w

"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo*lav Federation, S. P,--danilo JugoHlovanitke Socialistične Zveze
it
— (iLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z.
iT — NO. 1452. ~ *	ae mta-alM« matler, UtrtMkfr «, IMf, ■< tbe efflae
•••	»* 4	III.. *»«rr lil« Ari |«i«rru wl Nurrh 4r4. I«*-*.
CHICAGO, ILL., 10. JULIJA (July 10), 1935.
rublUI»»* nrrklf mi .IMS* VV. i«ik NI.
LETO — VOL. XXX.
IMPERIALIZEM SE PRIPRAVLJA NA NOVO KLANJE
proti delavski zakonodaji
ITALIJA IŠČE IZHODAPpaLci,Vt Z INVAZIJO ABESINIJE
ZED. DRŽAVE ODPOKLICALE SVOJE
DRŽAVLJANE IZ ABESINIJE
—i * < *
Nacionalistični fašizem dviga glavo. — Nezaupljivost diktatorskih režimov.
MILIČNIKI PROTI LESNIM DELAVCEM
DIKTATORSKI fašizem, ki je kmalu po svetovni vojni v Evropi začel dvigati svojo glavo in ki se vzdržuje na površju s sejanjem nacionalističnega sovraštva, je končno privozil svoj diktatorski voz z ambicijami podjarmljenja in invazije šibkejših do točke, da se zažene v krvavo klanje. Italijanski fašizem, oče ostalih evropskih fašističnih režimov, se je zaklel, da naskoči in podjarmi šibkejšo Abesinijo v Afriki. V ta namen že dol'go pripravlja tla vojnim strastem ter go ji strm iti
nacionalizem med italijanskim,---
ljudstvom.
Fašizem je nerpravljiv; nacionalna sovraštvo je njegov glavni princip, s katerim nasi-ča brezpravne mase. Zadnja poročila govore, da v Italiji vre, da je med ljudstvom silno nezadovoljstvo radi pošiljanja vojaštva v Eritrejo in Etiopijo ali Abesinijo, v afriške pustinje, nevarne -zdravju evropskim ljudem. Že mnoga vojakov je podleglo, medtem ko ladje stalno prevažajo bolne vojake v domovino.
Kljub vsemu temu se je dik-taro Mussolini zaklel, da napade Abesinijo v jeseni, čim bo vse pripravljeno in vremenske razmere ugodnejše. Italijanski fašistični imperializem se ne da odvrniti od svojih ambici; on si hoče novih kolonij, novega ozemlja, da zaduši nejevoljo ljudstva na domačih tleh.
V tem tiči resna vojna nevarnost. Diktatorski režimi so skrajno nezaupljivi med seboj, ker vsi slonijo na strastnem nacionalizmu — na sovraštvu do narodov. Imperialistični diplo-matje sicer govore o miru in stalno paktirajo Med seboj, a prav tako h.'tro tudi pakte zavržejo. Govore o spravljivoati in medsebojnem pobotanju, v resnici pa ne delajo za mir. Najboljši dokaz temu je neprestano oboroževanje, ki povzroča nezaupanje. Vse se mrzlično pripravlja, navidez pa pojejo o miru.
Stalno oboroževanje m stal-
ne vojne priprave ne morejo pospešiti zaupanja. Imperiali-stom je to znano, znano je tudi mednarodnim kapitalistom, ki se s takimi pripravami najbolj okoristijo. To je voda na njihov mlin. Oni žanjejo od oboroževanja največje dabičke. Žrtve, ki jih v vojnah prinaša delovno ljudstvo, so jim deveta briga.
Imperialistične ambicije so lastnost vseh fašističnih režimov. Italijanski fašizem sili na vzhod in v Afriko, nemškemu fašizmu dišijo izgubljene kolonije in pokrajine na vzhodu, vsi ostali šibkejši lašistični režimi pa sledijo močnejšim, da se v podpiranju prvih okoristijo tudi oni in raztegnejo svoje meje na račun premaganih.
Velika Britanija, mati velikega imperija, si na vse načine prizadeva, da odvrne Italijo od napada na Abesinijo. Ponudila ji je že to in ono, ne svojega ozemlja, temveč kos zemlje v Afriki, če Italija popusti. Prizadeva si tudi Liga narodov, ki pa se je že v prejšnjih sličnih sporih izkazala popolnoma im-potentno. V svrho sprave je Anglija poslala v Rim svojega predstavnika Edena. ki pa ni opravil nič. Mesto tega se je Italija pričela še z večjo mrzlično naglico pripravljati na oborožen napad Abesinije. Anglija bi rada rešila čast Ligi narodov
Težave priseljencev v Franciji
V Francijo se je po vojni priselilo tisoče poljskih, čeških in jugoslovanskih delavcev. Vsled velike /a števila brezposelnih pa se Francija prošli dve le-ti trudi priseljene delavce spra-; viti iz dežele. Družbe jih šiloma ocIslavTJaio in najemajo na njih mesta francoske delavce, v kolikor jih rabijo. Proti temu stanju so dne 18. junija vpri-zorili priseljeni delavci poljske narodnosti pred poljskim konzulatom v Parizu in v Lille velike demonstracije, ki so se raz-Vvile v izgrede. Trideset oseb je bilo ranjenih v spopadih. De-
ZAHTEVAJO ČA SE PROGLASI WAG-NERJEV ZAKON ^'NEUSTAVNIM"
Zadevo bodo tirali pred vrhovno sodisče z nado, da jo zadene ista usoda kot NRA.
V Tacami, W«»h , je pred par tedni bila v teku stavka 'esnih delavcev, ki id zahtevali boljše delovne pogoje in postenejso mezdo. Letni magnatje, lastniki obsežnih gozdov in številnih žag, so se takoj obrnili na državne oblasti, ki so jim kot poslušna dekla kaj hitro ustregle ter poslale oddelke na-rodre milice in državnih pokojnikov, ki so s brutalno silo navalili nad mirne stavkarje. Miličniki so metali v stavkarje kombe-solnavice, da so jih tako razpršili in naredili pot stavkolomcem. — Kadar bod odeiavci spoznali, da lahko dobe oblast v svojo pest z glasovnico, takrat bodo driavni aparati delovali za njihovo zaščito; stavke, če bodo potrebne, se bodo vršile mirnirtr potom, zakar bodo skrbeli delavski zastopniki, katere bodo postavili delavci sami.
KAKOR hitro je predsednik Roonevelt pred par dnevi poa-pisal VVagnerjev delavski zakon, ki je s tem aktom postal veljaven, so reakcionarji v kongresu in drugih vodilnih mestih takoj zavpili, da ga bodo dali "preizkusiti" federalnemu vrhovnemu sodišču, ki je pred dobrim mesecem uničilo zakon obnove ali NRA.
Organizirano delavstvo se je že zadnji dve leti borilo pred kongresom, da sprejme sličen zakon, ki sicer delavstvu ne nudi veliko in je daleč od resnične delavske zakonodaje. Razni unij-<ki krogi pozdravljajo VVagnerjev zakon kot delavsko "magno
monstranti so od konzulov za- ka,rt°''' pravLtako,pa so se proti zakonu zakleli vsi izkori«:-e-
iiiu.>ni; .1..	r_______1 valci, ker 8e boje, da bo s tem zakonom delavstvo pridobilo vsaj
delec svojih pravic.
V	jedru VVagnerjev zakon garantira delavcem pravico do organiziranja po svoji volji in do kolektivnega pogajanja. Dalje vsebuje nekoliko več svoboščin za delavce; jamči jim več ko bivša NRA v točki 7A zakona obnove. Zakon bazira na federalni moči za reguliranje meddržavne trgovine. Industrijski interesi so baje že podvzeli korake, da se zakon zanese pred vrhovno sodišče, ker upajo, da ga proglasi protiustavnim.
V	glavnem VVagnerjev delavski zakon garantira delavcem sledeče:
htevali, da naj pri francoski vladi izposlujejo preklic prisilnega izgona Poljakov in ob enem, da se jim vrne njih službe.
Gibanje za dodadek napreduje
Gibanje za Hillquitov amend-ment k zvezni ustavi vidno napreduje. Zadevne konference so bile dosedaj sklicane že v več državah in mestih. Za a-mendjpent delujejo delavske, farmarske in podporne organizacije širom dežele.
Z bojne fronte organiziranega delavstva v Zedinjenih državah
Na zapadu, — v državah ki se je po vseh znakih začela VVashington, Oregon in Cali- širiti na druga mesta. Ta proti-fornlja, — je točasno na stavki | delavska "unija" kapitalistov nad 40,000 šumskih in drugih si prizadeva, da razbije stavko
lesnih delavcev. Zastavica!! so že pred več tedni. V vseh teh treh državah so governerji hi-
lesnih delavcev na zapadu. Dosedaj so fttavkarji kljub silnim naporom ostali solidarni in od-
tro ustregli lesnim ma^natom s ločni v svojih zahtevah.
tem, da so nad stavkarje nagnali državne miličnike. Glavni boji se vrše v mestu Tacoma, VVa;h., v Eureki, Calif., in v
raznih lesnih centrih v Orego-fn noče "odprtega razkola ter nu. MjUrniki so pred par dne-vojne med državami, ki so čla
niče Lige. Diktator Mussolini jc (Nadaljevanje na 2. strani.)
NACIJSKA PROPAGANDA NE NASITI LAČNIH
Iz raznih industrijskih središč v Nemčiji, in še posebno iz Posaarja, prihajajo razburljive vesti o stavkah in uporih proti nacijskemu reižimu. Situacija v Posaarju je postala tako resna, da je vlada poslala armado brezposelnih s posaarskega ozemlja v vzhodno Prusijo. Znano je, da se je Posaarje prošlo zimo radi intenzivne na-cijske propagande potom plebiscita izreklo za pridružitev k Nemčiji. Zadnje mesece je nastalo silno brezdelje. Nacijska vlada se je sedaj odločila, da pošlje brezposelne v manj obljudene kraje Nemčije.
Medtem pa Hitler še naprej "nasičuje" nemško ljudstvo s svojo nacijsko propagando. Odredil je, da se popišejo vsi predniki "čistokrvnih" Nemcev. V ta namen bodo oblasti izdelale nekakšno "rodbinsko drevo". Vsaka oseba v Nemčiji, ki šteje f»6 milijonov prebivalstva, mora popisati po štiri pra-dede na očetovi in> materini strani itd. Na ta način bodo na-ciji pestili nemško prebivalstvo. Vsi zadevni podatki o "čisto-
krvnih" Arijcih in o "nečistih primesi" Židov in ostalih "nižjih" rasnih plemen se bodo hranili v posebnih uradnih arhivih. Vsak prebivalec bo moral odgovoriti na kakih eto bedastih vprašanj.
Hitlerjev nacizem "tolaži" gladne mase z "rodbinskimi drevesi" in podobnimi omam-Ijivimi sredstvi. Tako bo šlo le do gotove meje, nakar bo zagr-mclo, čim bo mera polna.
vi v Tacomi brutalno napadli pet tisoč stavkarjev. Razgnali so jih z bombami, ki povzročajo solzenje. Pokale so plinske bombe. Ker to ni ustrašilo hrabrih stavkarjev, so miličniki nanje navalili z nasajenimi bajoneti. V znak protesta so za-stavkali tudi vozniki in pomol-ski delavci.
V Eureki je policija navalila na stavkovne straže in ubila enege stavkarja ter ranila več drugih. Kmalu je bila poklicana milica, ki skuša z brutalno silo razbiti stavko. V stavkovna središča so poslušni kapitalistični hlapci, ki sedijo na odgovornih javnih mestih, poslali večje oddelke vojaštva.
Oboroženi sili proti stavkar-jem se je tudi pridružila kom-panijska unija, ki se naziva za "lojalno ligo lesnih delavcev", ki je v resnici skebska gar la in
V mestu Fort Wayne, Ind.,
je šlo na stavko nad 1100 no-gavičarjev delavcev in delavk, ki so uposleni pri VVayne Knit IIosiery družbi. Stavkarji se
zirani. Glavno sporno točko ivori unijska kontrola nad delom. Poleg tega ima unija močan stavkovni fond.
V San Franciscu, Calif., je
pred tednom zastavkalo več sto mornarjev in pomolskih delavcev. Isto se je zgodilo v par drugih pristanišenih mestih. Pristaniščni delavci so zahtevali povišanje mezde in skrajšanje delovnika. Ker jim je bi-
lo odklonjeno, so delo odložili, drže trdno. Na stavko so sli ra-f Pričakuje se, da se stavka raz-di tega, ker je družba po pad- širi tudi na ostala obmorska
cu NRA hotela potisniti svoje delavce nazaj v čase, ki so bili v veljavi pred pojavom NRA. Ta družba ni nikdar priznala delavcem unije, dovolila jim je le tovarniški odbor. S padccm NRA je pa hotela odpraviti tudi ta odbor in seveda tudi pra-vilniško mezdno lestvico.
V New Yorku bo šlo na stavko do 40,000 krojaških delavcev v tovarnah za ženske obleke, ako ne bodo podjetniki odstopili od svojih zahtev, s katerimi hočejo poslabšati delovne razmere. Velika večina delavcev se je izrekla za stavko, ako kompanije ne prekliče-jo svoje zahteve. Unija stoji na stališču, da mora ostati pri starem, da ne sme biti ne reduciranja mezd ne podaljšanja delovnih ur. Vsi delavci v tej industriji so stoodstotno organi-
mesta.
Na 15. julija poteče leto dni, ko sta bila v San Franciscu ubita dva pomorščaka v bojih s policijo in milico, katera je nanje navalila na ukaz kompanij.
V	Galeni, Kan«., so bili na .1. julija trije rudarji obsojeni v zapor. Sodil jih je tribuna! državne milice, ki jih je obtožil "hujskanja na izgrede". Zadevna preiskava v zvezi s spopadi med stavkarji in kompa-nijskimi pobojniki se bo nadaljevala.
V	Camdenu, N. J., je stavka arzenalskih delavcev še vedno v teku. Sledila je odpovedi dela 250 unijskim delavcem. Novi industrijski uniji se je posrečilo, da je pridobila za stavko vse svoje delavce, ki jih je o-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
MEHIKA BO AMNESTIRALA POLITIČNE BEGUNCE
Nova mehiška vlada pod vodstvom predsednika Carde-nasa se je odločila, da bo v kratkem podelila amnestijo vsem političnim beguncem, da se bodo spet lahko vrnili domov. To je edini "radikalni" korak nove vlade, za katerega se je odločila Cardenasova vlada. Napovedanih revizij o smernicah mehiške vlade torej ne bo.
Predsednik Cardenas se je
baje le zavzel, da se izvaja nje- injim predsednikom, glavno si
gov program, ki ga je objavil v svoji 'prvi poslanici mehiškemu ljudi tvu. Ta prngram določa, da se da mladini "socialistična vzgoja, ki jo določa ustava in ki daje mehiški mladini radikalno pojmovanje vsemirja." Cardenas je tudi pouiaril, da bo njegova vlala skrbela "za socialno izboljšanje delavske ma<e in strogo izvajala vse protjcerkvene postave."
Med Cardenasom in prej-
lo v mehiški notranji in zunanji politiki, Plutarkom Calle-Fom, je zadnje čase nastal razkol, ki obeta postati nepremostljiv. Novi predsednik mehiške republike Cardenas, ki je še mlad, ae je odločno uprl proti Callesovemu "diktatorskemu vplivu" ter prevzel vladne vajeti v svoje roke. R tem je postal on s svojim kabinetom vsa sila v Mehiki. Calles se je moral umakniti v zatišje. Cardenas je smatral Callesovo politi-
ko za reakcionarno in to je bil glavni vzrok razkola.
Medtem pa ameriški katoliški fanatiki še vedno pritiskajo na predsednika Roosevelta, naj za 'božjo voljo intervenira pri mehiški vladi in izposluje, da bo katoliška cerkev še nadalje držala mehiško ljudstvo v temi. Zahtevajo tudi oboroženo intervencijo proti Mehiki. Njihovi apeli »o dosedaj zadeli na gluha ušesa.
1.	Pravico do svobodnega organiziranja brez vsakega vmešavanja od strani družb.
2.	Pravico do kolektivnega pogajanja in organiziranja in proti kompanijskemu financiranju unij, torej proti kompanij-skim unijam.
3.	Proti diskriminaciji napram delavcem radi unijske pripadnosti in jamčenje pravice, da se delavec lahko pritoži proti kompaniji.
4.	Kolektivno pogajanje z delavskimi zastopniki postane zakonito.
5.	Proti zapostavljanju in šikaniranju delavcev, ki se hočejo organizirati in pogajati kolektivno.
Zakon dalje jamči, da imajo delavci pravico posamezno ali skupno predložiti kompaniji svoje pritožbe in zahteve. Ako katera družba krši navedeni zakon, ima delavski odbor pravico uvesti preiskavo in zaslišati prizadete stranke. Če je družba spoznana krivim kršitve zakona, se jo kaznuje po predpisih.
S sprejetjem VVagnerjevega delavskega zakona, ki je prvi te vrste v zgodovini Amerike, bo predsednik imenoval splošni delavski odbor treh članov, kateri bo imel moč in pravico reševati zadevne spore med delavci in delodajalci. V glavnem pa bo še v bodoče zvezni delavski department imel iste pravice ko Be-daj glede posredovanja in izravnanja delavskih sporov.
