urad za tobak je dal preiskati 100 vrst evropskega in čezmorskega tobaka, da se ugotovi vsebina nikotina. Vrste tobaka, ki imajo do 1.3% nikotina, se smatrajo za lahke. Pri orientalskem tobaku je vsebina nikotina precej različna. Tako ima tobak iz Grčije povprečno 1.07%, Iz Bolgarije 0.73%, iz Srbije 1.64%, iz Turčije pa 1.01% nikotina. Italijanski tobak ima 0.62%, tobak s Krima pa 1.29% nikotina. Virginski tobak iz USA ima 1.08%, drugod udomačene vrste tega tobaka pa približno 1% nikotina. Španski gospodarski krogi so z zadoščenjem sprejeti zakonski načrt španske vlade, da bo država začela izdelovati bencin iz španskih surovin. Ti krogi poudarjajo, da ima Španija pri Tuertolano približno 140 milijonov ton smolnatega škriljavca. Nadalje pa so v Aragoniji in Kataloniji ležišča rjavega premoga, da bi mocrla Španija prihraniti zelo mnogo deviz, ki jih je izdala za uvoženi bencin. Na leto le uvozila Španija 811.000 ton zemellskeoa olja. Vrata ameriških trrdic. ki imajo več izvež-banih delavcev, kakor pa jih potrebujejo, je začela te delavce posojati drugim tvrd-kam, katerim takih delavcev manjka. Za te delavce mora plačati tuja tvrdka tudi do 50 dolarjev dnevno. Od tega zneska dobi delavec 60 odstotkov, tvrdka, ki delavce posodi, pa 40 odstotkov. Na Japonskem so začeli 'izdelovati tekstilna vlakna tudi iz skorje murve. Lani so začeli novo tekstilno surovino uporabljati že v oblačilni industriji. >Iz vlaken i« murvi-ne skorje so izdelali 7000 oblek za šolarje. Murva, ki je na Japonskem zaradi svilarstva zaščiteno drevo, ima zdaj še večji pomen v tekstilni industriji. Ameriške deatilarne so pred kratkim ponudile svojim delničarjem več galon vhiski-ja namesto dividende. Sedaj izplačuje tudi neka nizozemska sladkorna tovarna dividen-do v naturi in daje za vsako delnico v nominalni vrednosti 1000 goldinarjev en kilogram sladkorja. V madridski cerkvi San Fernando el Grande je bila nedavno v prisotnosti vseh članov vlade, nuncija ter diplomatskega zbora velika spominska svečanost na čast umorjenemu vodu Španske obnovitvam« Calvu Sotelu, "ki šo 7S prSg 8 Teti иош Madridu komunisti. Današnja Španija časti Sotela kot narodnega mučenika, ki je žrtvoval življenje za narodno vstajenje v boju proti marksismu. Slovesnosti so se udeležili tudi številni španski generali, katerih imena so znana iz španske državljanske vojne. Pred kratkim |* obhafal v okolici Graza Franz Firpas svoj stoti rojstni dan. Ob tel priliki je prejel čestitko Ftthrerja s primernim darilom, katerega mu je izročil Gauleiter v imenu stranke. Vcrlae and Dnick N8-0(iu»erl«e aiwl Drucker«! KUrntpn OmhH Ktmg*mfart - Varlamleiter: Dr Krnil HeltJiP imst ^ Wehrmacht) — Ha40t(«(>hrfftlp|t#r ГНИпоп Homtmiinn %nrze1t Ipf Nr » Tflltls Dekle $ hISe na bar|H 14 Pripovest. ^pitala Jetrna Lafflbt „C* boš zda] šla z menoj, A^fajda, pa bo lahko še vse dobrol« Toda Majda se je. še vedno razglabljajoč, ozrla na Lenko. — »Morda pa ima Janez tebe rad«, je omenila. Toda zdaij je Lenko minilo potrpljenje — "Kaj pa bi Imel z menoj 1« ae je hudovala, »saj vendar veš, Majda, da nisem nič drugega kot hči revnega bajtarja, in to še niti ni najhujše.« Obe mladi dekleti sta se neopaženo zmuznile Iz hiše in kmalu sedele na vozu. Lenka je kočijažlla In nI prizanašala konju, ki je moral naglo dirjati. Obe nista govorile nobene besede. Majda je sedela tu In gledala Lenko. Podoba je bila, kakor da se ne more dovolj načuditi zaradi nje In kakor da misli bolj na njo, kot na kal drugega. sta prišle v bližino kmetije, je Lenka predala vajeti Majdi. »Zdaj se ti sama pelU tja, Majda, in govori z Janezom. Jaz bom čez nekaj časa prišla za teboj in povedala o stvari z nožem. Ampak Janezu ne smeš niti % besedo omeniti, Majda, da sem laz prišle po tebe.« Janez j* sedel v sobi na Nerlundi poleg matere Mete in govoril i njo. Oče je sedel nekoliko vstran In kadil. Videti je bilo, da |e zadovoljen, rekel pa ni nobene besede Opa zllo le je, da je bil mnenla, da se vse raz vlja tako, kakor je treba. In da njemu nI treba poseči vmes, »Rad bi pač vedel, mati, kaj bi vidva po rekla k temu, Ce bi bila dobila Lenko za anaho«, j* rekel Janez. Mati Meta je privzdignila glavo In odgovorila s trdnim gla-lom; »Z veseljem bi sprejela vsako snaho, tamo Ce vem, da le ljubi tako, kakor mor« lena ljubiti svojega mota.« Komaj so bile IzreCene te b«sede, so ie videli, da se je Majda prlpellala na dvori-Me. Prl*la je takoij na to v btie ta bila Mata drugačna, kot sicer. NI stopila v sobo na svoj navajeni, samozavestni način, ampak kazalo je skoraj tako, kakor da bi hotela obstati pri vratih liki uboga beračica. Vendar je pristopila bliže In dala materi Meti in očetu Jakobu roko. Nato se je obrnila k Janezu. »S teboj bi rada govorila nekaj besed.« Janez je vstal. In nato sta oba šla v izbo. On je Majdi primaknil stol, toda ona se nI usedla. Bila je vsa rdeča od zadrege in le počasi ter boječe so prišle Is njenih ust besede; »Bila sem pač — — da morda le bilo pretrdo, kaf sem davi rekla « — »Oh, midva sva te tako znenada napadla s tem«, je rekel Janez. Ona je še bolj zardela In še bojj jo le bilo sram. »Morala bi si to bolje preudaritl. Lahko bi — saj vendar nI --.« — »Je pač najbolje tako, kakor je, Majda. O tem nikar ne govorit ampak lepo je, da si prišla « Pokrila si je lice z rokama, zelo globoko zasopla, tako da je bilo slišati kot ihtenje. a se potem zopet vzravnala. »Ne« je rekla. »To ne gre tako Nočem, da bi me Imel za boljšo, kakor sem. Nekdo je prišel k meni In ml povedal, da si nedolžen ter ml svetoval, naj hitim sem in vse popravim In da naj ne povem tega, da že vem, da si nedol žen. Kajti potem ti ne bi dal veliko nn to da sem prišla. Zdaj 11 povem: želele bi s!, da bi sama prišla na to misel. Vendar tako nI bilo. Toda hrepenela sem ves dan po tebi In želela, da bi al midva mogla zopet biti dobra. In karkoli tudi prldei to ti hočem reči, da me veseli, da si nedolžen « »Kdo pa ti je svetoval tako, Majda*« je vpi 'al Janez — »Tega ne smem poveda ti,« — »Cudlm se, da že kdo to ve. Oče |e ravnokar prišel od župana. Ta le brzolavl' v mesto In dobil odgovor, da so pravega storilca že našli « Ko je Janez to rekel, |e občutila Majda da so se jI šiblle noge In naalo se je usedla Postalo II le tesno pri srcu. ker le bil Janet tako miren In prijazen. In tela je doume vati, da je zgubila vso moč nad njim. »2e vidim, Janez, ti ne morel pozabiti, kakšna sem bila danee dopoldne.