Industrijski interesi so potom svojih zastopnikov izjavili, da je VVagnerjev delavski zakon "enostranski", ker daje delavcem "vso" pravico in "čuva" njihove interese, medtem ko ne daje delodajalcem "nikakršne" pravice do "enforsiranja pogodb", ki so jih sklenili z delavci. Predsednik Rooseveit, ko je podpisal zadevni zakon, je dejal, da "s tem bodo postali industrijski odnošaji med delavci in delodajalci mnogo boljši, kar je glavni namen tega zakona."
Socialistično delavstvo se zaveda, da ameriško delavstvo z VVagnerjevim zakonom ni mnogo pridobilo, vendar se pa tudi zaveda, da je boljše ko nič. Prvotni osnutek tega zakona je nudil delavcem mnogo boljše pogoje. Toda ta predloga je išla tako rekoč skozi razne mline in stiskalnice. Prešali in mrcvarili so jo ter amendirali na vse mogoče načine, predno je uspelo, da je postala zakon v reducirani obliki.
V glavnem bo VVagnerjev zakon jamčil delavcem le tiste pravice, ki jim jih je jamčila bivša NRA. Kako dolgo ostane v veljavi, je odvisno od "devetih starčkov", ki sedijo v uradu višjega sodišča. Zato je potrebno, da zavedno delavstvo pritisne na zvezni kongres, da se federalna ustava amendira v prilog delavstvu po načrtu, ki ga je pred leti izdelal pokojni socialistični voditelj Hillquit.
Reklama, ki jo bi "father" Coughlin ne
mogel kupiti
Detroitski "father"Coughlin je hotel najeti za svoj shod v Chicagu stadion Soldier's Field, ki je javna posest. Odbor, ki ga upravlja, mu ga je odklonil z izgovorom, da naj taki prostori služijo le zabavi, ne pa ahodom za politične prepire.
Coughlin si je nato najel enega najvplivnejših odvetnikov v Chicagu in vložil tožbo, da upravo stadiona primora pristati v njegovo ponudbo.
Ako bi komisarji čikaških parkov, ki odločujejo tudi v gospodarstvu Soldier's Fielda, fathru sporočili, da mu je prostor na razpolago, bi bila o stvari priobčena le notica. Ker pa so mu ga odklonili, je bilo v čikaških listih o tem že na kolone pisanja, in vsaka kolona je zastonjska reklama za Coughlina in njegov shod, kjerkoli se bo koncem konca vršil.
Fašizem in kapitalizem meni, da je razbil socialiatične stranke in zadušil marksizem. A kljub temu je danes več ljudi, ki študirajo socializem in se ukvarjajo z marksizmom, k > kdaj prej, in to v vseh civiliziranih državah, vključivši fašistične dežele. -

PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
ŽIVA SLIKA POBOJN1SKIH BRUTALNOSTI
IZHAJA VSAKO SREDO.
Izdaj* Jugoslovanska Dalavska Tiskovna Druiba, Chicago, lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zvdinjenih driavah za celo leto |8.00; za pol leta $1 75- za
četrt leta $1.00. ___ Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopUi in ogla	biti v na&era uradu n«jposnejt» do pondeljka
^____popoldne za priobčitev v številki tekoč^a.,.tedna.
PROLETAREC
Publizhed every Wednesday by the Yugoslgv Worltmen'< Publiahing Co., Inc. ____Establiahed 1906.
Editor................................Frank ŽaitiT
Bumnesa Manager.................Charles Pogorelec.
Assistant Business Manager.............John Rak Jr.
SU BSCRI1 TI ON RATES; United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. _Foreign Countries, One Year $».50; Six Manth* $2.00.
PROLETAREC
1639 WEST 26TH STREET	CHICAGO, ILL.
Tolophonoi ROČKWELL 2864.
Petintridesetletnica "Spravedlnosti"
"Spravedlnost", glasilo češke socialistične sekcije, bo v ne-nedrljo 14. julija praznovala v Plzenskem parku slavje 35-1et-nice. Do pred nekaj leti je izhajala dnevno. Zdaj je tednik, kakor v početku. Pred in do konca vojne je bila "Spravedlnost" poleg židovskega Forwarda. Arbeiterzeitunge v Chicagu, Volks-zeitunge v New Yorku in par finskih socialističnih dnevnikov} najvplivnejše neangleško socialistično glasilo v ameriškem delavskem gibanju.
Po vojni se je ohranil na visoki stopnji vpliva finski dnevnik Raivaaja, ki praznuje letos 30-letnico kakor Proletarec, in posebno še Forward, list delavskega pokreta med Židi. Večina češke socialistične federacije, ki je zaeno kontrolirala dnevnik Spravedlnost in tiskarno, je šla po vojni h komunistom. Ko je komunistična stranka zahtevala, da se prepiše tiskarna na njeno ime, so Cehi odstopili in nato delovali samostojno pod imenom "češkoslovaška marksistična federacija". Ti skoki so jim bili v pogubo. Ako bo bili ostali v socialistični stranki, namesto da so se prepustili vetrovom, bi bilo za delavsko gibanje med Čehi veliko bolje. Zdaj njihova socialistična sekcija komaj še tli. Veliko so češki delavci v Ameriki izgubili s smrtjo svojih dveh vodij, Antona Novaka in Beraneka.
Današnja češka socialistična sekcija je v primeri z nekdanjo le mala skupina, četudi je med ameriškimi Čehi tisoče takih, ki soglašajo s programom socialistične stranke. Njih tednik "Spravedlnost" ni več vodilni češki list, toda v unijah čeških delavcev je še vedno najbolj vpliven. V poslednjih par letih si število naročnikov zopet dviga.
"Spravedlnost" ima pri ustanovitvi "Proletarca" precej zasluge, kajti obljubila ga je tiskati po najnižji mogoči ceni in mu dala na razpolago tudi sobo za urad. Mlademu slovenskemu socialističnemu gibanju v Chicagu so bili češki sodrugi vsikdar na razpolago s pevskimi zbori, z govorniki in s posetniki, ki so pomagali polniti dvorane, v katerih smo imeli svoje prireditve.
Ko je postalo naše gibanje jačje, ni več potrebovalo njihove opore, toda oba lista in obe sekciji sta delovali prijateljsko vse skozi.
"Proletarec" se pridružuje zaeno z JSZ vsem, ki ob tej priliki izrekajo čestitke k 35-letnici borbenega glasila češkega delavstva z željo, da premaga vse znake stagnacije in postane zopet eden izmed vodilnih listov na polju ameriškega socialističnega tiska.
A •	MS	w
Simon Kavac:
POGLED SKOZI PROŠLOST
Gornja slika jo bila sneta v Minaeapolisu, Mina., ko jo v bojih stavkarjev s stavkokagi najeti pobojnik in stavkokaz s kolom pobil na tla »tavkarja in ga na mestu ukil. Ta brutalni uboj, kakor mnogo drugih stičnih, se ni kaznoval. Oblasti so tudi v tem »lučaju aločin prikrilo, ker so pod kontrolo kompanij, katere imajo vso pravico, delavci pa ne smejo zahtevati niti svojih najele-mentarnejiih pravic. Gornjo sliko jo poanel Harry Pou-gue, minneapoliski poročevalec in fotograf za International News Photos, ki je dobil prvo nagrado od Head-
tocno nazorno tako drzni, da
lincrs iciuba "kot najboljši ekzampl za fotografiranje.' Časopisni magnatje so ie celo nagradijo slike, ki kažejo uboj stavkarja. S tem ht čejo med delavstvo zanesti strah, da se ne bo upal^ stavkati. Toda take slike, dajo zavednim delavcem I? se pogum, da te v čai£| petrebe oprimejo svojega edinega orožja, l<i ga imajo v račinu mirnega ter vztrajnega ■lavkc nja, kadar vidijo, da druge poti ni in da ijnajo izglede na zmago.
IZ NAŠEGA GIBANJA
O konvenciji brezposelnih v Ohiu in o pikniku
Cleveland, O. — V nedel jo be pod slikama in tudi v poseb-
(Nadaljevanje.)
V prejšnjih člankih pod tem naslovom je bil nekajkrati o-menjen Ivan Šolar in priobče-! nih je bilo tudi nekaj njegovih pisem, katera sem si slučajno ohranil.
Kdo pravzaprav je bil Ivan dolar? Obljubil sem, da ga v tem spisu našim čitateljem zno-iva predstavim. To sem deloma ,storil že večkrat prej.
Iz poglavja v prejšnji številski ste razvideli, da je bil aktiven socialist že več let pred u-stanovitvijo Proletarca. Zelo za malo se mu je zdelo, ker sem mu jaz poslal v Seattle izvode prve številke Proletarca prej nego so ga ob.vestili o tem sodrugi v Chicagu. Prejkone je bil tudi on občutljiv, kakor vsakdo, ki ima čustva, pa si je mislil: "Mar nisem vreden, da bi ,me sodrugi v Chicagu upoštevali vsaj toliko, da bi mi poslali svoj list na ogled, z vabilom, da se naj nanj naročim, kakor *o ga poslali stoterim |drugim v vse kraje de-žele?
Ker pa sem mu ga poslal naj-prvo jaz, potem ko sem ga sam prejel iz Chicaga, je bil užaljen, in jaz zaeno žnjim, kajti drugače ne bi bil pisal Petriču v Chicago in mu priložil šolar-jevo pismo.
S šolarjem sva si dopisovala že od 1. 1903 in nekaj še celo preje. Ko so me ob priliki v Chicagu vprašali za njegovo sliko, sem jim jo poslal. Na nji je bil tudi šolarjev tovariš John Petrich (toda ne tisti John Petrich, ki je sodeloval pri ustanavljanju Proletarca in živi zdaj v Youn'gstownu). Dasi sem napisal vse potrebne opom-
VVillard, Wia. — Eden naj-, John Bavchar se je prvi oglasil agilnejših agitatorjev za Pro-1 z naročilom za knjige, odkar
23. junija se je vršila konvencija brezposelnih delavcev, ki so včlanjeni v VVorkers' Allian-
lotarca med našimi farmarji jej je bil priobčen cenik naše knji-5? °f Am?r;ca' v Columbusu, O. Mike Krultz, ki je pogostoma "»m*	|Orgam/;ra »e je državni ekse
nem opisu, so bili v uradu Proletarca vendar tako neprevidni, da so naročili klišej za sliko Šo-
larjevega tovariša, pod njo na napisali IVAN ŠOLAR.
Previdnost i sedanjega ured. nika, ki jo izkazuje v priobče vanju zgodovinskih spisov in y slikah, me radltega zelo veseli Vem, da vzame to \«č tast več pregledovanja in raziaka! vanja, toda boljše je, da se ne priobči nikakih podatkov in slik, če so napačne informativ. ne vrednosti. Slika, ki mi jo je tedaj poslal s. John šolar je bila iz A laske. Iz njegovega pi. sma, ki je bilo objavljeno v prejšnji izdaji, ste razvideli, kako je živel in kako se je doK goČHsil v pokrajini Yukon v Alaski.
Najbolj sem se vsikdar ču-(lil, kako je ta 14-letni fant— toliko je bil namreč star, ko je prišel v to deželo, zmogel, da je postal socialist. živel je v Minnesoti, torej v državi, kjer je bilo takrat najmanj prilike za socialistično vzgojo. Ampak njegov življenjepis dokazuje, da je bil on človek samih vpra-šajev. Ko je prišel sem, je gledal vprašujoče vse križem: čemu to, zakaj ono?
Ko so ga poslali v benediktinski samostan v Minnesoti, se je postavila predenj cela vrsta vprašanj.
Ivan šolar je živel vseskozi proletarsko življenje. Naročal si je starokrajske liste in bral ob enem tudi angleške, ker je jezik te dežele kmalu obvladal, čutil je z našim ljudstvom, kakor malokdo, dasi ie mu je z izselitvijo na zapad, posebno v A laško, in nato v VVashington. odtujil kar se naselbinskih stikov tiče, popolnoma.
Naš Ivan šolar je bil torej pionir, ki zasluži, da v tem spisu še govorim o njemu.
/
(Dalje prihodnjič).
Stara, toda obrabljena igra!
Brošura "Fašistične žrtve belega terorja v Jugoslaviji", ki je nedavno izšla v Chicagu v založbi hrvatskih komunistov, ne napada samo režim v Beogradu in njegov žandarski sistem, ampak tudi socialiste, češ, da so podporniki vlade in takorekoč oni krivi vsega zla.
V času vojne so gotove reakcionarne struje pod krinko lažnega radikalizma metale krivdo na socialiste za vojno, dasi niso socialisti kontrolirali nobene države na svetu. Vsa moč vladanja je bila v pesteh kapitalizma. Po vojni je ta propaganda začela valiti krivdo za krivični mir spet na socialiste. Omenjena brošura igro nadaljuje s trditvami, ki so brez zgodovinske podlage.
Ako hočejo izdajatelji takih brošur dati svojemu delu značaj resnosti, morajo predvsem upoštevati pravilo, da ena laž postavlja resnemu čitatelju tudi vse ostalo delo v luč nevr-jetnosti.
Nobena tajnost ni, da je jugoslovanski žandarski aparat z jetniki balkansko brutalen. Ves trezno misleč svet obsoja barbarizem, pa naj se dogaja v katerikoli deželi. Toda marsikdo, ki vpije proti terorju, uganja svoj teror in pobija z njim svoje lastne argumente.
Organizacije, ki se bore v interesu svojih gibanj -proti nasiljem, si čestokrat napore pokvarijo, ker se ne drže resnice. Veliko kvara si delajo s pretiravanji dejstev in s slikami. Noben žandarski režim na svetu ne dovoljuje, da bi bodisi lojalni ali pa reprezentanti sovražnega tiska fotografirali zbite žrtve terorja. A kljub temu vidite v propagandističnih brošurah natančne fotografije mučenja, razbita trupla, grozodejstva, ki jih črke ne bi mogle opisati tako izborno, kakor predstavljajo slike.
Take slike lahko in v neštetih slučajih predstavljajo resnično snov, toda so snete teatersko, na odru, in so namenjene za propagando med ljudstvom, ki sicer dvomi v marsikaj, ali ga je kljub temu mogoče begati in zbegati.
Brošura "Fašistične žrtve" je z napadom na "social-faši-ste" zgrešila svoj namen, kajti v boju proti provokacijam se poslužuje svojih provokacij proti tistim, ki so zoper teror pod kakršnokoli označbo.
je poslala vsoto za pet
na-
ša, katere smo ji pred kratkim poslali.
Salem, Ohio. — John Križaj, tajnik kluba št. 24 JSZ, piše, da klub priredi slavje 30 letnice Proletarca v nedeljo 4. avgusta. Pravijo, da žele, da pride kot govornik na to slavje tajnik zveze Chas. Pogorehc. Želji se bo po možnosti ugodilo.
So. Chicago, 111. — Klub št. 224 JSZ va»bi prijatelje in so-
Preveč učiteljev in nič učencev
Na svetu je danes več učiteljev kakor učencev. Vsakdo uči, kako bi se morali zadržati .socialisti v Nemčiji, Avstriji, Italiji in Španiji, kaj bi vse morala storiti sovjetska Unija, kakšne bi morale biti ameriške strokovne organizacije, kaj naj se zgodi s "staro gardo" v New Yorku, kakšnih novih taktik se je trdba posluiiti itd. — in vsled te rzobilice učiteljev je na svetu več konfuzije ko kdaj prej. Ko se pridno učitelji učiti, pa bo svet spet narpredoval.
zastopan v izkazih "Agitatorji na delu". Pred kratkim je poslal spet dve naročnini.
Moon Run, Pa. — Na drugem. mestu v tej številki je oglas slavja 30-letnice Proletarca, ki ga prirejata 13. in 14 julija klub št. 175 in konferenčna organizacija JSZ za zapa-dno Penno. Poleg drugih govornikov nastopi tudi strankin organizator Carl Pauli iz Pitts-burgh a. Želeti je, da se tega slavja udeleže rojaki iz vseh bližnjih in daljnih naselbin za-padne Pennsylvanije. Proletar-čeva 30-letnica zasluži, da se jo dostojno proslavi.
Detroit, Mich. — "Priloženo je nekaj naročnin," (poslal jih je 8), "in $1 v tiskovni fond, ki ga je prispeval Jos. Klančnik," piše naš agilni agitator John Zornik. Pravi, da se v kratkem spet oglasi z večjim številom naročnin. Malo je tako agilnih agitatorjev kot je John ZorniK in je potrebno, da mu gredo sodrugi v Detroitu na roko pri agitaciji.
Herminie, Pa. — Tone Zornik, naš stari agitator, je bil spet na potovanju. Dobil je dva nova naročnika in naročil še 26 iztisov Majskega Glasa (vseh skupaj je naročil 175). Za časa obiska v West Nevvtonu je govoril tudi z več somišljeniki glede reorganiziranja kluba št. 32. Upamo, da bodo uspeli in zopet postali aktivni v socialističnih vrstah.
Bridgeport, O.—Joseph Snoy poroča, da je bilo zborovanje konference za vzhodni Ohio in zap. W. Va. uspešno. Na delu so tudi za organiziranje kluba v Ma.vnardu. Poslal je tudi $10 tiskovni fond Proletarca. Snoy je bil zadnja leta eden najagilnejSih agitatorjev za Proletarca. Poslednje čase, radi svojega dela, ne more posvetiti toliko časa agitaciji za list'Graham, član strankine ekse-kot 'bi ga rad. iPotrebno je, da'kutive iz Helene. To bo prvi
tfarne.	.
. . ^	,	kutivni odbor, kateremu b^do
Cleveland, O. - V rank Bar- podvrženi vsi klubi ali okraji V
bič se je oglasil z eno celoletno!ohiu. Vseh delegatbv in dele-
patinj je bilo 88, ki so zastopali 15 okrajev.
Konvencijo sta nagovorila Thomas Donelly, tajnik ohij-
(novo) naročnino. 21 julija imata piknik klub št. 27 in njegov pevski odsek "Zarja" na Pintarjevi farmi.
Lloydell, Pa. — Fran šuštar-šič je obiskal nekaj naročnikov
v svoji naselbini in na Onnalin-|of America: Donelly je obljudi. Poslal je 4 naročnine. * bil. da bo Državna delavska fe-Nokomis, III. —- Antonia Rak deracija sodelovala po svojih
Potvarjanja v "Radni-in resnica o prispevkih
ku"
Duluth, M;nn. — V Proletarcu št. 1445 z dne 22. maja t. 1. je bil priobčen izčrpek iz "Rad-
ske A. F. of L. in David Lasser, nika" z dne 14' maja t nana" predsednik \Vorkers' Allhn:e &aio( se na denarne prispevke
in sklepe minnesotske federacije SNTPJ. Resnici na lju<bo izjavljam sledeče:
močeh pri organiziranju in re-
da! jnih iztisov Majskega Gla- ,ifu brezposelnih. Lasser je go
Ni res, da je omenjena fede-
protipredlog z večino sprejet "Radriku" te ni oarovalo nič; za to tudi nobenega predloga ni bilo niti nobenega govora o tem. V obrambni sklad Toma Mooneya se je darovala vsota $15.
Ne vem zakaj nekateri člani tako radi poročajo neresnico v javnosti.' V Prosveti št. 106 z dne 29. maja je priobčen zadevni izvleček uradnega zapisnika naše federacije, ki je to«
voril za organiziranje vseh brezposelnih in priporočal, da mora biti v Ohiu najmanj 250,-000 članov v klubih brezposelnih. Nadalje je razlagal rekordno delo te organizacije napram delavskim organizacijam ter priporočal močno sodelovanje z organiziranim delavstvom. da skupno pomaga eden drugemu za skupne interese delavskega razreda.
tc namreč "Iskri"
vsota pet dolarjev, takoj zatem oa je bil stavljen in podpiran tudi protipredlog, da se daruje "Iskri" $3 in Proletarcu tri dolarje. Ker se je predlagatelj petih dolarjev s protipredlogom strinjal, je bil
racija priepevala "Iskri" vsoto čen in pravilen! Neresnična po-$15. Predlagano in podpirano ročila in Potvarjanja v listih u-
bilo, da se daruje stvarjajo nesporazum, večkrat
pa povzročajo tudi razburjenje in viharne seje, kar je vselej v kvar splošnemu napredku in slo^gi!
■ John Kobi, predsednik minn. federacije SNPJ.
m;sl. ..	• -i m i . i Nato se je izvolil odbor za
™ .1 !«®J ?i I'1!: .kl *e I resolucije in pravila, ki je iel
takoj na delo. Medtem so poro-
bo vršil v nedeljo 14. julija na običajnem pikniškem prostoru v Forest Preserve na 114. cesti.
Chicago, 111. — Seja eksekutive in drugih odborov JSZ se bo vršila v četrtek 11. julija. Ker je več važnih zadev, je potrebno, da se jo udeleže vsi prizadeti.
Waukegan, 111. — John Za-kovšek poroča, da se bo vršila
čali delegatje o delovanju svojih lokalov. Značilno poročilo je podala stara ženica iz Yel-low Springsa, ki je povedala, da ima 9 otrok in želi da bi ta organizacija postala tako močna, da bi odpravila sedanji krivični sistem, da ne bi bilo treba več njenim in drugim otrokom
Italija išče izhoda z invazijo Abesinije
(Nadaljevanje s 1. strani.)
angleške pogoje enostavno odklonil, ker je mnenja, da ne bi prinesli "zadovoljive rešitve konflikta". *
V desperatnem poskusu, da odvrne neosnovan napad nase od strani fašistične Italije, je abesinska vlada apelirala na vse ligine članice, naj podvza-
konferenca klubov JSZ in dru- (la zveza ma,ih trgovcev pri-štev Prosvetne matice za sever- javi,a Pristop v organizacijo ni Illinois in VVisconsin v nede- brezposelnih, jo 10. novembra v Waukega-| Sledile so resolucije in pred-nu. Po zborovanju bo veselica	Konvencija se je izrekla
z obširnim programom v pro- za *>o.Uw)t californijskega bla-šlavo 25 letnice JSZ. Poslal jej!fta* dokler ne oprostijo^ Toma tudi $25 za United Socialist
stradati. Važno je bilo tudi to, i me'° korake, da se prepreči
napad. Evropske države so dale ironičen odgovor s tem, da so
Drive ter naročil 20 iztisov pravil JSZ.
Bearcreek-Red Lodge, Mont.
— Klub št. 35 JSZ bo imel svoj piknik 21. julija v Happy Brothers parku v Red Lodgu. Glavni govornik bo s. James D.
Mussolini deli medalje materam, ki imajo po ducat in več otrok. Storil bi boljše, ako bi otrokom delil kruh.
postanejo naši sodrugi po naselbinah, katere je 6bičajno obiskoval on, bolj aktivni v agitaciji za Proletarca.
Chicago, 111. — Savin moonlight piknik bo v soboto 8. avgusta na Keglovem vrtu.- Pet naših agitatorjev je bilo zadnje čase na delu, ki so pridobili <2 naročnin. Na zadnji klubovi seji so pristopili trije, novi člani.
piknik tega kluba in pričakuje se velika udeležba tudi iz drugih naselbin, kot Roundup, Klein itd.
Poboj*i v stavki
Mooneva iz zapora. Bile so sprejete sledeče resolucije: za odpravo prodajnega davka, za sodelovanje z organiziranimi delavci, za zadosten relit brezposelnim, proti militaristični vzgoji v šolah in za Hillquitov delavski amendment k zvezni ustavi. Zborovanje se je končalo ob 9:30 zvečer, nakar so se delegatje razšli.
V nedeljo 21. julija se pa bomo videli na pikniku soc. pevskega zbora Zarja in kluba št. 27 JSZ na Pintarjevi farmi. Kot običajno bo tkidi letos zbor skrbel za razvedrilo posetni-kov. Gre največ za to, da se dobijo potrebna sredstva za na-naših aktivnosti v
V stavki tekstilnih delavcev v Union, S. C., sta bila dne 19.1 daljevanje junija dva ustreljena in mnogo prid skupni koristi, ranjenih.	1	John Krebel.
prepovedale izvažanje orožja v Abesmijo, ker se boje Italije, ki jim je zagrozila, če 'bodo pošiljale v Abesinijo orožje, da si jih bo "dobro zapomnila". Poslušale so in ubogale! Sedaj se je Abesinija oprijela zadnje bilke, da odvrne vojno nevarnost: apelirala je na Združene države, naj preprečijo vojno na podlagi K e 11 o gg-B r i a n d o veg a pakta. Anglija se je pa medtem baje poslužila druge drastične poti, ki kani še bolj razburkati napeto atmosfero v Evropi — baje se je odločila za ekonomsko blokado Italije s pomočjo Lige narodov.
Kdo naj reši svet pred pretečo vojno nevarnostjo? Na to vprašanje bi lahko najučinkoviteje odgovorilo le svetovno delavstvo, ki je številčno najmočnejše. Ako bi bilo močno tudi po svojih organizacijah, bi brez dvoma namah rešilo med-ju, italijanski fašizem pa bi
narodna vprašanja s tem, da bi odpravilo sistem, ki ubija in kopiči bogastva za par sto parazitov na račun nezavednih proletarcev.
Ako si bi angleška torijska vlada resno prizadevala preprečiti italijansko - abesinski konflikt, bi to kaj lahko storila. Anglija ima namreč v svoji oblasti znani Sueški prekop, skozi katerega pošilja Italija svoje vojaštvo v Eritrejo in A-besinijo. Ako se bi Anglija odločila, bi lahko takoj zabloki-rala Italiji pot v Afriko po mor-rr.oral ostati doma, kjer ga gotovo čaka njegovo lastno zdravilo -— ricinovo olje. Čim je diktator Mussolini slišal, da se nekaj takega od strani Anglije pripravlja, je brž zagrozil, da bo takoj razdejal otok Malto, ki je v angleških rokah. Ta grožnja je napetost še povečala in Anglija je zahtevala o-jasnila, nakar so fašisti stvar skušali omiliti.
Tudi apel Abesinije na Zdru-žefte države, naj pomagajo preprečiti italijanski napad, ni nič izdal. Amerika je odgovorila, da zadeva spada Ligi naro-dpv. Zadnja poročila govore, da so Združene države poklicale svoje državljane iz Abe«* nij? ^omov. istočasno pa )* Mussolini zavpil, da ga ne "nobena sila odvrnila nazaj.
dj
\A7r


ANDREAS LATŽRO:
SIIH>I IIM
ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČ1Č.

(Nadaljevanje.)
.Bojazni, da bi ga bili skoro pretepli, ni odpustil Lu<iwigu Abtu niti po njegovi smrti, čeprav t)i bil moral biti za vso karijero hvaležen ravno Abtu. Ne samo to, da je po Abtovem primeru prišel do čudovitega domisleka, oženiti se a starejšo kuharico, ki ima prihranke, tudi iskano žrtev je spoznal v Abtovi hiši ter jo« njegovim spoštovanjem do dobrejyff marljivega "prijatelja" — kar si je izmislil sam _tudi ujel na svoje limaniee. Ob strani mola ki ga Ludwik Abt ceni, se je kesneje Schiitzovka nadejala tiste trdne sreče, ki je postala cilj njenega hrepenenja po toliko letih fcivljenja v tujih kuhinjah.
Siroto je zadelo še vse hujše razočaranje kakor njeno prijateljico. Komaj je z njenim denarjem kupil krčmater se postavil na noge, ge je razkrinkal gospod Schutze za hudega kapJtalista, ki mu živ krst ni mogel dovolj garati za tisto pičlo plačo. Nobena natakarica, nobena pomivalka ni zdržala pri njem, le njegova poročena $ena mu ni mogla odpovedati službe, morala je vdano vztrajati ob divjaku, neplačana dekla. Ko je mož še spal in preganjal svojega mačka od včeraj, se je utrujena, stara ženica že navsezgodaj opotekala na trg in stala pozno v noč v kuhinji. Gorje si njej, če je hotel zapoznel šofer imeti ie kaj toplega in ni bilo več ognja v peči!
te bi ne bilo gospoda Schiitzeja, bi njegova mati ne 'bila dobila rane od ležanja; uboga prijateljica bi bila (žrtvovala več kakor pe-tični baron. Do zadnjega je Schiitzovka sleherno minuto, ki jo je lahko ukradla nezaupanju svojega nasilnika, prebila ob postelji umirajoče prijateljice. Iz hvaležnosti jo je sdaj Abt obiskoval enkrat ali dvakrat na teden, večerjal pri njej in potrpežljivo posluši^ tiste stare storije, ob katerih je spreletal sivi, nagubani obraz veder sijaj. Gospod Schutze Je gledal te obiske postrani, toda njegovo nabuhlo, s tolščo zalito telo se je balo seznaniti z Abtovimi delavskimi, trdimi pestmi. Zato ni stopil v kuhinjo nikoli, če je vedel, da sedi v nji osovraženi berač.
Kakor po tajnem dogovoru sta oba moža gledala drug mimo drugega, samo petdesetletna natakarica je zaljubljeno pokazala tvojo rumeno čeljust, zadrževala prikupnega moža v točilnici, dokler je le mogla, ter vz-dlhnila za njim, ko je ifzginil za kuhinjskimi vrati.
"Vesele praznike!" je zakričal vsiljivi stari babnici ter v svoji naglici pozalbil potrkati. Prestrašena je planila Schiitzovka s svoje pručke, a je potem svojemu edinemu prijatelju ponudila svojo vozlasto, usahlo kodčeno roko in pokimala s solzo v očesu. "Lani ta dan," je zašepetala "je še živela."
Abt je molčal, sedel stari ženici nasproti za mizo, ki je bila pokrita s povoščenim platnom, se zazrl v vrata in bil ves v zadregi, kakor da se boji srečati z njenim pogledom. Ta glas je poznal! Takoj po pogrebu mu je kakor mrzlo bodalo seglo v srce, da more živ človek tako koprneče govoriti o vlažni jami, z domotožjem v glasu, kakor da ni na svetu lepšega, hrepenenja bolj vrednega cilja na svetu. Med ženskami, ki so zjutraj, ko je šel na delo, vrele z zaskrbljenimi obrazi iz vseh hiš, so bile mnoge prav tako upognjene, opotekale so se globoko sklonjene k tlom mimo njega, kakor da imajo vse težke vreče n<j hrbtu, ki je padel vanje vsak nov dan kakor kamenit kvader. Schiitzovka si je očitala zaradi gosta, češ, komaj je prišel, pa ga že spominjam smrti njegove matere. Mar je prišel, da bi si pustil od nje pokvariti božično dobro voljo?
Stežka se je spravila na noge in prinesla iz shrambe posebno pečenko, ki jo je imela za •vojega prijatelja vedno pripravljeno. Urno je šepala s svojimi bolnimi nogami okroig štedilnika, naložila na ogenj in na skrivaj prisluškovala proti vratom v goMilno, zmerom v strahu, da je ne bi Schiitze presenetil. Zaman ji je Abt grozil, da bo res nehal zahajati sem, če ne opusti te-le otročarije s posebno pečenko, starka je samo kljubovalno odkimovala. Nekaj bleska je prišlo v njene kalne oči, če je videla, da mu večerja tekne; kakor nekoč mati, tako je s pogledom spremljala sleherni grižljaj prav do njegovih ust, on pa ji je pripovedoval, kaj je novega v svetu, prebil ji je skozi kuhinjski zid majhno lino v svet, kakor je nekoč zabaval svojo mater, do tistega večera, ko so jo pripeljali v bolnišnico umirat.
Kaj naj bi drugega pripovedoval danes kakor o srečanju z baronom? Saj je bilo tudi SchUtzovki ime "Mangien" relikvija iz srečnih hamburških časov.
"Jezus vendar — gospoda barona?" — Starka je nihala svojo rumeno belo glavo — Jezus vendar, kaj poveste?" — in vsula se je ploha spominov.
Kari Abt je pustil ženico, da je klepetala, pihal velike oblake iz svoje cigare, in bi jo bil rad še dolgo poslušal, če se ne bi bilo kartanje zunaj končalo. Gospod SchUtze je bil izgubil in je hitel s togotnim godrnjanjem skozi kuhinjo po denar v kaseto, ki je bila z verigo pritrjena pod njegovo posteljo, če bi Abt še dalje ostal, bi to samo i« povečalo jeso, ki se bo zaradi izgube pri kartanju že tako in tako vsula nad Schutzovko; zato se je rajši poslovil in popil zunaj steklenico rdečega z zaljubljeno natakarico, da bi s plačilom omilil togo-to pobesnele zverine. Zdaj bi bilo najpamet-neje, da gre v posteljo, če se le ne bi tako zelo bal bedenja v temi.
Mrzli veter je zabadal drobne, ostre deževne kaplje v obraz, iz nog se je prelivala bolečina ie v.brbtenico, in vendar se Abt ni mogel odločiti, da bi bil šel domov, nemir ga J® /nova tiral nazaj pred tisto vilo. Hotel je samo mimo nje in potem spet skozi Živalski vrt k Lehrtskemu kolodvoru, kajti izgovarjal se je s tem, da bo potem lažje zaspal, čim bolj se bo utrudil.
Tri okna so žarela v veliki, črni kocki, pročelje in vrtiček pred vilo sta bila temna: samo ploščica z imenom se je bleščala v svitu cestne svetilke kakor bdeče oko.
Bogtbodi pri<ča, nič posebnega ni bilo na tej hiši — in vendar Abt ni mogel nikamor več odtod. Noge so se mu ukopale v tla — in ko je že kazalo, da se bo lahko prestopil, so nekje zaškripala vrata.
Kakor bi trenil, se je Abt sklonil tako globoko k tlom, da je molela samo njegova glava čez nizki, iz opeke zgrajeni temelj vrtne ograje. Kar je videl, mu je vzelo sapo. V temnem vrtu pred Brenkenovo vilo je stala ženska postava, se ozirala na vse strani, svetlo zveneč kovinasti predmet je zarožljal na kamen — potem je ženska spet smuknila v hišo in vežni zapah se je zaprl.
še dolgo je Abt čepel. Kdo je bil to? Gospa majorka? Ali samo dekla?