« — »Pad, pač. Majda, to ti ie lahko odpustim«, je rekel i litim mirnim qlasom. »O tem nočeva nikoli več govoriti.« Zadrhtela je. povesila oči In sedela tu, kakor da nečesa čaka. »Saj je velika sreča, Majda«, je rekel In pristopil ter jo prijel za roko, »da te med nama vse končano. Kajti danes ml je postalo tasno, da Itublm drugo Mislim, da sem jo Imel ie dolqo rad ampak vem to Šele od danes.« — »Kdo je ta, ki jo ima* rad, Janez?« je brezglasno prlilo Is Majdlnlh ust. — »To j# pač vseeno Oženil se ne bom ž njo nikdar, ker me nima rada. Toda s kakšno druqo se ne morem poročiti« Majda te dvignila clavo. Ne da se dobro povedati, kal se te v ntet godilo. Čutila pa te v tem trenutku, da ona, hči veleposestnika, t vso svojo mlčnostto In vsem premožentem Janezu nI pomenila nlc. ш bila je ponosna ter se nI hotela posloviti ntega, ne da bi mu pokazala, da je, ' de na vse zunantostl, Imela svojo notranio vrednost. X Ји. 1. T«nv. »Janez, hočem, da ml poveš. % te Lenka s hiše na bartu tista, ki 'Vu? Л te'tenW. Janez le molče stal tu. »Kattl, če je Lenka tista, potem vem. da te ima rada_^Ona te pri- šla k meni In me ' bova midva zopet dobra. Vedela je. da si nedolžen, toda nI rekla tega tebi, ampak je obvestila o tem najprej mene« — Janez jI le čvrsto pogledal v oči »In v tem najde* ti znak njene velike ljubezni do mene?« — »O tem si lahko prepričan. Janez. To jaz lahko ootrdim. Nihče na svetu te ne more boli ljubiti kot ona.« Janez je naglo stopal po sobi Nato te obstal pred Majdo. »Pa ti? Zakaj ml ti to poveš?« — »Nočem zaostatati za Lenko glede plemenitosti.« — »Oh, Matda. Majdal« te rekel Janez položil roko na njena ramena In |o stresel, da bi dal dulka svoti ganjenosti. »Ne vel, ne. ti ne vel. kako sem ti v tem trenutku naklonten. Ne *eš kako srečnega si me napravila...« * Lenka |e sedela ob robu oeste In čakala. SedeU I# tu, il opirala glavo i rokami Ia gledala k tlom. Videla je v mislih Janeza In Matdo In si predstavljala, kako srečna morata zdaj biti. Vtem ko je tako sedela tu, je šel mimo riek hlapec Iz Nerlunde. Ko jo je videl, je obstal. »Saj si že slišala o Janezu, Lenka?« — Da, slišala je. — »Vsa zgodba niti malo nI resnična. Pravega storilca so že prijeli.« _»Vedela sem, da nI moglo biti res«, je rekla Lenka. Mož te nato odšel, Lenka pa je ie dalje sedela ob robu ceste kakor poprej, Zdal jI niti ni bilo treba Iti v Nerlundo, da bi povedala stvar. Čutila se je nelimerno osamljeno. Ravno prej te bila še tako vneta. Niti malo nI po-mlsllla nase, ampak samo na to, da se more Izvršiti poroka med Janezom In Matdo. Ampak zdal šele jI je stopilo pred oči, kako samotna je bila ona sama. In hudo ji je bilo, da ni smela bill nič za tiste, ki jih je Imela rada. Zdaj je Janez nI potreboval, In njenega lastnega otroka jI je posvojila mati. Privoščila jI je komaj toliko, da ga je pogledala. Pomislila je na to, da mora vstati Ia Iti domov. Toda griči so se II zdeli tako strmi In tako težko dostopni. N1 prav vedela, kako bi prišla navzgor. Tu s9 je pripeljal voz Iz Nerlunde. V njem sta sedela Majda In Janez. Zdaj se pač peljeta v Elvakro. da povesta, da sta se spravila In jutri se bo potem ^rllla poroka. Ko sta zagledala Lenko, sta ustavila voz. Janez te Izročil vajeti Maldl In skočil z voza. Malda te pokimala Lenki In se peljala naprej. Janez je obstal na cesti pred Lenko »Vesel sem. da sedli tu. Lenka«, je rekel. »Mislil sem, da bom moral Iti k hlil na barju, da t* dobim.« Rekel je to gereče, skorajda trdo. In pri tem držal njeno roko trdno oklenjeno. In ona mu |e brala z oči, da te %da| vedel, kako je i ajo. Zdal mu nI več mogla utečl. Koneo, Soboto, S. dffiembra 1944. KARAWAXKEN BOTE stran S. — Štev. 95. Sovjetski kmet in delavec Pod rdečim terorjem v Sovjetski zvezi Iz predavanja našim bralcem po zadnjih člankih našega lista že znanega sovjetskega univerzitetnega profesorja Sergeja Grotova, ki ga je imel pred kratkim v Unionski dvorani v Ljubljani, in iz njegovega istočasnega članka v »Slovencu« posnamemo sledeče zanimivosti: Profesor Grotov Je izvajal med drugim, da Je ruski narod v verigah. Vladajo mu Zid-je, ki z roko ruskih ljudi pobijajo Ruse in se cinično smejejo, ko odvažajo desettlsoče v koncentracijska taborišča, kjer mnogi od lakote in naporov v kratkem času poginejo. Pri vsem tem pa se nihče ne upa črhnltl besedice in mnogi celo ploskajo ob umorih, najboljših Rusov, tako velik Je strah, da ne bi nje same doletela ista usoda. Na čelu vseh taborišč sta v času, ko je bil predavatelj tam zaprt, stala Zida Rapoport in Frenkel. ki sta sedaj na čelu vojne industrije, kjer tisoči intemlrancev gradijo boljševiške tanke in aeroplane. Boljševiška stranka Je obljubila sovjetskemu kmetu, da mu bo izročila vso zemljo prejšnjih veleposestnikov. V resnici Je bilo to samo židovsko slepilo. Na najboljših vele-posestvih so organizirali tako zvane sovho-ze, to se pravi državna zemljišča. Na čelu ljudskega komisariata za delitev državnih zemljišč je že več let 2id Kalmanovič. Na Čehi vsakega državnega posestva je židovski ravnatehj, ki včasih mnogo bolje živi kakor pa Je živel prejšnji zasebni lastnik posestva, Skupno z njim Je kar cela čreda ju-dovsko-boljševiških sotrudnikov, in ubogi kmet se ubija kot dninar in ga mnogo bolj izžemajo, kot ga je prejšnji veleposestnik. V drugih primerih niso dali zemlje kmetom, ampak so Jo prepustili kolhozom, to se pravi kolektivnim gospodarstvom. Tako je prišel kmet tudi ob svojo lastno zemljo. Ta zemlja pripada zdaj kolektivnemu gospodarstvu. Kmetje delalo vsi skupaj, najvedji del žita odvzamejo kmetu in spomladi Je nat>ol sestradan in si mora v mestu kupiti kruha. Vse bogate kmete so odposlali v Sibirijo ali na severni Ural, kakor tudi njihove družine. Tam so postali prisilni delavci. Ko sem bil leta 1935. v Zahodni Sibiriji v pregnanstvu, sem delal skupno s temi pregnanimi kmeti. V tem majhnem okrožju, kjer sem bival v dobi svojega pregnanstva. Je v enem letu pomrlo 8000 kmetov od 24.000, med . njimi največ žensk in otrok. Cez leto nato Je prišel tjakaj na nekem inšpekcijskem potovanju Žid Rapoport kot vodja oddelka GPU. Dejal Je pozneje v svojem predavanju: »Razposlali smo mnogo tisoč kmetov v Sibirijo. Ondi gradijo naše kovinske obrate, pbi-skal sem te naselbine in sem videl ondi mnogo nosečih žena. Druge delavke imajo dojenčka. Tu kmetu ni tako slabo, čeprav se razmnožuje v svojem pregnanstvu.