Kakor tat se je plazil, lezel skoraj po vseh štirih skozi vrt, tipal po vlažnem obrisalu za čevlje, ga dvignil — in našel ključ, od katerega je razločno vel slrdek vonj.
Za hip je zamižal. Noter bi šel ... Kratko-malo odprl bi in šel noter!... Kdor polaga hišni ključ pre-1 vrata, mora biti pač pripravljen na neprijavljen obisk s ceste! Gospa majorka si ne bi upala kričati. Noter! — Takšna priložnost se ti ne ponudi vsak dan!
Toda drzna namera je naglo izpuhtela. Strt, oslabljen od razburjenja, je Abt spustil ključ nazaj v skrivališče in se spet odtiho-tapil.
Prav tedaj se je na drugem koncu ceste zibala redarjeva čaka mimo.
Abt se je počasi plazil za ograjo, nenadoma pa je zaslišal drdranje avtomobila, ki se je bližal in se nekje daleč ustavil. Dva moška glasova, ki ju je prekričalo nadušljivo sopihanje starega taksija. Potem je avto odpeljal nazaj. Signali s trobljo, ki so se izgubljali. Tišina.
Kari Abt je odrevenel, vse mišice so se mu napele.
Nič se ni premeknilo.
šele ko že davno ni bilo slišati več avtomobila, so se oglasili nagli koraki, čisto blizu. Možakar se ni dal zapeljati prav do cilja.
Niti trohica presenečenja ni spreletela potuhnjenega Abtovega telesa, s čudovitim mirom, z neke vrste zadoščenjem je ugotovil, da je nočni obiskovalec, kakor je pričakoval, mož s svetlo rumenimi kovčegi, potnik ponesrečene kočije, gospod baron Mangien.
Predrzno, ne da bi se ozrl na desno ali levo, je smuknil v vrt pred vilo, se sklonil za ključem in hkratu že izginil.
"Cap!" je zmagoslavno ušlo Abtovim ustom tako •glasno, da se je prestrašen ozrl naokrog, še tega se manjka, da bi si s svojo lastno neprevidnostjo pokvaril nepričakovano sijajno, edino priložnost! Danes tiči lisjak v pasti, sam si je bil položil glavo v zanko: danes ali nikoli ga je treba zgrabiti za vrat.
Najprej pa je treba odnesti pete iz bližine hiše. Za zdaj je ptiček na varnem, ni ga treba stražiti. Gospod baron se ni bil potrudil v Berlin in vtihotapil v božični noči h gospe ma-jorki zato, da bi ji na kratko želel dolber večer!
(Dalje prihodnjič.)
Ker pravite, da ate naprednjak, koliko storite za napredek?. ,
A r/ /^V ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami /1IV v/ naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečitajte to številko Proletarca pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi Ust, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik.
GONJA PROTI KOMUNISTOM NA JUGU
IP* t	* *
	y '
mUm	. 0 '4 ... :. f ' i
	T
	**
	
	Li *
	mm [•♦'j
	V ttjf - sjtfa^m 1
Na jugu v državi Georgia, so oblasti nefcje iztaknile stare, zaprašene zakone, ki so naperjeni proti izgrednikom. Juznjaške oblasti so znane po svojih zakrknjenih sodnijskih procesih proti črncem in vsemu, kar diši po napredku. Sedaj na podlagi nekega starega zakona zahtevajo smrtno obsodbo sa 17 komunistov, ki so obtoženi, da so sirili revolucionarne aktivnosti med črnci. Med temi sedemnajstimi, ki so postali žrtve južnjaških predsodkov tekom proslih pet let, sta (na gornji silki) tudi Ann Burlak (levo) in Mary Dalton, snani komunistki is New Yorka, ter M. H. Poveri (spodaj, levo) ia Joe Carr, tudi is New Yorka. Na isto obtožbo je bil spoznan krivim čraac Angelo Herndon in je dobil 18 let zaporne kazni, kar se smatra za maksimalno kazen. Na jugu so črnci popolnoma brezpravni in kdor se drzne prihiteti jim na pomoč, ga skušajo na vse mogoče nečedne načine "iztrebiti'*.
USPEŠNA KONFERENCA V BRIDGE-PORTU. - RAZNO
Bridgeport, O. — Zadnje čase se je že večkrat pripetilo, da je deževalo na dan piknika soc. kluba št. 11 JSZ. To se je ponovilo tudi na zadnjem, vendar pa je dovolj zgodaj prenehalo, tako da smo imeli precejšnjo udeležbo.
Tudi konference dopoldne se je udeležilo precej zastopnikov in somišljenikov. Predsedoval je s. Nace Zlemberger, zapisnik pa je vodil s. Pavli-nich. Razprave na konferenci so bile zanimive in dobre, tako tudi zaključki. Posebno razveseljivo poročilo je bilo ono, ko so zastopniki poročali, da so od zadnje konference pridobili v Prosvetno matico precej društev. Sklenjeno je bilo, da konferenčni uradniki posetijo naselbino Maynard v svrho ustanovitve soc. kluba in da se da razmnožiti več kopij resolucije v prid federalnega delavskega amendmenta ter da se jih pošlje društvom, ki naj naslovijo zadevne resolucije na kongres-nike in senatorje.
Konferenca se je otvorila s kratkim sporedom. Margaret Snoy je zaigrala Internaciona-lo, hčerka s. Zajca iz Neffsa je pa deklamirala. Pri točki naše časopisje in tiskovine je s. Terčelj dal več pojasnil. Konferenca je sklenila, da se apelira na odbor JSZ, da nam ob priliki pošlje organrzaforja, ki je obenem tudi govornik. Večina je bila za Joško Ovna. Ker je imela konferenčna blagajna luknjo, se je sklenilo, da se pobirajo prispevki v prid Proletarca med navzočimi, če bo kaj prebitka od piknika, se od tega da v podporo Proletarcu vsota $5. Kolekta je prinesla $5 in od piknika se je iti a 1 a vsota $5, za celotno vsoto pa gre zahvala požrtvovalnim darovalcem in posetnikom piknika.
Na konferenci je bil izvoljen ves stari odbor. Prihodnja konferenca se bo spet vršila v Bridgeportu v jeseni, datum pa določi klub št. 11 s sporazumom konferenčnega tajnika.
Po konferenci so nam sodruginje pod vodstvom s. Albine Kravanja pripravile okusno kosilo, kar nam je dalo priliko, da smo se še o marsičem skupno pogovorili, nato pa odšli na piknik. Udeležba na pikniku, kakor že rečeno, je bila dobra, toda baš ko bi imel s. Terčelj nastopiti, se je vlila ploha, tako da smo bili prisiljeni program odložiti. Ko je dež prenehal, smo nadaljevali s sporedom. S. Terčelj je povedal marsikaj
Delavske razmere v naši dolini so popolnoma v zastoju. Premogorovi od 16, do 27. junija (ko to pišem) niso uiti en dan obratovali. Pred ter/ pa so malo bolj delali, tako da so nakopičili precej premoga radi preteče rudarske stavke, še prej pa so rudarji delali Ie od dva do tri dni na pol meseca, in to skozi dobo 11 mesecev. Rudarje zelo tare pomanjkanje.
Jeklarnc so "tudi omejile svoj
obrat na polovični Čas.
* 1
Zelo me je presenetila vest o nagli smrti Franka Novaka. Pokojni Frank je veliko delal /.a preobrat današnje družbe. Ohranimo mu časten in trajen spomin!
Bas danes sem prejel pismo od mojt*ga ster^ga prijatelju in našega somišljenika Tonija Tomšiča iz Oaklanda, Calif., ki mi piše, da je še vedno čvrst in da je še vedno pripravljen delati za soc. pokret. Bravo, To-ny, le tako naprej! (Ob priliki nas poseti, ne pozabi pa svoje koncertine, in mi te bomo z veseljem sprejeli.)
Joseph £noy.
kot nalašč pripravljen za tuke veselice. Tam so košata drevesa, ki nudijo dovolj sence. Vabi | se vse nase občinstvo od blizu In daleč, da nas poseti v velikem številu, ostala tukajšnja in okoliška društva se pa prosijo, I da na dotični dan ne prirejajo j svojih zabav ali piknikov, temveč da se udeležijo omenjene-jga. Pripravljalni odbor bo pre-skrbcl za lačne in žejne in /a plesalce. Za veliko udeleSbo se že sedaj iskreno zahvaljujemo vsem posetnikom v imenu našega društva, ob enaki priliki pa smo poset pripravljeni vrniti. Na svidenje 28. julija!
Na 15. .Hfmia *mo imeli veliko udeležbo na domači zabavi "(>(»", za kar se tudi iskreno zahvaljujemo vsem posetnikom, ker so iiampripomugli do boljšega gmotnega uspeha ter s tem pokazali svojo člansko in diiavilk I solidarnost.
Frank Strah.
zanimivega in koristnega, omenil je sedanjo mizerijo in delavski položaj, nato pa orisal pomen 30-letnice Proletarca za naše delavstvo v Ameriki. Napravil je dober vtis in želeti je, da bi njegove besede rodile o-bilen sad.
Celotna prireditev se je za-vršila v redu, le da nam je dež malo ponagajal. Na plesišču so se p i k n i k a r j i veselo vrteli ob zvokih godbe Bergantovih hčerk. Hvala vsem posetnikom za udeležbo. Zastopane so bile naselbine Power Point, May-nard, Blaine, Neffs, Povvhatan Point, Piney Fork in Glencoe. Seveda bi bili še bolj veseli, če bi bile vse te naselbine zastopane tudi na konferenci, da bi izvršili še več koristnega dela. Zastopana je bila tudi naselbina Windsor Heights, W. Va., kakor seveda tudi naša domača naselbina in somišljeniki. Tako velike udeležbe pač nismo pričakovali; to nam daje pogum, da bomo v bodoče še bolj živo delovali za koristi delavskega pokreta.
*
Na 25. junija je v bližnjem Martins Ferryju govoril s. Norman Thomas. Njegov govor je bil zelo dober in udeležba precejšnja. Prišli so ljudje raznih poklicev in mnenj, čim je bil predstavljen, je bil takoj deležen dolgega aplavza. Z njim je bil Ui<fi Joseph Caldvvell, ki je biLskupno s pokojnim Debsom v ječi, in tajnik državne soc. stranke s. R. B. Dullea s soprogo. Thomas je govornik, ki fnu ga ni para. Napravil je zelo dober vtis na navzoče. Seveda so bili navzoči tudi komunisti, ki so po končanem govoru stavili običajna vprašanja o "enotni fronti". Thomas je bil kos njihovim vprašanjem in odšli so tako poparjeni, da niso vedeli kje se njih glava drži. (če bi hotel tu navajati vsa njihova vprašanja, bi vzelo preveč prostora.) Caldvvell, ki je shodu predsedoval, je dejal, da nismo prišli reševat komunizma, temveč buditi delavsko maso, da se reši mizerije, v kateri se nahaja. Delavstvo pa se bo rešilo edinole na ta način, če se čimprej pridruži delavskemu gibanju, ki ga zastopa soc. stranka. Kljub slabim razmeram, je bila kolekta precej dobra; nabrala se je vsota $35 in razprodalo se je precej kopij Socialist Calla, ki 'ga je celo zmanjkalo. Vse kaže. da bo v teh krajih soc. gibanje zopet oživelo.
Razočaranje nad obljubami. — Piknik društva SNPJ
Bridgeville, Pa. — Ko čitam dopise v Proletarcu in Prosveti, ki sta dva edino resnična slovenska delavska lista in borca za delavske pravice, večkrat mislim in pričakujem, da se bo ta ali oni oglasil in naznanil, da se je končno vendarle od nek je prikazala teta prosperiteta, da so se vrnili "stari časi". Toda vsakokrat sem grdo razočaran. Ni je!
Še vedno vidimo trume brezposelnih delavcev; Še vedno slišimo tarnanje, kaj bo. Pa saj nam razni kričači obljubujejo boljše čase, a vselej ostane le pri obljubah, ki temeljijo na blufarstvu in zavajanju. Mi pa vemo, da boljših časov ne bo, dokler bodo vladali demokra-tje in republikanci, dokler bodo oni sedeli v Wash ing tonu in gledali le za svoje žepe. Njim niti na misel ne pridejo delavski interesi.	„ .
Zvezno vrhovno sodišče je pokopalo NRA. Ta zakon, mr-šav kakor je bil, je šel rakom žvižgat pa ribam pet, po zaslugi devetih sivolasih starčkov. Čas je že, da se prebudijo vsi delavski trpini in na dan volitev odločno kot eden glasujejo za svoje delavske kandidate. Edino le potem bomo lahl^l) pričakovali boljših časov, ako si jih bomo sami izvojevali z •glasovnico. Dokler bodo v Washingtonu sedeli le kapitalistični zastopniki, je zastonj misliti, da bodo sprejeli zakone delavcem v prid. .
Omeniti moram, da bo naše društvo št. 21>5 SNPJ priredilo velik piknik in veselico v domači dvorani in na domačem vrtu na prijaznem griču Fo.ver Hill v nedeljo 28. julija. Prostor je
Članom kluba st. 21
Arma, Kans. — Člane kluba št. 21 JSZ v Armi in drugih naselbinah se opozarja, da se vdeleže seje, ki bo v nedeljo 21. julija v Frontenaeu. Vršila se bo pred zborovanjem pogrebne zadruge in se prične točno ob pol eni uri popoldne, da tako pravočasno izpraznimo prostore za zborovanje zadruge. Ker je na dnevnem redu vei važnih stvari, katere je treba rešiti, je potrebno, da ste navzoči vsi.
Anton Šular, tajnik.
Mnogo zlata
V zakladnici Zed. držav je za 9 milijard 80 milijonov dolarjev zlata, ali več ko kdaj prej.
Nothinp was ever mmle but that some one couhl not make it worse and seli it for less.
A modernized good housewife and careful mothers will bujr from
Duirv 1'rudurlM
Producers of Highest Qualitjr
MILK PRODUCTS
Phone Monroe 3073
CHICAGO, ILL.
2380-82 Blue Istand Avenue
Who don't make it worse — But make it save
Misli so svobodne
Nemška narodna iz 18 stoletja.
Svobodne so misli, itedo jih ugane? Beže mimo nas, . kedo jih ujame? Ni moč jih zajeti, ni moč jih zapreti, saj vsak človek ve, misli so svobodne!
Jaz mislim, kar hočem,
kar me osrečuje, izdati pa nočem, kar v srcu miruje! Kdo sanje in želje zabraniti more? saj vsak človek ve, misli so svobodne!
Četudi vi v temno me ječo zaprete, ves trud "bo zaman, . nikdar ne uspete! Ker misel prodira skoz' zid in ovire, saj vsak človek ve, misli so svobodne!
MltUMIHiliM
Milvvaukee Leader
Največji ameriSki socialistični tlnevnik. — Naročnina: $0.00 £ na leto, $.1.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece.
Naslov: 540 W. Juneau Ava.
MILWAUKEE, WIS.
::.:n:;i:!!;uaiiigi
s ........................
iT 11 ■ m m m u m
Itnf I!>f lliigpiiiMlill
BARETINCIC & SON
Tel 1475
POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street JOHNSTOVVN, PA.
|::iiaiW!;|


"S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III.
Tel. Crawford 138«.'
Pristna in ok«isna domača jedila o Cen« zmerne. Postreiba točna. \ \
. . . . . • • • ♦
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
i\AIIOI»XA TISKAHM
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo v slovenskem, hrvaikem, slovaškem. češkem, poljskem, kakor tudi v angleškem in nemškem jeziku.
NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCU
"PROLETAREC" PRED 30. LETI
(SlHete j« bilo napi&ano ca v Majski Glas. Vsled pomanjkanja prostora je bil upi* odložen za priolbčitev v Proletarcu.)
Detrot, Mich. — V enem ovojih dopisov to leto je Frank Podlipee omenil, da sem tudi jaz kumoval pri rojstvu Proletarca. Fred Petsche in jaz ava poleg "kumovanja" dobila zelo važno nalogo, da ProlltilCI potem ko bo tiskan, tudi raz poli jeva na vse vetrove. Zaradi vsesplošne nevednosti, ki je prevladovala med našim ljudstvom, je imel Proletarec v po-četku prav malo ^oore, toliko več pa so jo imeli izkoriščevalci in zavajalci vseh vrat.
Proletarca se je v početku urejevalo, upravljalo in razpošiljalo prav po proletarsko. Skušenj ni skoro nihče imel. Izmed naj boje vite jših in razumnih je bil Fred Petsche. On je bil revolucionar v pravem pomenu besede, odločen — ma-gari z glavo skozi zid. Prav tako bojevit je bil v uniji. Dostikrat je nam pravil o dolgih stavkah v avoji stroki — po po-klicu je namreč bil kleparski delavec (sheet metal vvorker) in kako so se 'tedne in tedne borili za par centov priboljška.
Te stavke so v njegovo družino napravite gloiboko zarezo. Tisti sodrugi, ki so tega bojevnika izipred 30. let poznali, mi bodo priznali to resnico.
Unija mu je delo sicer vseeno izvojevala, ampak kon-traktorji so ga za "kazen" pošiljali kam daleč ven na zunanje posle. Na ta način so se ga iznebili in ob enem mu grenili življenje, ker so ga trgali stran od družine in sodrugov.