« Tako se Žid Izraža o nesrečnem ruskem kmetu. Sve-tovei bi mu, naj bi preštel ženvke in otroke, ki so pomrli zaradi bede. Pred kratkim gem bral neki sovjetski liet, kjer Je zapieano, da Je postal ta ostudni rabeli načelnik sovjetske oboroževalne industrije v Sibiriji, in da Je bil imenovan za generalnega poročnika vojaško-inženirske stroke. Položaj delavca v Sovjetski unl^i Je kljub vsem obljubam slabil kakor pred svetovno voino. Tedaj Je ruski delavec « svojim delom lahko preživljal pet ali Sest otrok. Sedaj pa ne more niti dveh, čeprav delata oba z ženo. Tudi v mirni dobi Je maslo luksus, тмо 1» na mizi le ob nedeljah, obleka Je nad vse pomanjkljiva In stanovanjske prilike so silno teike. Vsaka družina Ima zase le eno sobo, mnogokrat pa »e morata v leti sobi stisnili po dve družini. Razumljivi so neprestani prepiri med posameznimi družinami, ki so tako nenaravno stisnjene druga k drugi. Boljševiška stranka je obljubila sovjetskemu delavcu, da mu bo prepustila vso zasebno lastnino. V resnici pa pripadajo zdaj vsi obrati sovjetski državi, in namesto prejšnjega zasebnega lastnika Je zdaj židovski rav-natelij za uradnika stranke. Sovjetski oboroževalni Industriji predseduje zdaj Zid Mendel Kaganović, najstarejši stric Stalinove žene Roze Kaganovičeve. Ravnatelj vseh železnic je Stalinov tast Kaganovič, in na čelu lahke Industrije je neki drugi mlajši stric ■Stalinove žene. Tako vodijo ti trije bratje vso sovjetsko industrijo in ves promet, delavec pa Je zdaj popoln suženj. Ce delavec dela dobro, ne sme menjati svojega mesta, ker pač dobro dela in ga zato v tovarni rabijo. Ce pa dela slabo. Je v nevarnosti, da ga obtožijo sabotaže in ga zavoljo tega zapro. Stanovanjska stiska delavcev je strahotna. Po velikih mestih so stlačeni v prejšnjih zasebnih stanovanjih, a pri gradnji novih obratov stanujejo večidel v šotorih in po jamah. Sovjetskega delavca venomer nadzirajo in vohunijo okrog nJega, tako da nima prilike, da bi mogel pokazati svoje nezadovoljstvo. Na tisoče hrabrih delavcev je že dolgo v koncentracijskih taboriščih, drugi pa so postali poslušni sužnji. Kako velik je stalni strah pred GPU, sovjetsko politično policijo, kaže značilna zgodbica. Neki inženir je imel izredno srečo, da Je imel s svojo družino dve mali sobi v Moskvi, kjer je stanoval z ženo, dvema sinovoma in snaho. Neke noči Je nenadoma potrkalo na vrata. Vsi so se prestrašili, meneč, da je prišla policija. Končno je oče trepetajoč šel odpret. Kmalu se je vrnil in dejal z veselim glasom: »Pomirite se, hvala Bogu ni nič hudega. Prišli so samo povedat, da naša hiša gori...« Zaradi izredno velikih izgub, Id Jih Je imela sovjetska vojska, so morali v aiprilu 1942. pritegniti v vojsko tudi ženske od 18. do 25. leta, ki deloma opravljajo vojaško službo, deloma pa služijo na fronti kot telefo-nistke, kuharice In pisarniške moči. Ker so pobrali tudi mnogo konj po kmetijah in za traktorje ter ni nafte na razpolago, se na kolhozih po pet do šest žena vpreže v plug in tako or je polje. Zda1 v vojni so vso množico vpoklicali v armado. V industriji so zaposlene večinoma ženske. Se v mirnih časih je sovjetski delavec premalo zaslužil, da bi mogel preživljati svojo družino. Zatorei je njegova žena zmeraj kje drugje zaposlena. Sovjetske ženske delajo skupaj z moškimi v vseh nevarnih in škodljivih obratih, in temu pravijo boljše-viki — enakopravnost ženske. V dobi vojne delajo sovjetske ženske v tropični vročini pri plavžih ali v globokih rovih v Uralu in v Sibiriji. Na tisoče drugih žensk je dandanes zaposlenih v različnih oboroževalnih obratih. Delajo na dan po štirinajst ur, in le če opravijo svoje delo dobro, prejmejo zvečer svoje dnevne obroke kruha in kaše. Sovjetski listi poročajo, da so zdaj sovjetski dečki od 11 do 14 let zaposleni pri najnevarnejših obratih in najtežjih delih. Zaradi velikanskih izgub sovjetske armade so boljše-viki lani poslali pod puško vse molke pa tudi vsa dekleta in vse žene. Zdaj naj bi še druge sovjetske družine šle v vojno kot poslednja rezerva. Namesto teh ljudi uporabljajo v rudnikih pri najhujših delih na sto-tlsoče Fincev, Romunov in Bolgarov. Prepričan sem, da bosta kmalu dve tretjini teh mladih Romunov in Bolgarov uničeni od lakote in bede v sibirskem podnebju, kakor se je zgodilo v letih 1940—41 na tisoče Leton-cem in EstOTicom, ki so jih bili po sovjetski zasedbi pregnali v Sibiriio. Pri teh razmerah se zdi nerazumljivo, kako da se sovjetski vojak vendarle tako bori. Vedeti moramo — je dejal g. predavatelj — da že od prvega dne vcepljajo vojakom strah pred ujetništvom. Lažejo jim, da Nemci ujetnike kratko malo pobijejo. Obenem pa jim tudi groze, da bodo izvajali represalije nad družinami posameznih vojakov, če bi prišli v vojno ujetništvo. Tako je razumljivo, da se vsak silno boji ujetništva In se preda le tedaj, če je položaj tako obupen, da ni drugega izhoda. Beg pred zatilenim strelom LIkvidaciia malih držav - Demonstracije na Zapadu, zatiranje na Vziiodu Berlin, 1. decembra. Demonstracije v Londonu, demonstracije v Eindhovnu, obhodi v Bruslju, v Toulouse, v Neaplju, manifestacije v Belgradu, v Bukarešti. Krog in krog Nemčije gori svet v državah, ki so jih zasedli Anglo-Amerikanci ali Sovjeti. Politična načela, ki so bila veljala pred 1939. letom, so že davno dogospodarila; potem se je uveljavil nemški duh reda; zdaj se pa bojujejo v Zapadni in Južni ter Jugovzhodni Evropi stranke, odporne skupine, komunisti, emigranti, in partizani. Nastal |e peklenski direndaj, v katerem se čutijo bridko razočarane narodi, ki so prisluškovali britanskemu vabljenju. Anglija je bila obljubila, da bo prinesla blagostanje, mir, nasičenost državljanov, skratka vse stare udobnosti civilnega življenja — namesto tega narašča stiska. V nizozemskem Eindhovnu je prebivalstvo priredilo gladovni obhod, ker UNRRA ni izpolnila niti ene obljube in ker morajo žene in otroci prosjačiti pri zavezniških četah za košček kAiha. Zdaj se izpolnjuj« v tem pasu nizozemskega ozemlja, komaj, da so ga zasedli Anglo-Amerikanci, ista beda, kakršna je v Bonomijevl Italiji na dnevnem redu. Angleži In Amerikancl ne morejo odpraviti «tl- rijo edino obrambno pozicijo. Brez samopo« moči so narodi naše celine zgubljeni. Pretkano začeti, počasi naraščajoči procesi iztrebljenja na Finskem, Romunskem in Bolgarskem,ne dopuščajo nobenega