V par takih slučajev sem bil tudi jaz zelo prizadet. Naloga razpošiljanja Proletarca je vsled njegove odsotnosti padla popolnoma name. Pri razpošiljanju ene številke Proletarca se mi je pripetilo, da sem napisal naslove pravilno, toda zavoje sem poslal v napačna mesta. Pomoči nisem imel, bil sem neizkušen, vrhu tega še mlad, pa je naravno, da smo streljali "kozle".
Pred 30. leti me je brat Frank pridobil, da sem šel z zavojem prve prvomajske številke pred cerkev sv. Štefana na Lincoln in West 22nd Pl. v Chicagu. Kmalu nato je prišel predme cerkovnik z ukazom, da naj se nemudoma poberem s trotoar-ja pred cerkvijo. "Nisi me še vrgel na tla," sem mu deial, "pa se vsled tega ne morem pobrati. In koncem konca, trotoar je vendar mestna posest! Nihče razen policaja, me nima pravice odstraniti." Cekmo^Ier je rentačil, a storil mi ni ničesar. Odšel je v cerkev jaz pa sem čakal, da pridejo ven tisti lju-i dje, na katere sem se zanašal, da bodo kupili list, če ga jim ponudim. Tako se je tudi zgodilo.
Zelo pa sem se začudil, ko
sem v naslednjem tednu uzrl v Glasu Svobode dopis, v katerem sem ibil napaden zaradi razpcčavanja Proletarca pred cerkvijo. Od sna sem smejal, ko sem videl, da se je cerkovnik poslužil svobodomiselnega lista, v poskusu, da bi me očrnil. In veste, česa me je obdolžil? To, da nem šel v cerkev in odprl plinsko cev, da bi za-smradil in zastrupil božji hram.
Takrat električne svetilke niso bile še vsepovsod instalirane in razvite kakor danes, zato je bilo plinskih cevi nič koliko. Ampak da bi jaz šel v cerkev in jo odprl -— niti na misel mi ni padlo kaj takega, kaj še, da bi to storil! Ali po prečitanju tistega dopisa v G. S. sem se vendarle šalil, da jt» cekm >#ter v prenapetosti zamenjal svoj gas za pravi plin, ki gori in ki duši. To je bila njegova, ne moja krivda. Ako je še živ, u-parn, da mi ne bo zameril, kajti jaz sem krivico, ki mi jo je storil, že davno pozabil.
Q časilh. v katerih se pričelo naše gibanje, piše precej naš stari rudar in delavski pionir Simon Kavčič. Prvič sva se spoznala v kuhinji na (|omu so-družice Petsche v Chicagu. Bilo mi je tedaj 18 let. Njegov zanositi nastop in njegov poudarjajoči slog izgovarjanja mi je jako uvajal. Ni in pomenkoval z menoj, ampak s Fred Pttschetom — bila sta to dva najizrazitejša tipa naših zavednih delavcev v onih dneh.
Simon Kavčič je s svojimi spomini zabeležil marsikaj, kar bi oftalo v naši zgodovini pozabljeno, zato vse priznanje njegovemu spisu.
<
Zgodaj spomladi t. 1. sem či-tal tudi dopis svojega nekdanjega prijatelja in še vedno zvestega sodruga Franka l'<> I-lipca rz Cicera. Videl sem ga zadnjič pred 27. leti. Navaja imena tistih, ki so po njegovem mnenju naročniki Proletarca neprestano od počet ka, med njimi tudi mojega.
Tega kredita jaz nisem docela deležen. Sodrugom v Chicagu je znano, da sem bil star 12 let, ko sem prišel s svojo materjo v Ameriko, čikaška klima mi je na zdravje kvarno vplivala in tako sem si nakopal težke katarične nadloge. Leta H)07# sem odpotoval v Colora-do, kjer sem (bil zaradi svojega prepričanja preganjan v par krajih. To me je primoralo potovati iz kraja v kraj, pa se je pri tem dogodilo, da v teh mesecih nisem dobival stalno Proletarca, in da me urad bržkone tudi ni beležil za rednega naročnika. Dasi sem čitatelj Proletarca vseh 30 let, vzlic temu nt morem trditi, da sem bil tudi njegov naročnik, mesec za mesecem, teden za tednom vseh trideset let neprestano.
Predno sem se lotil pisati ta dopis, sem posegel po zavoju
pisem in "rezitov". Tako je pred mano zdaj potrdilo, ki kazuje, da sem pred 30. leti naročil veliko število izvodov tednika Appeal to Rtason, ki je bil tiste čase najbolj razširjen socialistični list v Zed...državab. Potrdilo je datirano z dnem 7. junija 1907. Za naročene izvode sem plačal $7.50. To je bila posebna izdaja, ob tej priliki posvečena borbi za osvobpditev vodij We«tern Federation of M i ne rs, M over ju, Haywoodu in Pettibonu. Prejel sem par tiuoč izvodov in z njimi poplavil vse seje unij v Chicagu. Rezultat je bil ugoden, kajti unije so prispevale v obrambni fond in pomagale v demonstracijah. Imenovani sodrugi pa so bili po par letih preganjanja in obravnav oproščeni.
Se par besed glede mojega imena. Kako to, da sem postal iz Dominika Thom? Dogodilo >e je to popolnoma naravno. V delavnicah me niso klicali dolgo "Dominik", ampak na kratko "Dom". To pa le malo časa, kajti kdor izmed nepoznancev je začul, da me kdo kliče "Dom", me je ogovoril takoj nato s Thom. Izprevidel nem, da bo najboljše, če»se me krsti znova z imenom "Thom" in to nalogo je zelo slovesno izvršil moj brat John. V ceremoniji je izvajal, da je bil sveti Tomaž svetnik in pol, ker ni hotel nikomur verovati tjavendan, ampak je verjel le ti mu, kar je potipal. Celo božjemu odrešeniku ni hotel verjeti, da je vstal iz groba, dokler mu ni le ta dejal, položi svoje prste v mojo rano. Vsled tega je Tomaž vedno le "neverni Tomaž". Pa mi je rekel moj brat John: Ne veruj ničesar, ako nisi v stvar prepričan in zato je pravilno, da jo tudi o-tiplješ. Resnice brez resnice ni.
Rad bi, da se v sličnih dopisih oglasijo vsi, ki so agitirali za Proletarca in JSZ in tako zabeležijo svoje spomine.
Kar sem storil za list, sem izvršil z navdušenjem. H koncu želim le, da bi dočakal tudi Proletarčevo 50-letnico, katero bo gotovo praznoval.
Thos. Petrich.
NOV REKORD V LETALSTVU
553|H0<i<a
—9
Brata Fred in Al Kejr, ki »ta na 1. julija ♦ Meridanu, Miaa.', prišla na tla s letalom, v katerem sta krotila nad tamkajšnjim mestom neprestano 653 ur. kar je domala mesec dni, ter s tem doseči« svetovni rekord. Izračunalo se je, če bi v tem času letela v ravni črti, bi lahko obletela dvakrat sem-Ijo okoli ekvatorja, ali pa bi bila isvršila nič manj ko 18 obratnih poletov čes ameriški kontinent od Atlantika do Pacifika. Z novim rekordom v letalstvu sta pokasala žilavo vstrajnost in tehniško dovršenost ter vzdržnost motorjev.
SLAVJE 30-LETNICE PROLETARCA V MOON RUNU, PENNA.
PIKNIK IN SLAVJE 30-LETNICE PROLETARCA
PRIREDITA
KLUB ST. 175 JSZ IN KONFERENČNA ORGANIAZCIJA JSZ ZAPADNE PENNE.
V SOBOTO 13. IN NEDELJO 14. JULIJA
V PORTMANS GROVE
mooi\ run, pj\.
Pričetek v soboto popoldne in celi večer in v nedeljo celi dan.
PROGRAM SE ZAČNE IZVAJATI V NEDELJO OB 2. POP. Naatopijo slovenski in angleški govorniki. Glavni govornik bo
. CAIIL E. PAI IJ
strankin organizator iz Pittsburgha.
Tekme "MVSHBALL GAME" med Bridgrmllom in Moon Rimom ter Imlincanje med Canonsburgom in Moon Runom
Za f}lt*9 bodo igrale sentrr ttcr#anl iz Lisbona, O.
Vljudno vabimo naročnike in prijatelje Proletarca in splošno občinstvo na obilno udeležbo. V slučaju slabega vremena v soboto, se prireditev vrši v dvorani na Moon Runu.
Seja strankine ekseku-tive
Seja eksekutivnega odbora socialistične stranke se bo vršila v dneh 13.-14.-15. julija v Irving Plaza halli, 15th st. in Irving IMaee, Nevv York City. Ta seja obeta biti važnega pomena z ozirom na notranje zadeve stranke in državnega komiteja, ker se bodo skušala izravnati konfliktna mnenja v prid pojačanja stranke in njenega dela.
Unija proti izkoriščevalcem
Centralni delavski svet v Chattanoogi, Tetin., je pred kratkim napovedal boj delodajalcem, kateri bi skušali izrabiti odlok zveznega sodišča v zadevi NRA, da bi reducirali mezde in podaljšali delovni čas. Unija je odločno pripravljena, da prepreči vsako tako nakano.
Unijsko paktiranje v Mehiki
Dve glavni industrijski uniji v Mehiki sta zadnje dni pod-vzeli akcijo, da skleneta medsebojni pakt solidarnosti. To sta unija železničarjev in rudarska unija.
Obe skupaj Štejeta nad sto tisoč članov. Kakor vse kaže, bo zadevni pakt v kratkem podpisan. Tej akciji se pripisuje velik korak naprej, ker bo združila dve najmočnejši unijski skupini v boju proti izkoriščevalcem.
Izgredi v Franciji
V Parizu in drugih večjih mestih na Francoskem se ponavljajo sporadični izgredi med komunisti in fašisti. Na julija v izgredih med tema dvema ekstremoma je bilo več ranjenih in deset aretiranih, ko so komunisti v Provencu razbili fašistični shod. Drugi tak spopad je bil v predmestju Pariza. Slični spopadi se pojavljajo v Franciji Že dobri dve leti, zadnje čase pa postajajo vedno bolj ostri.
PitUburgfc, Pa. — Ob priliki 30-letnice Proletarca se mi vračajo spomini na prošlost, ko sem prejel na Ogled prvo številko tega delavskega glasnika. Majhen listič je bil to — mesečnik Proletarec. Ampak jedrnati članki v njem, determi-nacija, princip neodvisnosti mi-litantnih pionirjev, ki so bili takrat polni boje vit ost i in mlade-niškega ognja — vse to je pripomoglo efektivno, da se poga-zi tedanja reakcija.
Zaveden slovenski delavec, v gibanju za boljšo bodočnost, se je pričel sukati okrog Proletar-čevih aktivno?*ti; udejstvoval se je tudi V strokovnih, podpornih in kulturnih organizacijah. Tako se je list kmalu povečal in pričel izhajati tedensko. Svojo nalogo je vršil vestno in zaslovel. da je eden najboljše ureje-vanih slovenskih časopisov v Ameriki, zakar velja še danes.
Ko je vojna histerija uničila domala vse delavske liste ter skrahirala soc. stranko, se je Proletarec vzdržal na površju ter premagal krizo, čast komur čast!
Kdor je sledil splošnemu gibanju v slovenski javnosti, vs3j kar se tiče SNPJ, mora priznati, da ima Proletarec zanjo velikanske zasluge, ker je bil ves čas edini list, ki je zvesto zagovarjal njene principe in smernice.
Proletarec ima za seboj 30 let razrednega boja, izobraževalnega dela ter trajne borbe za svoj obstanek, kajti od oglasov dobi le malo ali nič.
Zavedni slovenski delavci sirom tega kontinenta prirejajo proslave, da počastijo jubilej našega delavskega glasila. V Syganu se /e tako slavje vršilo v nedeljo 30. junija, v Moon Runu se vrši 13. in 14. julija v Portmanovem grovu, jako prijaznem prostoru za ulične prireditve. Ker bo spored raznoli-čen, se obeta velika udeležba. Mladenka Jane Fradel bo menda nastopila kot govornica. Bridgevillski Progrcssorji bodo naskočili moonrunske fante za prvenstvo v mushballski igri.
Popolna razprodaja
je sedaj v teku. Denke orfblekv, mo-fllke in deAke hlače, perilo in drugi-potrebščine po znižanih cenah.
20% do 50% ceneje
SE PRIPOROČA
John Močnik CLEVELAND, O.
6517 ST. CLAIR AVENUE
Fantje v Canonsburgu pa pravijo, da bodo zlahka odnesli dobitek iz balincarske tekme. Ves čas pa bodo igrale poskočne komade Kergantove hčerke iz Lisbona. Ohio.
Ken so doma lega vsa društva SNPJ te okolice ali okrožja včlanjena v Prosvetni matici JSZ, se pričakuje povoljnega odliva iz vseh naselbin. 'Pokažimo reakciji naš ponos! Naše prepričanje in naše delo je vzvišeno ter trdno za delavsko gibanje! — Louis Glaser.
se krči; po njih volji imamo jirosperlteto in krizo.
Delavci nočejo svoje mezde v obliki zveznih bondov, ker jih ne morejo rabiti za svoje I vsakdanje potrebščine. Oni hočejo v zameno za svoj trud denar, ker le z gotovim denarjem si morejo kupiti svoje potrebščine. Sedaj je pa v deželi,-dci šteje do 130 milijonov ljudi, I komaj 6 milijard dolarjev v cirkulaciji. VVall Street tudi I noče, da bi vlada vojnim veteranom plačala bonus v gotovini, ker to bi pomenilo "inflacijo". VVall Street namreč ne mo-|re kontrolirati zlata, srebra in papirnatega denarja tako uspešno kot kontrolira vladne bonde in manipulira denarni trg. Najboljše bi bilo, da bi vlada natiskala, na podlagi zlate in srebrne rezerve, papirnati denar in odtegnila <bonde. 8 t. m !>i prihranila milijone dolarjev na obrestih, od katerih imajo edino dobiček le veliki denarni polipi. Z večjo cirkulacijo kontroliranega denarja bi imeli koristi delavci in s tem bi seveda raste I tudi kredit. Vlada bi tudi lahko kontrolirala cene potrebščinam, tako da ne bi ne upnik ne dolžnik izrabljala ter izkoriščala eden drugega.
Direktorij Jugoslovanskega stavbinskega in posojilnega društva je sprejel resolucijo, da vsi člani in članice vrnejo stare certifikate « knjižicami vred, in sicer radi tega, da bo direktorij lahko izvršil nalogo in izposloval Federal Insurance za protekcijo članskih vlog do vsota $6,000.00 pod aaidito Federal Insurance korporacije.
Joseph Steblay, tajnik.
\
Denar in kredit v sedanji družbi
Chicago, Ul. — če bi ljudje imeli malo več pojma o besedah "denar" in "kredit", ki igrata v sedanji kapitalistični družbi veliko vlogo, in pa to, kako v tesni zvezi s tema <1 verna je beseda "prosperiteta", tedaj bi se lahko izognili mnogim likvidacijskim neprilikam in njih posledicam: bankrotu, sodnijskim postopanjem in propadlim obveznicam.
Navadno se bojimo besede "inflacija". V resnici imamo sedaj kontrolirano inflacijo, pred krahom do leta 1929 smo pa imeli kreditno inflacijo, kajti vse je šlo na kredit, skoroda ni bilo nobene meje. Ta stupi-dni sistem kredita, katerega kontrolira VVall Street, je moral priti do konca vrvi; druge poti ni bilo.
Kadar kupite kakšno stvar na kredit, da odplačujete na male obroke,v ste jo dobili na upanje. To velja pri vsakršni stvari, tudi če kupite dom: pri nakupu plačate toliko, za ostalo kupnino pa se intabulirate. Kadar so mezde in cene visoke, se lahko dobi kredit, ker dolžnik navadno profitira z višanjem cen, upnik pa ima večjo varnost. To pa gre le do gotove meje.
Ljudski dolg leta 1329 znašal 250 Milijard, me Item ko so dohodki znašali 90 milijard dolarjev. To še ni bilo slabo; (breme je presegalo 300% ljudskega dohodka. Dve leti pozneje pa je ljudski dohodek padel na 36 milijard in breme je postalo pretežko, ker je presegalo 6()0'/r dohodka. Dolžniku je bilo dvakrat težje plačevati dolg in oni, ki je kupil dom za deset tisoč in je nanj plačal pet tisoč,, je imel na glavi dom vreden samo pet tisoč, na katerem pa je viselo še deset tisoč dolga.
M a n f pu 1 ac i j e wa 1 lstreetsk i h finančnikov so pognale deželo v propast in delovno ljudstvo v neznosno bedo. Naš denarni in kreditni sistem je popolnoma neumesten, ker je tako rekoč testo v rokah male skupine Iju-idi; po njih volji kredit raste in
Piknik cicerskih "So-sedov"
Cicero, III. — V nedeljo 14 julija bo društvo Sosedi,- «t 449 SNPJ priredilo svoj pj^ na fcnanem "kranjskem hrib čku" v Willow Springsu, na ka. terega ulj ud no vabi vse Hvoje prijatelje in znance. Društveni od"l>or bo preskrbel dobro pija. čo in tudi okusen prigrizek, dec pa 'bo pridno igraj ua har. moniko.