dvoma. Vsak dan prinaša nove dokaze. Zgolj tempo bolj-ševizacije se spreminja. Zdaj je na vrsti Romunija, kjer pospešujejo dela pospravljanja, dokler je Višinski v državi. Vladi v Bukarešti so znova dokazali, da je prelomila pogodbo o premirju. Odpustili so vse pokrajinske načelnike, sploh dobi vsak, ki postaja nepriličen, vzdevek fašist, in to pomeni toliko ko smrtno obsodbo. Poljska, v kolikor so jo zasedli Sovjeti, ima že vse te stadije za seboj: postala je boljševiška in nema. Poljaki v pregnanstvu začnejo uvidevati brezplodnost svojega početja. Anglija jih je zapustila. Sosnkovskt je že izvajal zadnje posledice, pobegnil je v Kanado. Njegovega političnega udejstvovanjd je konec. Nima nobenega upanja več. S tem, da je odšel z odra, si je prihranil zatilčni strel. (fo svetu ske, ki |e nastopila kot posledica njihovih invazij. Kakor običajno, posveti kak parlamentarec v angleški Spodnji zbornici gla-dujočim demonstrantom nekaj blagohotnih besed, in s tem se čuti Churchillova vlada razbremenjeno. Angljia niti ne lajša stiske v teh državah, ki jim je obljubila prinesti varnost in blagostanje, niti resno ne brani političnih načel, za katere se baje bojuje. Pobito ali ravno-duine gleda na tendence boljševizacije. Ce-16 nek britanski časopis — seveda vnanji kakor »Catolic Times« — je začel dvomiti, če Anglija sploh še zastopa načela, zaradi katerih je napovedala vojno. Angleški list si daje sam tale odgovor: Anglija ni več bra nlteljlca toliko poveličevane svobode, ona prepušča evropske narode — nota bene: brez izjeme — Sovjetski zvezi. Pod pretvezo, da«jih bo rešila Nemcev, pa nasprotno Moskva uresničuje svoje načrte podjarmila-nja. Sovjetska armada prinaša zasužnjenje in smrt. Ne mislite, da v Londonu poslušajo takega kllcarja v puščavi. Pogodbene veze Velike Britanije 8 Sovjetsko unijo so tako trdne, da nobeno svarilo ne more več zadržati usode. Nemčija ii» boja voljne sile Evrope tvo- Leta 1939. je umrl v Yorkshire na Angleškem neki Thomas Wedders, ki se je dai za časa življenja občudovati za denar kot »; d'-'i-Rne nosno čudo vseh časov«. Duhalni organ tega kralja dolgonoscev je meril 19 centimetrov. Kakor (avlja ameriška poročevalska agencija »United Press«, je bilo v Bombaju objavljeno, da je zahtevala epidemija kolere v zadnjih treh mesecih v štirih okrožjih indijske province Behar 34.808 žrtev. Vest da spoznati, da niso britanske oblasti ničesar ukrenile, da bi ustvarile prebivalstvu za življenje potrebne pogoje. Leta 1770. |e objavil frankfurtski senat sledeči odlok: »Ce kdo moškega podložnika našega mesta zvabi z lažnimi sredstvi, kakor so rdeče ali belo lepotičenje, različne esence, umetni zobovi, ponarejeni lasje, vložki iz španskega ali francoskega bombaža in svile, železni stezniki, ponarejeni kolki in slično, v zakon, se bo zasledoval radi čarovnije, in poroko sodišče lahko razveljavi«. Ker so za časa vojske večji lovski in drugi psi po večini v vojaški službi in so zato lovci v gozdu tako rekoč ostali brez varstva, so oblastva dovolila, da se lahko za časa vojne smatrajo za pse čuvaje tudi jazbečarji in španjeli, za katere seveda potem ni treba plačati davka. Po vesti »Daily Expressa« znova ni mogoče zatajiti vidnega padca števila porok in rojstev, ki je pred nekaj meseci doseglo v Angliji najvišje stanje od leta 1931. dalje. To povišanje je bilo posledica vladne obljube, da bodo poročeni možje in zlasti še rodbinski očetje osvobojeni vojaške službe, obljube, ki ni bila izpolnjena. V Dttrenu prt Dortmundu se je odigral te dni na cesti skoro neverjeten prizor. Na tri-ciklu je peljal neki moški pokrito krsto, na kateri se je nenadoma premaknil pokrov, izpod njega pa se je zaslišal človeški glas: »Ali še dežuje?« Takoj po teh besedah se je pokrov dvignil, iz krste je vstal oblečen moški, skočil z voza v obcestni jarek in z roko veselo pomahal vozaču tricikla, ki se mu je s tem zahvalil za njegovo prevozniško uslugo. Vodstvo argentinskih državnih železnic je sporočilo, da bo železniška proga, ki vodi iz Mendoze čez Ande v Punta Vacas, na kateri je bil promet že več let zaradi vodnih razdejanj ustavljen) konec februarja prihodnjega leta spet popravljena. 2e v začetku decembra bo promet obnovljen na delu proge od Mendoze do Uspallate. Argentinska vlada je kupila transandsko železnico leta 1937. od neke angleške družbe. IN II TIE V HZ IN0CII / Cornelius Pteiffcr v poznem večeru, ko je samo še na zapadu tlela luč in so drevesa stegovala svoje raztegnjene veje kakor črne prste obtožujoče v modro zelenilo večernega mraka, je hipno bil prekinjen globoki molk. Padel je en edini strel. 10,5 cm Izstrelek, ki je prišel od sovražnikove strani in je padel v vas vzhodno od K., je gonil pred seboj pok odstrela in šumenje bližajočega se izstrelka. Ali čas med najavljenjem, udarcem in napadom tega edinega izstrelka je bil tako nepričakovano kratek, da si nobeden ni mogel poiskati kritja. Zgodilo se je torej, da je bil narednik, o katerem pripovedujem, nepričakovano ranjen, v glavo. Ko se fe po dolgi nezavesti »pet zbudil, se je znašel povezan v lazaretnem vla&u. Videti ni mogel nič, ker mu |e obveza zakrivala obraz. Tudi v lazaretu, v malem šlezljskem mestecu, kjer so ga kaeneje sprejeli, se je moral znajti s čuti, ki jih je doslej malo uporabljal. Bil |e slep. Z materinsko nežnostjo mu je bolniška strežnica to povedala. In on je to sprejel in trpel, kakor je on mnoge učil prenašati. Tiho in molčeče. Nekaj dni pozneje je sedela pri njem njegova mlada žena, In on je svojo malo hčerko 'Mi'.ir'Hvo In zelo onrexno božal P" laseh in vprašal ženo, aH je še tako plavolasa, kakor takrat, ko jo |e videl zadnjič. Ko so qa predstavili prvikrat štabu, šele ko so bile ozdravljene odprte rane, je prišlo hI poma kakor strah nmdeni ker »Isti mož, ki aa je s previdnimi rokami dovedel do stola in qa te potem temeljito prelfkal tisti tulec, o Katerem nt nič vedel In poznal kakor globok glas In roke. ki jih |e čutil, je trenutno re keli »Ce Imate potrpljenje, narednik, veliko Potrpljenje, mogoče ml uspe.