Društv o Sosedje št. 449 SNpj je član Prosvetne matice JSZ ter s tem podpira delavsko kulturo, Seveda je vsota, ki jo dru-štvo sedaj prispeva, majhna. Toda kakor hitro se razmere izboljšajo, bo naše društvo pri. pravijeno več žrtvovati za delavsko izozbrazbo.
Na svidenje v nedeljo!
F. F.
Uganka, ki ni težka
* Koliko je v tej deželi demo-kratskih governerjev, ki so se pod new dealom izkazali naklonjene delavcem?
1» it 1 iti: mu:
KLUBOV
J* K« Ša*
Neprestani nalivi
Na srednjem zapadu je vso prošlo pomlad skoro neprestano deževalo. V juniju je bilo samo devet dni lepo vreme. Prvi dnevi julija so pokazali, da ne bo mnogo boljše. Nevihte z nalivi so na dnevnem redu. Zemlji Je prepojena z mokroto. V mnogih krajih so farmarji vsled velikih povodnji utrpeli ogromno škodo. V več krajih se je utrgal oblak, kar je situacijo še poslabšalo, škoda je ogromna. Lani in predlanskim velika suša, letos pa veliko preveč dežja. Sušo so pripisovali modri ljudje "božji kazni" in prorokovali so, da se ho ameriški zapad v kratkem spremenil ', v Saharo. Prirejali so procesije za dež, kar pa seveda ni nič pomagalo. Procesij proti dežju ne prirejajo.
Unije proti deportaci-jam tujezemcev
Vse večje unije na zapadu in vzhodu ter liberalne organizacije so se izrekle proti masnemu deportiranju tujezemskih delavcev, kar se skuša izvesti "postavnim" potom v kongresu na iniciativo kongresnika Diesa iz Texasa, ki je mnenja, da se bi potom njegovega "načrta" depresija "odpravila". Gibanju proti tej fašistični predlogi se je pridružila tudi ameriška socialistična stranka.
1

PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
"PROSVETA"
Stan« aa celo leto $6.00, pol leta 13.00
Ustanavljajte nova društva. Deset članov(ic) Je treba za novo dru&tvo. Naslov za list i-za tajnifttvo je*
2657 S. Lawnda1e Ave. CHICAGO, ILL.
V sledečem sečna mu »o priredb« klubov JSZ, konferenčnih orgaaiza* cij in socialističnih pevskih zborov. Ako priredba vašega kluba ni vklj* cena, nam sporočite.
JULIJ.
SO. CHICAGO, ILL. — V nedelj« 14. julija piknik kluba it. 224 JSZ.
MOON RUN, PA.—Slavje 30-let. niče Proletarca pod pokroviteljstvom kluba JSZ in Konference v soboto ia nedeljo, 13.-14. julija.
CLEVELAND, O. — Piknik klub* st. 27 in odsekov v nedeljo 21. julija na Pintarjevi farmi.
BEAR CREEK-RED LODGE, Most Piknik kluba št. 35 JSZ. v nedeljo 21. julija v Happy Brothers Parka, Red Lodge.
AVGUST . CHICAGO, ILL. — Večerni piksik "Save" v soboto 3. avgusta pri Kefla v Willow Springsu.
WAUKEGAN, ILL.—Piknik kluba st. 45 v nedeljo 4. avgusta.
SALEM, O. — Piknik in proslava 30-letnice Proletarca kluba št 24 JSZ v nedeljo 4. avgusta.
CHICAGO, ILL. — I det angleška-ga odseka kluba št. 1 JSZ v nedelj« 11. avgusta v Sand Dunes.
CHICAGO, ILL. Piknik socialistične stranke v Pilzen parku v sobot« 24. avgusta.
BRIDGEVILLE. PA.—Konferenca klubov JSZ in društev Prsvetne Matica ▼ nedeljo 25. avgusta v Društvenem domu.
SEPTEMBER.
CLEVELAND, O. — Klub št. 49 JSZ priredi alavje 30-letnice Prole-tarča in 25 letnico u nedeljo 29. sept v Slovenskem delavskem domu.
OKTOBER.
CHICAGO, ILL. - Slavje 25-letni-ce JSZ v nedeljo 20. oktobra v dvo-rani CSPS.
NOVEMBER.
VVAUKEGAN, ILL. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne ms-tiče v nedeljo 10. novembra v Slov. narodnem domu.
MILVVAUKEE, WIS. — V nedeljo 17. nov. prireditev zbora "Naprej * S. S. Turn dvorani. Dramski odsek kluba it. 1 vprizori dramo "Rdeče rože**.	„
CHICAGO. ILL. Koncert "Save v nedeljo 24. novembra v d*oraw
SNPJ.
DECEMBER.
CHICAGO, ILL. — Silvestrovs bava kluba it. 1 JSZ v torek 31. d«-v dvorani SNPJ.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURfci At 3724 W. 26th Stre*t
1:30—3:30; 6:30—8:30 Dsilj Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:80—6:00 p. m. Dftil/ Tel. Canal »695 Wednesday and Sundaj b f appointments only Residence Tel.: Crawford «440 If ao answer — CaB Austin 5700
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO ORRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
183« N. HALSTEI) STREET, CIIICAGO, ILL
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI *>4S.
Proletarec, July 10, 1«J5.
IVAN VUK:_
125 LETNICA POLJSKEGA GLASBENIKA VELIKANA
Betne beleske iz raznih poljskih in nemških
časopisov
Dne 22. februarja 1935 je bilo 125, ko je bil r >ien p djski skladatelj Fridrik Chopin. 22. februar je dan, ki je zabeležen v zgodovini Poljske z zlatimi črkami, zakaj Chopin je bil, ki je ustvaril in dvignil Poljsko na visoko muzikalno stopnjo in katerega skladbe so še danes, po 12*5 letih priljubljena svo-jina in ponos V3eh muzikalnih ljudi.
?0 "Chopinu, kakor o vseh talentih in genijih, še pripovedujejo razne anekdote in zgodbice, ki zo<pet pričajo, da je vzporedno z geniiem bil v njem nadpovprečen človek kar se tiče vsakdanjega življenja. Slika se pa ga v teh dogodbicah mnogo drugače, kakor je bil v resnici, ker si pač ljubitelji genija ne morejo predstavljati, da bi v genijalnem človeku mogel biti tudi človek vsakdanjosti. Posebno štiri glavne točke njegovega značaja so bile posebno pomembne za njega v njegovem življenju. O teh štirih točkah pripovedujejo zelo neresnično.
Prvič, namreč, da je imel veliko srečo pri ženskah;
drugič, da je bil zcLo Ijubez-njiv;
tretjič, da se mu je zadnjih 10, 15 let življenja godilo izredno dobro;
četrtič, da je svoje najbolj genijalne skladbe komponiral kar tako, igraje.
Vse te štiri govorice, kakor že rečeno, niso resnične. Poglejmo, kako je bilo v resnici:
Kar se tiče Chopinove sreie pri ženskah, se to zato kaj rado trdi, češ, tak umetnik, taka veličina, pa bi ne norele za njim lepotice? _Po ljudskem pojmovanju je pojm zaljubljenosti v umetnika samoobse-bi umevno dejstvo in naravnost sreča, če tak genij ustavi svoje oko na tej ali oni ženski. Pač daljni, podzavesten ostanek dob, ko je bila ženska smatra-na kot izredno darilo človeku. V resnici pa, kar se tiče Chopi-novih ljubezenskih afer, v tem področju ni bil baš srečen. Ni bil sicer veliki poljski skladatelj brez oboževal k.O, imel jih je mnogo. Ali usoda, ali ljubezen, ki hodi vedno drugačna pota, kakor bi ti3ti, ki ljubi, rad, je hotela, da je bil Chopin baš pri tistih ženskah, ki jih je ljubil najbolj, doživel žalostna razočaranja. Njegova mladostna ljubezen je bila učenka mu-zike, Constancija Gladkov/ska. Ali ta ljubezen je bila zanj tako nesrečna in usodna, da je radi nje zapustil Varšavo za vselej. Njegova zaroka z neko drugo Poljakinjo se je po enem letu razdrla iz materij elnih razlogov. Tudi njegovo desetletno prijateljstvo s francosko romanopisateljico Georgio San-dovo, je že v začetku poznanstva bilo nekoliko skaljeno. In to se je obnavljalo v samih domačih malenkostih, dokler ni naposled prišlo do razkola, ki je imel posledice popolnega Chopinovega telesnega in duševnega zloma.
Tista hvaljena ljubeznivost
je bila pri njem tudi zelo skromna. Marsikatera veselo-satiri-Čna zgodbica je znana o tej njegovi ljubeznivosti. Imel je namreč precej veliko porcijo zlobe in arogance. Posebno jezen je postal, če je zapazil, da so ga vabili na banket ali dinc ne kot gosta temveč radi muzi-kalnega užitka, ki ga bo nudil po takem dineju na klavirju vsem navzočim gostom. Na nekem takem banketu v Parizu, ki ga je priredila neka odlična .dama, se mu je zgodilo, da še ni prav vstal od mize, kar ga je gostiteljica že silila h klavirju. "Mojster! Zaigrajte nam!" Chopin si je obrisal usta in rekel s trpko uljudnostjo:
"Bom, milostiva. Samo nekoliko naj oddahnem."
Dama pa ga je silila in mu prigovarjala, gosti že nestrpno čakajo, da bi slišali njegovo božan.stveno muziko.
Chopin je sedel h klavirju z mrko stisnjenimi ustnicami. In zaigral je svojo najkruj&o skladbo, Preludij VI., ki ima šmarno 16 taktov.
"Že končali", se je z obžalovanjem začudila gostitelji:.-.. "Tako kratka je ta va .i sklc.d-ba ?"
"Da", je odgovoril C&op.n, negalantno. "Resnično, milostiva, skladba ima točno toliko taktov kolikor grižljajev sem snedel pri vaši mizi." —
Neka druga odlična pariška dnržina je nekoč povnbrta k zajtrku tudi skladatelja Chopina. Gostitelj, veseleč se že v naprej muzikalnega užitka, ki ga bo nudil skladatelj, je na koncu vabila, nič hudega misleč, pripisal:
.. in ne pozabite tudi na svoj klavir!"
Na to vabilo se Chopin sploh ni odzval. Pač pa je najel po-stre«čeke ter dal prenesti svoj klavir k zajtrku tistega gostitelja. —
Nič pa ga ni moglo bolj raz-dražiti, kakor če mu je kdo, ko je igral, gledal na prste, ali pa z nogo štel takt. Nekoč, pri nekem dobrodeljnem koncertu v nekem uglednem pariškem salonu, je skladatelj Liszt zapazil, da je Chopin nenavadno slabe volje in je zelo nedisciplinirano igral. Med odmorom je stopil k njemu in ga vprašal: "Dragi Chopin, ali vam je morda slabo?"
"Da", je odgovoril Chopin glasno, da so ga okrog vsi bližnji slišali, "če bi se ne zavedal, da bo tista nemuzikalna goska, ki tam tik mojega klavirja sedi in mi neprestano udarja takt, danes po koncertu v prid dobrodelnosti pošteno oskubljena, bi kar zdaj razbil klavir na njeni glavi." —
Materijelno velikemu skladatelju tudi nikoli ni bilo dobro. Čeprav je imel mnogo prijateljev, ki so ga podpirali in ga slavili, so bile vendar njegove skladbe pri starejših glasbenikih, ki so še takrat sanjarili o italijanski muziki, malo cenjene in celo prezirane. Njegovi založniki so mu plačevali naravnost smerno nizke honorar-
Tako je priAlo, da se jt* moral veliki skladatelj, ki je Poljsko muzikalno tako visoko dvignil in kuterega skladbe imaio še danes veliko vrednost, zelo ubijati in se mučiti /a vsakdanji košček kruha. Poučevati je moral klavir, da se je tako vsaj za silo vzdrževal. Posebno z id-nja leta njegovega življenja, ko ga je pogosto n*vpadal:i bo-U«zen, je bil v težkih materialnih neprilikah. Ali nad vse presenečeni so bili njegovi »orodni ki, ko so po njegovi smr:i našli v zapuščini kuverto z 20,000 franki.
Izkazalo se je, da je skladatelj to kuverto prejel nekoč kot darilo. Ker pa je bilo darilo od nenoznanega, torej anonimno, je bil zopet preponosen, da bi ga, pa četudi v skrajni bedi, vzel. Ker ni vedel, komu bi ga naj vrnil, ga je pustil v kuverti zapečatenega. —
Nekaj besed še o njegov »m delu. Osnovne ideje njegovih skladb so se mu v resnici pojavljale spontano, kakor piše o tem njegova prijateljica Geor-gia Sandova, ki te pojave imenuje s svojo besedo "mirakulos". če se je v njem pojavil tak "mirakulos", je bil sicer urecej ravnodušen. Vendar miru ni našel preden ni sedel k instrumentu in tisto notranje, tisti "mirakulos" obdelaval in komponiral. To mu je res šlo prav lahko. Ali vedno se je moral boriti za nekakšne, razme-malopomembne takte. In Uao radi teh.. malopomembnih taktov je presedel cele ure in se z njimi mučil cele dneve. Za-p Val je v obup, lomil peresa, ju k..i in si pulil lase dokler naposled, po dolgem trudu, ni našel tistih potrebnih taktov in tako končal skladbo.
Tak je bil ta velikan Poljske, skladatelj, genij v svojem vsakdanjem življenju.
RAZOČARANI IN VZROKI Imenik zastopnikov Proletarca
RAZOČARANJ
V	mislih imamo razočarance v ^elavskeni gibanju.
V	vsakem boju delavstva se pojavijo posamezniki, skupine in celo mase, ki se navdušujejo do skrajnosti, in po vsakem navideznem ali pa. reaaičnam porazu se razočarani vračajo v topo brezbrižnost.
Vračajo se v topo brezbrižnost samo tisti, ki ne poznajo sebe, ne delavskega gibanja, ne gospodarskega razvoja. In teh je še mnogo.
Kdor zeli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piie upravništvu. ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsa•
zavednega delavca agitirati za svoje glasilo
Razočarane! v dela vsk -m gibanju niso ne nov ne star po- keVa slovenskega jav. Razočaranja so človeka i Proletarec. slabost. Delavec, ki je bil mor- Ako je ime kakega zastopniku v sledečem seznamu izpuščeno. da član socialistične orbiti) iza- naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. cije nekaj let, mogoče niti toliko ne, pa se razočara, ni nikoli razumel borbe. Ako je mi. lil, da se mora dogoditi v družbi nekaj hipnoza, nekaj vidnega, zato ker se je on pričel zanima-
C ALI FOR NI A. FonUna: A »to« Ii4a*teh. Lo» Angeleg: Frank Novak. 3an Franciaco: A. Leksan.
COLORADO.
Cliftor: Peter Zmerzlikar.
li za boja delavstva proti kap;-;CrwteJ Butt«: Ant. Sloi talizmu in zato ker se je on pri-	Joh 1 Z»v«r*nlk.
—	I	D___LI__I.'.. 1». 14 ....--
lodnik.
družil socialistični in drugim Čimbolj je človek neveden,' armadam zavednega delivstva.
večkrat je razočaran. Neveden človek se da zavajati in je največkrat ogoljufan. Vzrok »v pa ne išče nikdar pri sebi.
Delavec, ki se je 1. 1900 pridružil socialističnemu gibanju v katerikoli deželi, je pričakoval čez mesec ali dva preobrat in socializem. Prišle so stavke, ali volitve, in zmage kakor si jo je on predstavljal ni bilo. če je bil neveden, je odstopil in se • bridko pritoževal nad voditelji in vsemi, samo sebe je pustil pri miru, ker se je v svoji neskončni nevednosti smatral za nezmotljivega in vsevednega.
Pceblo: Fr. Bt U'» • ir. Somrrift: Anton Mijnik. Walaenb urg in okolica: Frank L.
Tomšič.
ILLINOIS. Chicago: Frank Zaitz, Charle* Pogorelec, Anton Andres, Johnny Kak. Cerollne Marerl in Frank Bizjak. La Salle: Frank Blartinjak,, Leo Zev-nik, Peter Banich.
Utlovich.
je mislil napačno. V tej zmoti je glavni,vzrok njegovemu razočaranju.
Kajti borba proti tiraniji, iz-kori čanju, podložništvu in zatiranju se ni pričela s tistim dnem ko se ji je on pridiuzil,	ArUon
niti se ni končala z dnem, ko se c ' • 'fK ,. Atl, „ „ T ^
.	. ' „ ' , 5pr:ngfield: Anton IVr, Jos. Ovca,
je razočaran umaknil v dolgo- jt,hn Gorftek. časno brezbrižnost. Kila je ko /irden. Fr. lleraieh. njega še ni bilo in bila je ko se Waukegan in NokH Chicago: je umaknil na stran. Borba ostane. Le elementi, ki se bore, se spreminjajo in izmenjavajo, kakor določa razvoj človeka in njegovih družbenih sistemov.
Fran-
ces Zakovšek.
Indianapolit: Frank Skufca.