« Narednik je potem, ko je spet ležijl v sobi, *hr#*al to besedo, zamlelll se je v vsako bar-'*0 glasu, ki je še vedno odmeval globoko v nlegovem tpominu. To ni pomenilo nič drugega, kakor da bo mogoč« cp»t videl, enkrat, nekega dne. Da, da bi bila tudi samo iBkrica svetlobe, si ]e mislil, ali nejasna slika. Ko le bil v drugič predstavljen zdravni-. ' if" j' 4P»1' da bi bolj točno vpraial Iz strahu, da bi si uničili zadnjo iskrico upanja. AH ko ga |e zdravnik potem po drugi operaciji spet prijel za roko in mu rekel: •Ako bova midva oba imela potrpljenje, bova uspela«, je vedel, da bo spet videl. Ta vera ga je vzpodbujala osem mesecev In ga je izpolnila. V tej veri je prenafial bolečine operacile. Govoril sem z zdravnikom v torek zjutraj, ko )e morala pasti odločitev. Vprašal sem ga, ali ni to za njega čezmerna odgovornost, da več kakor osem mesecev vzdržuje v človeku vero, čeprav sam ne ve, ali bo njegova zdravniška umetnost zmagala nad močjo. »Mi vemo mnogo, ali ne vsega«, je rekel štabni zdravnik, »zato moramo verovati. To je zakon človeka. Lahko znosim odgovornost, ker verujem.« Ko so pozneje naredniku odvzeli obvezo, Je rekel hipno s tihim glasom: »VidimI« Našel sem ga popolne v mestu, njegova žena, ki ga je še vedno vodila za podpazduho, kakor je bila navajena že nad pol leta, ga je opozorila na neko stopnico. Pa ji je naenkrat odvrnil skoraj neprijazno: »Pusti to. Saj sam to vidim.« On si je z vidom spet pridobil svei. MAJTIRŠA KOVINA NA SVETU Ze mnogo let so se trudili, da bi znašli tvo-rivo, čigar trdota bi bila tako velika, da bi bila enaka oni demanta. Enostavna in lahka ni bila ta pot raziskovanja, ker se je porabljal »Industrijski demant« v količini, da se skoraj ni moglo vzeti v račun celokupno pridobivanje surovih demantov. Ta celokupna produkcija je znašala leta 1928. približno osem milijonov karatov, katerih vrednost se Je cenila na okoli 400 milijonov mark. Z umetnim demantom so v splošnem dožl-Г neuspeh. Z oglenltvljo sladkorja in živega srebra Francoza Molssana se ^ 1°''"'''' ■}' nioglo nič začeti. In znani Mohs -schejevi lestvici trdot so se podredili tudi samo pogojno. Nemška Industrija za predelavo kovin je ustvarila potem Izvrstne titanove karbide »tltanlt« in »bčhlerlt«, ki so se nedvomno dali Izenačiti s trdoto korunda, ali še prej se je moralo Iznajti vlaganje de-mantovih drobcev v umetno smolo ali v roženo gumo, da je Industrija trdih kovin dobila v rok* eno Izmed najbolj pričakovanih snovi. Vsekakor pa je škajastl postopek, ki le bil za to potreben, zastavil tudi temu pridobivanju meje; ker se je ob splošnem začudenju raziskovalcev demant uprl, ker kot zvrst čistega ogljika ni hotel pretrpeti ogromne vročine škajastega postopka in je •Izpuhtel«. Morali so torej razmisliti, da po hladnem, bolje povedano, galvaničnem postopku pridejo do novega uspeha. Nova nemška tehnika ie v tem imela znatne uspehe. Ona temelji na izsledkih fizika dr. Wil-htlma MQllerja, ki se lahko hvali, da je prvI pokazal pot za pridobivanje najtrše kovine na svetu. V tej zvezi se govori o tako zvani »demantni kovini«, pri kateri se določena kovinska zmes brez vsakega škajastega postopka z vsebuj očimi demanti izpostavi tako visokemu pritisku, da se demant! s kovina-sto zmesjo popolnoma zvarijo in se Istočasno celokupna snov na novo krletallzira. S tako kovino se lahko reže najtrše jeklo In •koral brez truda vrta kamenje. 4li že Ycsfe... ... da je kvotldidlanska mrzlica neka določena vrsta malarije? ... da se je šele proti konou 19. stoletja v Franciji začela razvijati prava umetnost plakatiranja? ... da se »oliva« ne imenuje samo sad oljkinega drevesa, ampak tudi podolgovato-okrogel jantarjev biser? Kaš knjižni kotiček Hermlne Maierheuser: Tauchfahrt ins Un-endliche (Podvodna vožnja v neskončnost). Roman, Kari H. Bischoff Verlag Wien, 360 strani. Vez. RM 5.80. »Vsak dan recite mladim fantom; Razpnlte jadra, razobesite zastave na nemških ladjahi« je napisano na koncu te knjige, romana o podmornici, ki se resnično dogaja v našem času in med našimi ljudmi. Mladi mornar Kneeten se udeleži po izbruhu prve svetovne vojne najsmelejših voženj proti AngHji. Neizmerno bridko občuti zlom Nemčije leta 1918. Dobi službo kot prvi krmar pri trgovski mornarici in potuje po morjih vseh narodov. 2 njim dožlvimo čas inflacije in njenih nevarnih hib, vidimo pa tudi, kako Kneeten zastavi vso svojo osebnost in vse svoje po varuhu obvarovano mu in pravočasno nakazano mu premoženje za to, da se zavzame za mladi nacionalsocia-llistični pokret. Ko Izbruhne sedanja vojna proti Angliji, je Kneeten eden izmed prvih, ki je vodilno udeležen pri podmomiškl vojni. Z neke vožnje proti sovražniku, se ne vrne več. V ta roman pa je vpletena tudi nežna ljubezenska zgodba med Kneetenom, njegovo se«tro rejenko Gundulo Burgstetter in njegovim tovarišem Albertom Menetonom. Cun-dula se omožl z Albertom Menetonom, čeprav njena resnična ljubezen pripada Mer hardu Kneetenu. On spozna prepozno silo občutka, ko samo še pozna en ideal, službo za Nemčijo. J* to knjiga, ki mora t svojo dui*6o bH-tlno vsakdanjosti savsvM Tcakogar. stran 4. — 9t»v. 95. KABAWAKKEN BOTE Sobota, X. decembra 1944. Misli o klasovi akciji Padec Stalinovega trinoštva OdloČili so se za ta boj, da rešijo narode Rusije boljševizma NSK. Odkar )e bil odpovedan Bismarckov pozavarovalni dogovor z Rusijo, se )e pri nemškem narodu stalno menjala slika pojavov na Vzhodu. Premikanja sil v največji izmeri niso dopustila, da bi se razmere ustalile do sovjetske revolucije. Po letu 1917. je postala slika Vzhoda spet bolj enotna, ali tem bolj grozna; ker za kitajskim zidom je doraščal novi činitelj moči, čegar politična Ideologija in vojaška priprava je morala popolnoma sama od sebe dovesti do revolucionarnega spora z ostalo Evropo. Na tem ozadju je bil 22. junij 1941. 1. kljub predhodnim navideznim popuščanjem v kratki medigri po 23. avgustu 1939. 1. torej le nujna posledica. Takrat so nemške armade razbile zapahe v Sovjetsko Rusijo, so naše jurišne divizije pregazile nakopičene, v napadalnih armadah zbrane sile vojskujočega se boljševizma in so lahko čisto zunanje prišle v stike s konkretnimi političnimi predstavami, ki jih je Kremelj v 23 usodnih letih zavestno dal pretrgati. Stvari in pojavi iz vzhodnega sveta, ki so že davno bile zginile kot brezpredmetna snov razgovorov, so se spet pojavili v žarki luči zapadnega zanimanja. V podobi ti-sočev vojnih ujetnikov, delavoljnih, beguncev in zaostalih civilistov se je pokazal ruski človek nemškim vojakom in se je razvil — kolikor dalje je trajalo, toliko bolj — v soudeležnika političnih stremljenj. V kontaktnem boljševiškem poskusu in tradicionalnem evropstvu pa so se izoblikovali kakor sami od sebe prvi nastavki sprva nezaupljivega razumevanja, ki pa je potem bolj in bolj postalo temelj napredujoče politične dispozicije. Kot odločilen pojav se je pokazalo, da množica zatiranih narodov v Sovjetski zvezi v svoji notranjosti nikakor ni postala bolj-ševiška. Kljub poklanemu razumništvu, kljub deportiranim kulakom, kljub trinajstim milijonom od lakote umrlih Ukrajincev, kljub s hudim pritiskom spremljani enakomerni navajenosti, so prav hitro v mnogih sovjetskih državljanih znova oživeli stari spomini, ki so se prav kmalu razviji т bojno reakcijo proti boljševiškemu prisilnemu gospostvu. Prve skupine prostovoljcev proti boljše-vikom so bile sestavljene pod nemškim vodstvom in so se skazale v boju s tolpami in v fronti. Množice dobrovoljnih delavnih moči is Vzhoda so ojačile nemški oboroževalni potencial v jasnem prepričanju, da je pomoč Nemčiji obenem bo) za lastne zahteve. Brez obzira na narodnost, iz vseh področij ruske ga, ukrajinskega, kavkaškega in turkestan-skega življa, #o bile se«tavli,ene sile la obrambo in s'» je vidno večalo število nesa-dovoljnežev, to ee pravi nasprotnikov in #o vražnikov Stalinove nasilne države, ki lisa 1* 25 let kratil vse to, kar se jim je, odkar so prišli spet v stike z evropskim življenjem zdelo vredno življenja. S politično-ideologičnimi silami so se izkristalizirala neka nova nacionalna stremljenja, ki so dala novemu protiboljševiške mu gibanju federativno naličje. Ob času zoritve teh zbirajočih se tendenc se je pričela Vlasova akcija kot neke vrste magnetično polje, na katerem naj se posamezne struje in gibanja urede ali naj dobe tako smer, ki pri močni uporabi lahko dovede do najboljših uspehov. Dne 14. novembra 1944. 1. teden dni po obletnici boljševiške revolucije, se je konstituira! na Hradčanih v Pragi komite za osvoboditev narodov Rusije. Kakor početni strel so objavili razporedne točke manifesta vsem tistim, ki so čakali s puško ob nogi na uro aktivnega boja proti boljševizmu. Vojašk' odredi bodo stopili v doglednem času zraven bataljonov prebujenih vzhodnih delavcev pod lastnim vodstvom ramo ob rami z nemškimi divizijami nasproti boljševiški za-vojevalni armadi. Gotovost aktivne politične volje vseh vzhodnih narodnostnih sil v protiboljševi- škem taboru se bo podzidala z odločujočo jasnostjo v določitvi namenov in z poenotenjem bojnega nastavka. Spoznanje daljše qa pripravnega časa in vretja bodo že v na prej nevtralizirala tiste težkoče, ki jih je na sprotniška agitacija vrgla nasproti veliko poteznemu poskusu. Kot priznani zavezniki z enakimi pravica mi bodo odslej naprej protiboljševiške sile iz narodnostnega območja Sovjetske zveze stopile v po Nemčiji vodeno protiboljševi ško fronto. Močna politična osebnost generala Vlasova, enega izmed najspretnejših generalov sovjetske armade, kmečkega sina iz okolice Nižjega Novgoroda, nam daje jamstvo za pravilen in uspešen razvoj skupnega boja. Kar bo prinesla Vlasovova akcija v posameznem, to je prepuščeno času in ne spada v novinarski poskus političnega tolmačenja. Mi, naši vzhodnonarodni sobojevniki in ne navsezadnje sovražnik so lahko prepričani, da bo protiboljševiške gibanje v okviru novo ustanovljenega komiteja zelo občutena koncentracija moči. Pred očmi sveta demonstrirajo milijoni bivših državljanov, svoj gnus proti Stalinovemu hlapčevanju in da žrtvujejo svoje življenje za to, kar naj postane enkrat, ko se izžari v talilni ponvici, nova Evropa. Iz zavezništva v vojni bo potem v miru sam po sebi nastal temelj novega reda. ki bo ustrezal željam in upom vseh udeležencev prav tako kakor potrebam evropskega živil eni a. Dodelilvc mi\ oslaimjo nespremeiifene 70. dodelitvena perioda - Posebna dodelitev mesa v 70. dodelitveni periodi živil od 11. decembra 1944. leta do 7. januarja 4945. leta ostanejo obroki kruha, moke, mesa, pres nega masla, marmelade, zaseke (samo na dodatne karte), skute, žitnih hranil, testenin, kavnih izdelkov in neposnetega mleka nespremenjeni. Na odrezke C in D temeljne karte za normalne potrošnik« kakor na odrezke C, D, E in F za mladoletnike se bo oddalo na osebo 125 g presnega masla. Izdelkov iz škroba se bode spet, kakor v tekočem razdobju, po nakazilih za 25 g oddala samo polovica blaga. Na odrezkih za hranila kart AB se bo to zmanjšanje od 71 dodelitvene periode dalje nadomestilo tako, da se mora v 70. dodelitveni periodi na te odrezke dati in obračunati količina, ki je na teh odrezkih natisnjena. Oddaja poldruge količine sira iz kislega mleka preneha z začetkom 70. dodelitvene periode, torej od 11. decembra 1944. leta dalje. Od tega časa dalje velja za sir iz kislega mleka enaka ureditev oddaje kakor za druge vrste sira. Nedotaknjeni ostanejo predpisi o oddaji sira l2 kislega mleka in od kuhanega sira ali »ira v plasteh namesto skute. Jedilno olje se v 70. dodelitveni periodi ne bo delilo. Vsi mali odrezkl za margarino upravičujelo to- rej za nabavo margarine. Obskrbovalni upravičenci od 10. do 18. leta dobe v 70. dodelitveni periodi 200 g marmelade. Z ozirom na položaj preskrbe se bo v bodoče pomnoženo izdajal umetni med namesto marmelade. V kolikor potrošniki ne nabavljajo sladkorja, morejo računati s tem, da bodo v bodoče dobili v večjem obsegu namesto marmelade umetni med in se bo pri tem oddalo 125 g umetnega medu namesto 200 g marmelade. O božiču bo letos edinole posebna dodelitev 250 g mesa ali mesnih izdelkov in dveh jajc na vse potrošnike. Razven tega dobe otroci in mladostniki do 18. leta vsaki po 125 g. slaščic. Božična dodelitev za oboroženo silo, varnostne oddelke in za RAD vključno dopustnike teh oddelkov je posebno urejena, oni torej ne dobe omenjene dodelitve na civilne karte. Do posebne dodelitve opravičujejo odrezki Z 1 in Z 2 vseh temeljnih kart 70. dodelitvene periode za nabavo mesa — v kolikor nimajo natisnjeno SV. Na Z 3 temeljne karte Jgd., K., KIK., ali KlstK. se bo dobilo 125 g slaščic, medtem ko se bodo jajca izdajala na odrezke 1 in 2 jajčne karte. Cas za izdajo obeh fajc bodo krajevno obznanili prehranjevalni uradi. Meso oziroma mesni izdelki se morajo ..a-baviti v času od 11. do 24. decembra, želi se, da se meso čim preje nabavi. Radi razbremenitve velesk'.adišč sladkorja so do'žni potrošn'ki, da si v 70. dodelitveni periodi naprej nabavijo sladkor za 71. in 72. dodelitveno periodo. Zato imajo temeljne karte odrezke za sladkor celokupno za 1750 g sladkorja, veljavni