Kalifornijsko vrhovno sodišče obravnava zadevo Tom Mooneyja
Tom Mooney ima baje spet "priliko" za osvoboditev. Njegov priziv je k sreči po mnogih ovinkih znova prispel na vrhovno sodišče države Kalifor-
KANSAS. Arma: Anton Sular. Grois: John Sular. Wc»t Mineral: John Marolt.
Človek se največkrat razoča-V borbah za odpravo tlake, ra nad samim seboj, ne da bi se telesnega suženjstva, za volil- tega zavedal, če je razočaran ne pravice in tako dalje, so so- zato ker nismo v tej ali oni bit-delovale mase ljudi. Toda sa-jki zmagali, je to raditega, kerlT*i»iry: Jos. strle. mo tisti, ki so razumeli razvoj. je računal na sigurno zmago.	MINNESOTA
in razumeli človeka, so bili ne- če se je razočaral nad revolu- Buh|. Max j|artz
ra-j cijo v Rusiji, je to raditega ker chi.holm: Frank Kiun.
MICHIGAN.
Detroit: John Zornik, Frank Česen, Josrph K >r.«ich.
66
Grandsons

< >
s: < ►
* ►
t > < >
< > < > < >
A novel about three grandsons of a Slovene worker
BY LOUIS ADAMIČ
Priče «2.50
Oriler from
i i PROLETAREC BOOK STORE
3639 VVEST 26TH STREET. CHICAGO. IM.TNOIS
f 1
TOM MOON LY /)
nije, ki ga je vzelo v pretres ta mesec.
Nedvomno je oblastim jako neprijetno, kajti krivde, da je bil obsojen krivično in na podlagi goljufivega ter podkupi jc-nega pričanja« nočejo priznati, brez tega pa ga je skoro nemogoče osvoboditi. In Tom pravi, da je pripravljen iti v svobodo edino pod pogojem, ako oblast prizna, da mu je storila krivico in da ga je obsodila kot nedolžnega človeka. "Ponosna" oblast se temu kajpada protivi. Pripravljena pa je, da Toma "pomilosti", kar ibi pomenilo* da bi krivda za atentat na parado "pripravljenosti" 1, 1916 o dala na njegovih ramah. Madež morilca bi mu ne bil izbrisan. Toda Mooney noče, in zato tako dolgotrajen boj za nje-Tovo osvoboditev.
<Mtt........... . . ; ,-----*...............................
Vodstvo organizacije je ponavadi odsev članstva. Slabo vodstvo je oosledica breabriž-ne^a, nevednega članstva.
dostopni razočaranjam -
zen ako so se razočarali nad nemislečo maso in obupali, da bo kedaj postala misleča.
Narava je boj med raznimi silami. Življenje je boj. V vsakem posamezniku divjajo boji. V teh borbah ni ne zmag ne porazov. Razvoj iz m p »p »Ine-ga v popolnejše, is nedo»vrlene-ga v dovišenejše — sama rojstva in smrti. Pa ni rojstev ne smrti — samo razvoj. Večno preminjanje.
Mali kmetič se je pridružil upornikom proti graščakom. Niso zmagali in je bil razočaran. In mali kmetič se je družini in sosedom bridko pritožil, da ne bo nikdar svobode, da sploh ne bo nikdar drugače, kot je. Gra čak pa je hotel, da ne bi bilo nikdar drugače. Med uporniki je bilo vsekdar največ razočarancev. Suženj je bil razočaran, ako mu upor ni uspel,. tlačan je bil razočaran, člani podjarmljenih rodov so bili razočarani. Boj pa ne pozna razočaranj. Vrši se naprej in naprej in se ne briga zate, ki morda stojiš ob strani, morda celo skrit, in svečano oznanjaš, da ne bo nikdar drugače, da se ne bo "nikdar ničesar doseglo".
je pričakoval takoj idealno uredbo — aH pa je verjel fantastičnim obljubam propagan-distov, ki govore masi navadno tako kakor ji bolj ugaja.
Najmanj ljudi razočarajo religije. Te obljubujejo stvari, ki se izpolnijo Jele po smrti. MrL-veci pa so nedostopni razočaranjem. Kdor pa obljubuje masi raj na zemlji dasi ni zrela za El«*abeth: Andrej Sprogar. drugega kakor za peklo kakr- _ t _ NEW MEXlco.
°	,	.	.. I Raton-Sugarite: Lou s Kopr.VS.
*nega ima, ta bo svoje vernike	NEW york.
gotovo razočaral, ako bo poza- Gow«ndai John Matekovich. bil na vzgojo.	Little FalU: Fr. Petaus
Človeštvo napreduje — o tem	ohio.
ni dvoma. Napreduje postopno, Akrcn in Kenmore: Max Kotnik
Duluth: J« hn Kobi. Ely: John Teran.
MONTANA. Bearcreek: Frank Danichek. Butte: Frank Jeniker. Ea»t Helena: Joseph Mihelich. Klein: Peter Yillar in John Jane. Roundup: Frank Gruden. VVaahor: Frank Po llin-iek. Red Lodge: K. Kržnožmk.
NEW JERSEY,
Litbon: J. Bergant.
Pmey Forki • N'ucc Žlemberger. .
Powhatan Point: Anton Vehar.
Majrnard: Anton Skabernc.
Nrwburgh: Jo«. Lever.
Ni|r»: John Plahtar.
Warrcn: Joe Jež.
ORECON.
Or jon Ciiy: Frark ČUrvasnik. PENN3YLVANIA.
Al'quippa: Geo. Smrikar. Bartol Ye-
rant.
Crafton: Jacob Tomee."" Ca nontburg-Strabane: Marko Teka ve, Jt-hn Terčelj. Cuddy: John Jenko. Export: Jos. Britz. Forett City: Frank Rataic, Tony Zailz.
Greenaboro: Tony Zupančič. Henderaonville: Albin Karničl.ik. Herminie: Anton Zornik. Imperial: Frank Auguštin. Johnitown in okolica: Andrew Vi-drlch, John Langorholc, Ilija Bu-
in
samo toliko, v kolikor napreduje njegovo znanje.
Ne veruj, ne sanjaj in ne pričakuj idealnega raja, kot si '^a v nejasnih obrisih ustvarjaš v svoji fantaziji. Okleni se znanja in nauči se gledati nazaj, zato da boš znal gledati naprej. Ravnaj se po tem pravilu in bodi človek, ne pa resijrnira-na stvar, ki se je ustavila na svojem potu. Pomni, da svet ne stoji in tudi ti ne moreš stati na enem mestu in proglaiati neresnico, da vse stoji in da je vse
Leo Bregar. Bridgeport: Joseph Snoy. Barberton: John Jankovich. Cleveland: John Krebelj,
Jankovich. Girard: John Kosin, John
Anton Dobrovolec. Glencoe: Albina Kravanja.
Anton
Tancek,
Krayn-Dunlo: Louis Sterle. Latrobe: John in Mary Fradel. Lawrence: Louis Britz. Library: Nick Triller. Lloydell: Frank Sustarsich. Luzerne: John Matičič. Park Hill - Conemaugh: Frank Pod-boy.
Renton: Anton Bogataj. St. Michacl: Frank Bizjak. Sygan: Frank Ursitz. Throopf John Oreshek. Tire Hill: Jacob Streli. Vintondale. James Vidmar. Weat Newton: Jos. Zorko. Yukon: Rudolf Fradel.
UTAH.
Helper in okolica: Anton Kokal in
Joseph Skerl.
WASHINGTON.
C'e Elum: Frank Repensek. Enumclaw: Ciril Ermenc. Renton: John Peternel. Scattle: Lucas Debjljak.
WEST VIRGINIA.
Pierce: Frank Polanc. Star City: Lawrence Selak.
WISCONSIN. Milwaukee: Jakob Rožic, Leonard
Alpner. 3heboygan: Fr. Stih. We»t Allia: Vincenc Pugelj. Wil'ord: Mike Krultz.
WYOMING. Diamcndville in okolica: Anton
Tratnik.
Kemmerer in Frontier: John H. Krzi-
sn k.	-
Ročk Springt: John Jereb.
Za zvišanje relifne podpore
V mestu McAlister v Oklahomi je demonstriralo okrog petsto brezposelnih in lačnih delavcev, ki so zahtevali zviša-tako kakor je bilo." Oči rJsnico | njejelifne podpore. Relifne ob-in se bori zanjo. Bodi pravičen
in se bojuj za pravico.
Z bojne
fronte organiziranega delavstva v Zedinjenih državah
(Nadaljevanje s 1. strani.)
krog .4,000. StavJ<arji so odločni in stavka je zelo učinkovita, tako da je vse delo v ladjedelnici Nevv York Shipbuilding Co. popolnoma ustavljeno.
V mnogih novoangleških mestih je zadnje Čase zastavkalo več tekstilnih delavcev. Stav-karji zahtevajo 15% zvišanja mezde. 3,000 tekstilnih delavcev v sedmih tovarnah Ux-bridge je šlo na stavko. Sedaj kompanija grozi, da preseli
Na praznik neodvisnosti 4. julija je v Združenih državah izgubilo življenje 136 oseb in svoje tovarne na jug v Georgi-fvrč	je bilo ranjenih pri
jo, toda stavkarjev ta grožnja prav nič ne plaši. Z uničenjem NRA so postaji mnogi lastniki tovarn spet "samostojni" in skušajo uvesti v svoje tovarne "stare čase", ki so 'bili v veljavi pred prihodom NRA. V vseh slučajih so se delavci uprli.
V Detroitu, Mich., se bo vršila konvencija avtnih delavcev. Sklicana je za 26. avgusta. To bo tudi prva letna konvencija avtnih delavcev, ki so organizirani v "federalnih unijah". Voditelji pričakujejo, da se na tem zborovanju ustanovi med-1 posluje .pod
Unija tekstilnih delavcev v Nevv Yorku je zadnje dni predložila kongresu zakonodajo glede vladnega kontroliranja tekstilne industrije po vzorcu vladne regulacije premogovne industrije.
lasti so skušale demonstrante pregovoriti, naj se vrnejo domov, drugače ne dobe zvišane-ga relifa, demonstrantje pa so vztrajali, da ne odidejo, dokler jim uprava ne da dela in zviša relifa.
Razbitje družine
John Hanley v Sheldonu, 111., se je dne 16. junija obesil, ker mu je pretila oblast z odvzet-jem njegovih osmih otrok. Mati jim je umrla že prej. Hanley je bil "na relifu".
"Četrti" zahteval 136 žrtev
streJjanju in drugih proslavah "četrtega", v avtnih nesrečah, pri plavanju in drugih zabavah. V čikaški okolici je bilo ubitih enajst ljudi. Večina smrtnih slučajev je bila radi lahkomiselnega ravnanja s strelivom, ki je običajni način tega letnega slavja.
Za odpravo dej a žensk v rudnikih
Mednarodni delavski biro, ki
Vojni aeroplani v
m v • • •
1 urciji
V Turčiji je ljudstvo zbralo "fond za obrambo", v namenu, da se n porabi sa nakup vojnih aeroplanov. Zbrali so toliko. da je turška vlada naročila v Angliji 500 vojnih letal. Stali bodo $25,000,000.
Preki sod
V Zed. državah ni bilo obsedno stanje še nikoli proglašeno proti kapitalistom, pač pa skoro v vsakem slučaju proti stav kar jem.
narodna unija avtnih delavcev, narodov, se je na s ki bo dobila um dno poslovnico (mnci junija t j. v ž
od Ameriške delavske federacije, s čemer bi organizirani avtni delavci prišli pod pokroviteljstvo A. F. of !/.
pokroviteljstvom svoji kon-Ženevi izrekel za odpravo uposlevanja žensk v rudnikih. Predlog je sateljem bil sprejet soglasno.	I niso čisti
Nasilno odvzemanje pravice do dela
Plača ali stroski?
Gen. Hugh Johnson, nekdanji načelnik pokojne Nire, je bil imenovan za ravnatelja vladnih javnih del v New Yor-ku. Službo je sprejel in izjavil, da noče zanjo nobene plače^ pač pa $25 na dan za stroške, ali $7,800 na leto.
Relif ni za stavkarje
Stavkujoči tkalniški delavci v East Rochesterju, N. H., so vprašali za relifna dela. Administrator relifa, župan Watson, jim je odgovoril, da jim ne more ustreči, ker so prejšnje delo pustili po svoji volji. Naj se torej vrnejo.
Naciji v Nemčiji so izdali dekret, s katerim so vzeli delo in | SNT*J. do zaslužka 1,500 pi-
' pev. zbora
prevajalcem, ker
M
■ V Chicagu bodo to leto iladačt alovenake prireditve:
Sobota 13. julija: Piknik »bora "Prešeren" pri Keglu v WiMow Springsu.
Nedelja 14. julija: Piknik dru*bra
"Sosedje" St. 449 SNPJ na Kranjskem hribčku v Willow Springsu.
Nedelja 28. julija: Piknik drufttva
Pioneer pri Stezinarju v Willow Springsu.
Nedelja U. avguata: Izlet angle-
*koga odteka kluba St. 1 JSZ v Rand
Dunes.
Sred* 11. aeptembra: Prireditev
druatva Intrgrity SNPJ.
Nedelja 20. oktobra: Slavnost 25-
letnice JSZ v dvorani CSPS.
Sobota in nedelja 2.-3. nov.t Slavnost 10-letnice druStva Pjoneer.
Sobota 16. novembra: Prireditev
društva Integrity SNPJ.
Ntdelja 17. novembra: Koncert pev-akega tbora Pre*#rell v dvorani
pravico
in
"arijcf

Torek
zabava v
24. novembra: Koncert
■Sava" v dvorani SNPJ. 31. decembra: Silventrova
dvorani SNPJ.
'A
ILi.
/


-m
A Yugosta v Weckly Dtvoted to the Intcreut of the \Voikjra OiViCIAL ORGAN OF . Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREG
EDUCATION,
ORGANIZATION OO-OPERATIVE
COM M ON VVEALTH
NO. 1452.
Publiaked VVeekl* at 363» W. 26th St.
CHICAGO, ILL., JULY 10, 193S.
VOL. XXX.
REASON ING BY FALSE ANALOGY
By William M• Feigenbaum
Congreaaman Martin I)ies of number to be taken care of de-
Texas, according to the Associated Press, U starting a drive for a law to deport 6,000,000 aliens in the IJnited States "as a partial solution to the unem-ployment problem."
The giant intellect of the Texan delivered itself of the thought that "If there vvere no aliens in this country vve vvould not have an unemployment problem."
His idea seems to be that six million aliens are holding jobs that keep six million American citizens out of jobs, and if the aliens vvere sent back to where
centlv or indecently lalls by two million or six million or fif-teen million, as the čase may
those affecting families of four five and six people.
If this fallacy of reasoning by false analogy vvere confine J
be. And with that much less t(J Martjn ^ W()U,d be ax
work to be done the number of unemployed among those re-maining in the country vvill automatically remain at the same proportionate level.
Of course Congressman Dies|was mia,ed by the economic never thought of this, and ot fallacy of mercantilism, like-course nothing^ Martin Dies|wise rea80ninjf by false un:li.
ogy, a fallacy that caused
unimportant as the Texas statesman himself, but it hap-pens to be one of the common-est failings ot mankind. For | hundreds of years the vvorld
thinks is of the slightest impor-| tance, anyway, except that it illustrates one of the greatest failings of our "great" thinkers and statesmen. For aside from
many vvars, including the American revolution. And na-tions have sought to extend their borders into other lands
....	e, the false analogy of their coun
that Dies (and mtllions of tries wIth a fami|y outgrowtm? others like him) reason by the;u smal| h(jm(% or a Krowing false analogy betvveen a nation ch;|d requiring new ciothes.
and a family, a country of vast extent vvith unlimited resourcea and a home of limited space; betvveen problems affecting tens of millions of people, and
Thinking straight appears to be the/rarest accomplishment of thy$ vvho have the fate of millions in their charge.
THE SOCIALIST ROAD TO POVVER
thev came from six mili ion1 th'" ,tulP'dtty "J?	»"ith people bSUUN al
AmU-in, wI"!Tp™n.pS ■ ^ '"•"-1 ^ * ** SE ZSE c,«,
to vvork and the army of jcb-less vvould instantly disappear. Mr. Dies appears to believe that the aliens in the country are ali mature men and vvork-ing vvomen, not one of them having vvives or children de-pendent upon them for sup-port. He appears to believe that there are just so many jobs in the country, and the re-moval of one set of job holders out of the coui>try vvould auto-matically leave just that number of jobs open for other people, presumably citrzens (and consequently voters).