pa so samo med 70. dodelitveno periodo. Jajca in meso se bodo izdala na vse tu- in inozemske potrošnike kakor tudi na oskrbovalne skupnosti — z izjemo oborožene sile itd. z njihovo posebno ureditvijo. Popolni samooskrbo-vanci ne dobe nobene posebne dodelitve mesa in tisti, ki se sami oskrbujejo z j a jot, ne bodo dobili jajc. Trgovine na drobno morajo imeti pripravljeno orodje za zračno zaščito Reichsluftfahrtminister (državni minister za letalstvo) je odločil, da morajo imeti trgovski obrati pripravljeno potrebno osebno in orodno opremo, ki je po vrsti zrač-novarnostnih razmer pri njihovih obratih potrebna. Policijske oblasti lahko določijo vrsto in število stvari in odredijo njih nabavo. Ta predpis ne velja samo za vele-obrate, ki spadajo v krog razširjene samo* obrambe, ampak tudi za manjše obrate, ki spadajo pod zračno zaščito prebivalstva. Podaljšanje oddajnega roka za božične pošiijiie po vojni pošti z zelenimi dopustitvenimi znamkami opremljene božične pošiljke volne pošte se lahko oddajo do 10. decembra 1944. leta pri nemški državni pošti radi odpreme. Priporoča se pa, da se pošiljke oddajo pred tem rokom. Gorenjska zatemnjuje v čaiu od t. do 10. decembra od 16. do 7.30 ure. C* zadonl akustični signal »Javno protiletalsko svarilo« ali »Letalski alarm«, ob £as«, ko «• zmrači, se mora tudi izven odrejenega čaM zatemnjevanja takoi zatemniti odnosno м mora odklopiti razsvetljava. TCei/anMHHcfieM^ Qiat-. Lagert mich . was lcann's sd)on kosten -in Kisten und auf Lattearostenl Kartoffeln hodistens 60 cm hoch und niemali aul den bloSen Boden schutten. V____J Diplemi. Optlkmr C* KROMFUSS Klagenfurt, lahnhofsfro^« fS BiB mul weitcres leden Vormuiaq n*schlw»»*n. AMTLICHE BEKANNTMACHUNGEN AnMg»h» Ten InckarwarMi als W»lhi»oht»«onđwmnteilnng Tn der 70. Zuteilungsperifxle (11. XII. 1944—7.1.1946) werden an alle Terbraucher von 0—18 Jahren einschlle&lich der In Gemelnechaftsver-pflegungseinrichtungen untergebrachten .Kinder und Jugendlichen von 0—18 Jahren je 136 Gramm Zuckerwaren ausgegeben. Die Ausgabe der Zuckerwaren erfolgt an Inhaber von Lebensmlttelgrundkarten (ein-»chlieCllch der Voll- und Teilselbstvereorger) auf den Abschnltt Z 3 derjenigen Grundkarten 70. welche mit dem Aufdruok Jgd.. K., Klk. Oder Klst. versehen slnd. Die Gemeinschaftsverpflegungseinrichtungen dagegen erhalten seitena der Erntthrungsttmter, Abt. B, bis l&ngetene 10. XII. 1944 Berechtigungsscheine ausgeutellt, auf Qrund deren sie die Zuckerwaren beziehen kUnneii. „ . . . . Da anlttBHch dleeer Zuckei-warenauegabe eine Vorbeetellung nlcht durchgefUhrt wird, haben die Verbraucher einechlleBltch der Gemeln-•chaftsverpflegungeeinrlchtungen die Zuckerwaren bel dem gleichen Kleinverteiler oder Konditor zu beziehen, bel welcheni sie die Zuckerwaren апШВИсћ der in der 68. Zuteilungsperiode erfolgten Ausgabe vr/n je 100 Gramm bezogen haben. Die Kleinverteiler oder Kondltoren mUssen die von Ihnen eingenommenen Abechnltte Z 8 der Grundkarten 70 mlt dem Aufdruck Jgd., K., Klk, oder Klst zu 100 Sttlck gebUndelt. samt den allenfalls vereinnahmten Berechtigungsecheinen bU litngeten* 15.1.1946 den zuBtHndigen Ern&hrungsiimtern, Abt. B, zur Aueetellung von Empfang»beecheinigungen Uberreiohen. welche ale ■odann Bofort an Ihre Lleferanten zur Abdeckung der erhaltenen Vor-■ohuBlieferungen weltemugeben haben. KUeenfnrt, den 26. November 1944. Land—ermilhrnngmamt %&mten. -»- lelbitwilhllerndlenit Mlt 38. November 1944 urn 8 Uhr wurde der Selbatwtthlferndienat iB den Netigruppen Krainburg und Veldee, Oberkrain, aufgenommen. Von dlesem Zeitpunkt an gelten fUr alle Amter und Fernsprechteil-nehmer von Oberkrain die im neuen amtllchen Fernaprerhburh auf der eraten Sclte unter R annewebeneii Rlchtllnien. Globoko potrti In V neizmerni italoetl naznanjamo vaem sorodnikom In prijateljem, d^ naa ,i. dne 10. novembra 1944., previden ш tolažili Bvete vere, za vedno zapustit naš nad vae ljubljeni in srftno dobri a ta, atari ata josar аонктљЈ, posestnik. Odšli »t« od na« - ali v naSlh srcih bivate »e vedno med nami Polivajte sladko, dragi ata! Bt JohaHK, Tlktor, WmoW; Mol >■ Harte, ataabl; ▼ankl, vmokinje ta oat.aorodatvo. MALI OGLASI s L l' Z B O PORI Frsvkjaloa za nemški In (iovenaki jezik iii« uredništvo »Xorawanken Bote«. - Flimene ponudbe me na) naslovijo OSI ira>aanT»rlu and Drnckerei X&rnten O m. b. ж., Xla. gonfnrt Blmnarokrlng 13_ Istem i&nt». itareffa od 14 let dalje, M pomoč T kmetijztvn. - Ponudbe na X. B., Xrbff. 4455-1 Vajeno* жа isdeloviuija teh.uio takoj sprejmem. - Johann Stefan-tsohitsoh, Waaveaersenger, #t. Vait a. d. Sawe. 4457-1 Sprejmem priletno žensko za gospodinjo k trem dmMnsklm članom. Plača po zahtevi. - Ponudbe na X. Xrainbiuv, pod »Stalna i.lniba«. 4469-1 tacarja sa »Veneoljansld« Jarem, rabim sa takojšnji nastop. Na ie-IJo vsa oskrba pri gospodarJn. -Naslov: Pran* Pnsonavets, električna žaga Laohowits. pošta Ko-menda. 4485-1 Sprejmem takoj briva* sa gospod*. Baieleno J«, da s* sposna tndi v tri. zerski stroki sa dam*. - Dopis* naslovite na Fran Шпа S*ldl, Tr*i-baoh lU. XHmten. 7373-1 HUno pomoSnloo, v»jMio vseh hI#-nlh d#!, ipr*]in«m k trlB*n#kl dm-šlnL - FonndlM na Ж. Ж.. Жга1п> bnrg, pod »Marljiva«. 4494-1 Bacnatalo* бжжор1жот m mMto Xralnbnr* In M okoliš*: Tal-landorf Bobonk, Walaaoh, Man-taoUtaoh — iprajmemol • Жаг. Bot*. Жralnbnrg. 4488-1 ISCE V NAJEM Menja M takoj dvosobno r.'.»nova-nj* In knhlnja s prltikllnaml v Aidlngn proti #nak#mn v Bad. mannidorfn aH L###n - Ponndba pod »Takoj« na Ж. Ш. Xralnbnrg. 4489-4 O M Doblo 0:4a ijeuo nlamoroinioo na ročni ali motorni pogon -prodam ta srao ЧМ. - Markltsoh Frana. Bohi o,, seral, Wart 111, Жralnbnrg, 4461-6 Dobro ohranjan športni voilčak prodani ma 180 ЖЖ. - Fonmdb* na Ж. Bot«, ЖгаЈП^п^ 4471-6 EnovpreinI voa prodam la 300 ХМ, Naslovi Jsnko Miohaal, Falkvn-dorf, Жгalnbnrg. ________ 44ДЗ-6 niatellstli Prodam nekaj serij dobrih znamk. - Naslov v K. B Krainburg. 4484-6 K u I M Xonja, 4—6 1st staraga, kupim] Dam sanj tndi elektromotor s FS. Basllka s* Uravna po dogovor«. -Jekowets Bosalla. Lausaeh 3T »rl Ocorgsn, Oberkrain. 4481-7 Sabljaue otrolk« sneik« tt. s4—O«, kupim FUUSUo po dogovor« . Јм. iMti Ж«Л1ИГЦ Aaifne, 9o*^-MntB« U. 44M-? Kupim 8 prefilčke do 50 kg* teiko. -Marentichitech Bitjko. Hi. Кгепк 8. Anffleike knjige — začetne učbenik«, kakor slovnico in beril« kupim T srrho učenja ftngleičlne; tudi poučujem. - Trunk Fkuls, Am Hang 71, Krainburg. 4487-7 M E N M , c» iCw > :I шси. »ш %л brejo •Viujo. - v.ikob Ma;kltvoh. Strohein pr' NakJaw. _ Globok otroAki votlček menjam sa Športnega, event, tndi prodam. -Nailov v X. B., KriUntnry. 4т-\Г) Dobre gojzarice za 8—9 let atarcKU otroka menjam za namizni tenis, event. Jih tudi prodam. - Ponudbe na K. B.. Krainburg^_4495-15 600 kg tetkega vola menjam za dobrega konja. ЖажИко doplačam. - Np-«ov v K. И.. Kraluburff. 4476-15 Lepega plemenakeg^ vola zamenjam za kravo mlekarico ali brejo kravo. Trans Vilfan, Ober-Tclohtlntr 19, pošta gatnitz. 44S8-15 Dobro ohranjeno iritaro In mandolino zamenjam za dvo- ali trltonzko dobro harmonika. - Mazlov ▼ opravi K. Bote. Krainbnrff. 4470-15 I Z n f B I, .) E N o Dne 26. novembra um izgubila od Xadmannzdorfa do Birkendorfa de-namloo t tovarniško legitimacijo in Kennkarto na Ime OuselJ Harla. Pott«n najditelj naj proti nagradi odda legitimacijo na Onmiwerke v Kralnburgu. 44П? 23 0»*ba, U je dn« as. novembra dopoldan vsela ien»ko kolo v Hintar. bauagaiM laprad vrat Mlccbltscha v Krainburgn, жа potiva, da ga v najkrajšem iain vrne. . Supan Alola, mitar pri ICltchitaohn. 4491 22 Fea »FOKtorler« bel, rajav, te je v nedeljo 19. novembra netnano kam tatekel. Ш111 na Ime »Baba«. Proti dobri nagradi oddati pri: Hant Hiutermann n. Sohn. Хга^П" bnrg. 44W-22 Ignbila tem M. XI. ob dveh pop. v Belfen od Ankritovega do Bntioharja denamloo t iro 100 cigaret vrtte 4, 4 tira na 4 karte. - Ker , In Imam 4 majhne f/t^oke In brw mota prav lepo proelm n^nlWj^ da ml vrne Itgubriene naj I Ankerat Tinoi, mlinarici v Xelfen. z N O v fnu iKk Ilnm Ii.ivenihra ju bila naldeiia deiiernlce ■ »rediijo vuoto fleimrla v KraliibuiKU пн glavni ce*tl - Hrani Jo Benedik Paula ilvllia Margarothenberg it. 7 prt Wartu. __«78-;a Horklt In varujeta posevke ptiči 1» boleznimi. Suha uporaba n« škoduj* kalem. Žetev poplača del*. Dobi se pri; »Ilermes«, Ing. I. Janscha. Krainburg. MMO •kropite sadno drevje posiml proti simskam« pedlon, prstenltarju, listnim nism in Ikriatnlel s BZLIMOM. jfBir. . Dobi #* j^i »жаг Ing. J. Mnseha, KnOnborg, Korklt varuje Mtev pred ptiči. Ravno tako enoetaven ▼ uporabi kot Оваиав, suho prailvo, ne škoduje kalem. Dobi ae pri: »Hermeec, Ing. I. Janacha, Krainburg. вМ1 VERMISCHTE8 Auoh Anmal Im Lnftachntagapkok I Der Kampf um den Sleg verlangt die achnellpte Gesundung jedes Krunken. Arztllobe Verordnungen mU.4Aen deehalb auch Im Brnstfall dea Liuftkrlegee elngehalten werden. Asta-Arznelmlttel. в064 AOS Erde zieht ein Volk die Krttfte, die ee braucht, um Im Wan-del der Zeiten beetehen lu кбппеп. Ane lelaer Brde, die ihn trttgt, nfthrt und ihm hetllgee Brbe der Vorfahren let, erwacheen auch dem Blnzelnen die KrUte, die Uun in geeunden und kranken Tagen hel-fend und rettend zur Selte steben. Dr. Madaua & Co„ Arzneimlttel aus Friechptlanzen tui deutachem Boden gewonnen. 710B Ankanf VOB Brletmarken, eventuell auch Ubernahme mum kommlselone-weleen Verkaut mum топ Ihnen ver-langten PreUr. - Joh, Belacek, 13« Wlen 60. Wledner Hauptetraa«^ »M Jahr« Wtt»t»nrotIc Hende Famlllen verdaii^ WU^ rot ihr HlBeiihelm, vlel* 0»tmarker »paren bel WUete^w ttuf ein VermUgen mlttelB ^r w 1 • ruiAr V@rniO|f#%x^buch. Z&hl" relcher »1» In den Frledenejahren elnd die NeuabechlUBe von Bau-H^rbrlefen, Sparbriefen und Ver-meKeiiebUchern. Proeprtte koeten-loe von der ttlteeten und grOliten Ваиврагкавив der OHtmark G. d. F. Wtlitenrot, Salzburg. Beratungs-mtelle Klagenfurt, Domgasse 8. Ruf W-RS. 7189 rrUoh »ni Werkl Zahnptlege nlcht ganz vernaohlliMigen! EIn wert-voller Helfer let heute »Roaodcmt«, da« ja durch selne feat« Form besondera ergieblg und achon In gerlnger Menge »ehr wlrknam Uit. >Ro«odontt Bergmamu feate Zahn-pasta. 730S TUgllob Kommen die Be«chwerden, d&B Brause-Fedvrn stlten werden. Drum ptIeK* ale und halt' al« r#ln. die Ruatloa und Cito-tala. Brana* & Оо^ laarlohm. 7116 QliUUunpan und L«noht#n b* 'Irten tiliuflger RalnigunK, denii St > lit eIn groQer tilchtochlucker. HI# zu 40 % LIcht cahen achon naoh waol-g*n Wochmi varloren, Ralnlgen Sle nil* mUglichiit zwelmal Im Vlertel-jahr Ihr# Leuchten, Doah niemali, wall man avnat einen Sclilac ha-kommen udar mlndaatana Kuri-■chluU veniraachan kann, Feuchllg-kalt an aiUhUmpen und Laltungen heranbrlngan — empftehlt Doppel-iPtBdalin, d«r BatfAbar (Ur^fcht und LMtifMa MM ^ OSRAM. OMandar lelieii. Dae let nicht nur klug, sondern auch VorauseetzunK fUr jede Stelgerung der Leletung. Deahalb let м wlchtir, auf allM su achten, waa sesUnderea Lebaa fOrdert - Sarmol.WMrk Dr. A. & L. Schmldgall. Wlen. 7119 DU Аг1м1Шсг»П der AeUnal lit koatbaree Gut. dae vir unbedlngt erhalten mUseen. Allerdlnga dttrten wir kleiner UnptQIlchkelten wegen keine Arzneiea vergeuden. Diem# Bind heute fQr emst# FUlle und Tor allem fUr unaere Soldaten beetlmint, Auch CHINOSOL kann deehaU) nur aparaam abgegeben werden. 710* Vngewolmt## wlrd leicht, wenn man ee gem tut und %u seiner #lgen#a Bach# macht. So gewlnnt man auch Arbeitsfreude, erhKlt alch G«#und-helt und Spannkraft. - Taate BUr-g#r, d#utache Hellmittel aua fti-■chen РПапмо. Taatfabrlk Wemi-gerode. 7181 ITMlita wMht die Wmohmmnnmchaft de« »BUdoatdeutachan Wacbdien-iteM Klagenfurt, Feldin«nall. Conrađ-PUt« t, Ruf 10-80, ttb«r Ihr Hau*. GeechMt, Leger wnr. «nd schUtit Sie vor Klnbruoh, fwii Oae- und lonBtlgen aohttdan. Alao Sohaden veituten und daa MUtge Bewachungs-AboDnement b«aMI*n Г nm lichtspiele AUfMadn* VilmtrMdiMd *.т.Ђ.Ж. Zwelgatell* SUdoat X TUr Jngandl. alolit XX rtkr JnfmdUoh* mat«* M Mk-imm mlobt mugmk##*#. ; 1.-4. XII.: »Ат» IUxIm х« 6.—7.XU.: »Ool« la ЖпгТгШо*. Жпапђптг, 1.-4. XII.: »Dto кммћ« SttndMTln« X; t.—V. XII.! niM«U<. X BAdnutnaidorf 1.—8. XII.; iBijpn« pulTafkbnnaoB«; S.—7. Xlli Лм# Tlg*r Toa Baohnurar«. x ■Mn, 1.—4. XII.: »KoU«** bOBB* ■uioh« X X ; B.—T. XII.: «■#*!*•- butk. ].—i. XII.: »Sm ШлЛ met «w TaniiM X : 6.-7. XII.: »»* Ha. far Zbnr Kohalt«. ■•maafktl, }. u. 8. XII.: dar Жт«ћМж*Н« m. V«lt K. d. aaw«, 2. u. t. XII.: 1ГЧ.И mit OnwdmHtmrno* x x ; C. u. 7. XII.: »Гг1аж##ж1а tlMf«. Uttal, 2. u. S. XII.: »DonMudrifNM X: (. H.7.XII.; »Jud ШШ«. XX TaldM, 1.—*- ХП.; »Akrobat MUL x; 4.—7.ХП.: m, UmSJ «#a dl« t■«»«>• X Ж«Ж. 2. U.S. XII.: »Ж«е«ам*м xf e. und 7. XII.; »V#aaa ««r •»- rtoht«. X ■ohwuTMabMh 3. u. 8. XII.; Ж#** f«ht vor Aakar« x; в. u. 7. XII.> »■ohloO Toffaltid«. X »a JađMi Ma»