He does not realize that six million vvorkers represent prob-ably fifteen million people; or that six million aliens cannot include more than tvvo or two and a half million vvorkers. He does not realize that the re-moval of tvvo million, or six million, or fifteen million people from the American scene would automatically make just that much less vvork to be done
WEIGHED IN THE BALANCE
THE CAUSE OF CRIME AND WAR
Never »n the hi*t«iry of t hi« vvorld i
wcre there so many events of historic i The capitalist Controlled press
imj>ortance taking plače a« at th« readily grasps for criine nevvs present t-ime. Nover wbk there *u"h , ,	. . . • ,
i lr-tfe percentag* of pen, v uho | and playa up the storiea »n sueh h t ve no true eor r^tlon of wh-»t i« " manner as to get the general takin' plače. History i« repeatin* ItJpublic interestud in buyillg ;elf. Nations. mighty cmplVes, have their papers. They pluy up fuHen in the raoe for material gain, ..	4 • „,
Tt the ame t m, having gone	| dlv«re®	murder stones,
11 r»* mad. The aim aml en i mmrht did tf^aft etc., VVlthout telling their not eonatitute a valid foundation I readers the causes for these i^on whWh to er.ct true civilization. |evj| iu.t.s aM(| what should l>e
done to abolish them. Thru bombastic propaganda they seream for a larger army and navy to back up the imperial-ists in their venture of exploita-ion abroad. Hut the truth about the causes for vvar and erime is told by The Milvvaukee Leader, a Socialist daily in the follovving article:
"Why say erime 'and' vvar? Crime 4is* vvar against society, and vvar is a crime.
"The capitalist systerr is the cause of both crime and vvar.
"The population of the jails and penitentiaries consists of non-Kocialists—Democrats and Republicans. Socialists, being human, have their laults and they sometimes make mistakes,
No nation ran endure that lacks the n«cessary ijualitics of social weH- j bem</.
Modem eiviliiat on i« t»einir ed in the tmlance and found w intinfr ju<tt to the ext«nt that million^ of |M»<<ple have been vietimizcd l>y t h« unju*t, un^hristian, unholy, unXJo l ly, d>vel-?ipawned economic «y^tem of rnpitalipm. On th«- other hand a veri tailrle utopia l es just ahead if th« people are ahle to eoniDrehend it and attain it. — W. L. Baldrid«e.
Unite and Fight!
France, Italy and En^land have ^ot tojcether to censure (Jerinany for breakinK the provitlons of the Treaty of Versaille«.
Now what we need ia «o«it4>ody to censure them for making the treaty in the firat plače.
By John Potvers
So honest Socialist, one who like* more difficult test« may in- awaitinjc to deal with realities rather than with , them in the near future, in the t ven t fancies and who^e faith in Socialism ! «f another war.
B«>cause of the unprecedented lif-
is maintained hy fervid devotion to the ideal in fair weather and in Had, w!ll deny that the year» of depression have (been years of cri.sis for Socialism as vvell as for capitalism.
The Socialist and la<Hor movements are not thinps at>art in the vvorld in whi?h they funetion and vvhich tfave them birth. They inf,vitably re*ri<ter the effects of the v!cissitudes and perturbations through vvhich the wjr!d is passinpr. In pome countries they have «uffered severe defeats and setihacks, due to historic circum-
SPOOFING THE SOCIALISTS
but they do not violate laws unless it 'be bad iavvs. VVe think vve are sate in saying that there is not a single Socialist in the jails and penitentiaries, of America unless he was put there for exercising the consti-tutionally guaranteed right of free speech, or for some other righteous act—in vvhich čase society has commHted a crime against him instead of him committing a crime against society.
"Socialism, «by substituting co-operation for competition, vvill take away the main cause of crime, and it vvill gradually disappear, for it is caused mainly by the fierce competi-lion, the strife, the rotten moti ves, the vvars, and the pover-ty, fostered by capitalism.
"The present capitalist sys-tem is also the cause of vvar. It places the industries and the financial povvers in the hands of a lew egregiously rich men vvho seek to dominate the mar-kets and investments of the
vvorld. They com«' in confliet with the same sort of men from other countries. Each countrv has a big army and navy ta back up these imperialists in their ventures. Sueh ^>re the things Khie^h lead to interna-tional complications and to vvar. Besides, there are the money lenders, the stock gam-blers and the munition manu-facturers, vvho are always ready to lead their countries, surreptitiously and by means of lying propaganda, into war, when it suits their purposes to do so.
"By making the Industries collective, Socialism vvill stop imperialism and remove the cause of vvar. Socialized na-tions vvill exchange products with one another, but there vvill be no occasion to enter into fierce competition for mar-kets and investments. The pur-chases and sales vvill be made by the proper economic agen-cies of the nations themselves, not by private profit-lusting buccaneers."
as the unbridled ehieftain of a By-zantine Bonapartlsm. the counter-r »
vc!utionary fvultion of Communtot j Quit<, a	whi|e a(fD> Tht, Nation,
did»toi>hip, is always c.ted hy th** which ia a	r<.pUto«ble and admirable
............................................................."II
\EARCHLI0HT
11 lit lili
I"" VI
Donald Lotrich
itillMI for whii/h they wer*» not • by those vvho remain; for the pon iMe. In other countr v thev ha\(> aliens and the jobless, and even«beon on the	Parallel with
the dereliets, must somehovv be fed and clothed and sheltered; vvhether on jobs or on relief, on the breadline or by pan-handling or in institutions, whether in comifort or in utter misery, the food and clothing and shelter are somehovv found for them, and the finding of that food and clothing and shelter makes jobs for vvhat-ever vvorkers find jobs. And vvith the removal of a certain number of persons—citizens, aliens, dereliets, floaters, stovv-away or what have you—the
the defeats in Germany, for which the Communists vvere primarily re.^-pons ble insofar as the vveakeninir of thp »trikinj? power of the w>tkors was concerne<l, and in Austria, wherc the co!lap*e wa« an inevitable con-sequence of what happened in Ger-many, there have t»een a series of im-portant and enroura^iner vietories in a number of democratic ?ountr'es, where Socialists are either n contril of the Kovernment or play an increis-ir?!y influent al part. \Vhcrevor de-mocracy and civil r;«rht.i have been preserved the Socialist and la'.»<»r movements are r«i»uminsr th3 offen-sive, althoutrh it vvould be dantferou" to miccunrtb to the illusion that the eris s confrontinj? them is over or to ijrnore the fact that even srreafer and
f.culties vvith vvhich the So;iai s: eritk-s in contrast to the allejced lark • weejtlyf had a vvrite-up of the Social-ghout the vvorld haslof achievement of_demo«r§tlc^ So; iaU of Milvvaukee. li was a carica-cialirm.	ture, prepared after Consulting with
The critici are vvelcome to their i the em-mies of the So© a list*. It com-
plete!y failed to catch the špirit of what the Socialists have done and are doinK here.
In its issue of June 3, The Nation
movement throu*hou had to cope in rrcent year\, lilet-tante erit es, parlor-boNhevik exhibi-
tionists and left win-? illu ionists, ,riorifita<ion of the Bonapartism in t J thr,ir -redit an Sov>t.t Rin„ia.
none of whom hav< iota of concrete achievt ment, like io -peak -w!th derision of the alh^ed failure1* of dnrr »cratic Soci&!i»m. So-viet Russia, where Stalin ha* emer^ed
35TH ANNIVERSARV OF SPRAVEDLNOST
Sunday, July 14, the B«>hemian So-c allst Weekly "Spravedlnost" will celebrate its 35th anniversary at P 1-sen Park. A lar^e projjram featurinjf several sin^injc societies, amone them Sava of Branih 1 JiSF, gymnastics, jpee^hes and other intereating fea-tures will '>e pponsored. A >»ood or-chestra vvill entertain the dance 1< ver« ufter the program. Ciate prises will -l>e jjiven away. The admission is on!y 4Cc.
We. hovvever, continui' to point vvith pride and satisfsction to the aocomplifhments of our comrades in England, Scandinavia, Ho!- icontain.< an articl.' about the Social-land, BelKium, Swit-zerlanJ, Ciecho-|j«t party of th»* United States and its slovakia, France and Spain, where members. It also is a caricature. the S<vialist continue to hold alof: A man who s rarlr;il m in tt car.
illllllirii..
ml
the hanner of d«mocrat'c Socialism in th? face of a rnctionary tide. An t j our hearts re3p«»nd vvith warmth to the heroic battle wa^ed l»y the Socialist and trade unionists of (ler-many and Austria against the fa«cist c.ppressors of these countrk"*. Kv»*ry-vvhere democratic Socialism is re« suminf the offensive while Bonapar-tišt Bolshevism is svinking dtM-jH-r nnd deoper in the mire of its own countcr-revolutionary iHibstance.
Democratic Socialism does not build for a day. It buHds consistently and persistently for immediate advance and ultimate, endurinit victory.
toon wouI«l find it rather irkaome to expla:n that his nose, li.ps, eyeibrowi, arms,	etc., do not really lo«».k
like the caricature. It \vou!d be better if he could have his real pieture printed.
So it is \v i t h this caricature of the Social sts. Th?y sometimes do things vvhich can Ik* laii^hid at and distort-ed. So do weekly organa of opinion. No doubt both can take a joke. The nmiles at the groteaqu« distortions havinir subsided, suppose a true ap-praisai should be attempted.
—The Milvvaukee Leader.
Our Doings Here and There
Comrade Jacob Amrt>rozich of Moon Run, Pa., reported la.U weeik that their tvvo day /program celebratin^r the SOth anniversary cf Proletarec has 'been complete 1. Carl Pnuli from Pittdburgh will he the princi-pal speaker. On another pajre of this issue s an ad fcivin* the full details about the program. It vvill be held at Portman's flrove Saturday and Sun-
day, July 1.3 and 14.
*
The next affair of Braneh No. 1 JSF is that of sinirin? societ.v "Sava." A Moonlight Picnic at Kegel*a Grove will be held on Saturday, August .'t. The sonsrsters will be out to entertain their friends and syini>athi7ers vvith sonffs, j?oo<l dance mu««ic and refresh-ment«». Plan to be there w t h your friends. The admission tickets are only 2ftc.
«
In Cleveland a joint picnic vvill he *ponsored .Sunday, July 21, at Pin-tars farm by Braneh No. 27 JSF, its Knjrlish aeetion and sinirinjf aociety Zarja. A cordial invitat on is extend-
ed to aH friends and sympathizcrs. *
The first picnic of Braneh No. .Tf>, in Bearcreek-Red Lodjre, Mont., vvill be held Sunday, July 21, at the Happy Brothers-Park. The comrades plan to make a hi* day of it and ex-pect a larjre crovvd from nearby towns. The principa! speaker vvill he Comrade James I). Graham. a mem-ber of the national exe^utive committee of the Socialist Party. . *
From VVaukegan Comrade John Za-kovsek reported that the JSF ronfe-rence of this distriet vvill be held early in November.They plan to npon-sor a program cel«'»ratimr the 25th anniversary of the JF>F. llis letter also containcd a $25 check for the United Socialist Drive vvhich vvas for-vvarded to the national office.
Five Ch'cago comrades have al-ready secured 42 subs for Proletarec in the past .1 weeks. From Detroit Comrade John Zornik sent in 8. Frank Banbic of Cleveland and Anton Zornik of Herminie came vvith 2 ppeh. In cities like Milvvaukee, Detroit, Cleveland, Chicago and John-stown more of our comrades should -houlder this responsibility of so-li^itinj? aubscrlptions. These distriet« are entirely too large for any <»ne man to cover. More cooperation is needei and vvith more Cv>mrades
vvorking better results vvill be assured. •
VVhat has hep.pened to our Detroit comrade«? VVe seldom hear from them thru these columns anymore. Surcly this chanjfeable -vveather hasn't »fot the best of them. — John Rak.
Hoopes Voted Ablest Member of Legislature
An~almost unanimous verdk*t that the Socialist Party furnished the out-*tandinjr leader and the ablest le*ris-'atr>r in the 10.1S session, novv comincr to a close, vvas shown hy a pool of the "orre«pondents rr.portin^r on le^is-lative do'n<jfs.
Twenty-eisrht new«men consider^d their joh incomplete vvithout infor-min? the Penn«ylvania readinj? lic of their collective mpinion of th" men th^y rei?arded the «fl>lest, or the mo«t inhistrious, funniest, hand-somest and the one they vvoOld m »U I ke to see stay at home.
Darl*rgton Hoop««, Reading Social-Ut. wii voted the "ablest all-around man amon« ihe 250 leviaUtort in the Houae.
Hoopes. informed of the distin> tion conferred upon him, said, *'the cempliment really .belongs to my party.'
A GOOD REASON FOR HIS WORRIED LOOK
What vvas iprobably the best meet-injf ever held by our Unemployed Club vvas held last Friday night at the headouarters. The usual bus ness ses-sion lssted exactly one hour and a hjtlf and then vve heard tvvo out of tovvn speakers, one from Streator, IU. i and the other from Staunton, IU.
Both vpeakers presented splendid i illustrations of hovv our present ec-ioncmic system vvorks. They anal.vzed the reason« and explained vvhat must be done to alter the present damnable setup. The most effective piec^ of propaganda, hovvever, vvere the mov-1 ing pietures vvhich vvere shovvn ac-ccmpanied by explanations and suit-able remarks by the KJucational Di-r«^ctor of the Illinois VVorkers Alli-ance. The pietures left deep impres-sion.1 on some r>5 members and vi-
• iiori. They shovived hovv vvell rich people treat there race horses, cows, etc. contrasted vvith the slums and shacks in vvhich poor people must live. They aLso shovved the vvasted energies of our present puhlic vvorks projeets. These vvere actually funny, tho seriously to be condemned. Six new meml>ers vvere initiated. ()nce again vve call attention of our comrades of the possibilities of this un-empioyed gromp.
e
Although none of the old j>oliti-cians nor Jndustrialists and bankers vvould let anyone fiay anything about untmployment insurance a fevv years ago it is well to knovv that biWs for unemployment insurance vvere intro-duced in 31 state legislatures during the first six months of 11K16. VVhat is lili more interestiiitf, five States have actually passed lavvs instituting <uch insurances. VVe knovv that the unemployment insurance lavvs vvhich vvere passed are not aderjuate to mect the situation. VVe knovv that there vvill be ali types of atbuses in adminis-tering the lavv. VVe knovv that we vvill 4ill have to fkght for a genuine com-#pulsory lavv to adequately care for the unemployed. But it is a different attitude that the .politicians have taken. It is something to have th< m admit that private business and private charity cannot take care of
the people in this country. For, by adopting unemployment insurance
lavvs, that is exactly vvhat they admit. *
Socialists will not be satisfied with these inadequate lavvs. What vve want and must have is a uniform Federal lavv because the situation is a nation-~ al one vith vvhich the various sepa-rate states cannot cope. So the cry for insurance is slowly getting th« ears of people vvho are out of vvork as vvell as tho«e vvho stili vvork. And vve Socialists do have a certain amount of satisfaetion in seeing this subject treated, even if ali too lightly, in the various state legislatures.
Italy is bound to go to vvar. Mussolini says noth ng can stop them. May-be he is right. \Vhy, vvith the hil! baked politicians and statesmen run-ning the governments of the various countries and their fears of hurting the .pride of Mussolini'« Italians may-be noth ng much can l>e done. One thin^j is certain, hovvever, that Mussolini vvould never make his vvarlike .pronouncements vvere the rest of the nations agreed that Mussolini has no right to Ethiopia. If they vvould .?tand by Englands economic hoycott Italy vvould soon cool off her upri&ing fever.,
*
Reports are current that the-e is great unrest in Italy. Mussolini vvants to outdo that vvith the clamor of uar, gain nevv possessions vvith raw material« and levy a tax on the poor Abyssinian.j.
*
RunVblings are heard from Franc« that the fascists are coming. Rumb-ling^ nre heard in Spain that a new civil vvar is unavoidaible. Rumblnfs are heard in Austria that the Ilsps-burgs vvant to return to rule the people. It's strife, — constant strife, U: the vvorkers. And a fevv ionstsntly continue to feast on the vvork of th« many. VVe are living in a rapid era. The vvorkers may yet learn that they have nothing to lose in organization. That they have everyth ng to gain.
THE FAKE OPEN SHOP
By James H. Maurer
The open shop drive, in its final analysis, means, really anarchism and chaos. Based on the philosophy of in-dividualism, it assumes that every worker is free to compete in the same way a« a combine or a truat. In other vvords, it is based upon the idea that a vvorker, stan«! ng alone, has an ♦'fiual opportunity to secure as i^ood a bar ga In for his labor povver as, for example, the United States Steel combine has for its manufactured products.
VVhat a ridrculous ahsurdity to make this assumptionl
Fancy the individual vvorkmen •tanding at the gate of the employ-ment office of a lange Corporation, w th hundreds of others like him, •e« king the same job, atte<mpting to bai^ain for the hvghest vvages for his la:>.»r power, and then convpare his pitiful position as against the ali powerful and dominating position of th« United States Steel trust, the meat packing combination, the SUn-
dard Oil Co., and the Morgan group of /bankers!
It vvas for the purpose of helpinff the individual vvorkman in his ?trug-glc for an existence and in his efforts to improve his social and economic position that the t rade un on movement came into existence. The work-er, realizing hi\ helplessne«! »9 against the all-povverful corporstions of vvealth, aligned hmiself with his fellovv vvorkers, so that, collectively, they could p roteč t their interesi« in the same way as the employers. t
ON ION FIELDS
Frances Perkins, Unitei Ststes secretar.v of labor, ha-« stated that "a study made after the strike in th« on ion field* in Ohio showed IS p«r cent of the vvorkers vvere under th« age of 10, and 10 per cent under 14. In s«rme factories a large proportioa of lahor supply is made up of children und«r 16 years of age."
M. .. . ^. l'. .	.