ZIMA Zima 2006/7 je bila rekordno topla, po nšžinah je bilo malo snega PODNEBJE Februarje bil že šesti mesec zapored s temperaturo občutno nad dolgoletnim povprečjem VODNI VIRI Konferenca o vodah in podnebnih spremembah: prilagajati se moramo začeti takoj! and 1hc EliMpe-al Wai*r Dlmeit&lo Mwufelliy-|MPKJH VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v februarju 2007...........................................................................................................3 Razvoj vremena v februarju 2007 .............................................................................................................23 Podnebne razmere v zimi 2006/7.............................................................................................................. 30 Meteorološka postaja Plave......................................................................................................................46 ČAS JE ZA PRILAGAJANJE - PODNEBNE SPREMEMBE IN VODNO STANJE V EVROPI49 AGROMETEOROLOGIJA 51 HIDROLOGIJA 57 Pretoki rek v februarju...............................................................................................................................57 Temperature rek in jezer v januarju...........................................................................................................61 Temperature rek in jezer v februarju.........................................................................................................65 Višine in temperature morja v januarju......................................................................................................69 Višine in temperature morja v februarju....................................................................................................73 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v februarju 2007....................................................................77 ONESNAŽENOST ZRAKA 80 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE 88 POTRESI 91 Potresi v Sloveniji - februar 2007.............................................................................................................. 91 Svetovni potresi - februar 2007 ................................................................................................................ 93 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 95 Fotografija z naslovne strani: Ne le po nižinah, tudi v Alpah je to zimo padlo manj snega kot običajno (foto: T. Cegnar ) Cover photo: As in the lowland also in the Alps this winter there was less snow than on average (Photo: T. Cegnar) UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: KLEMEN BERGANT JOŽE KNEZ RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v februarju 2007 Climate in February 2007 Tanja Cegnar S februarjem se je iztekla koledarska zima, ki si jo bomo zapomnili kot najtoplejšo doslej. Za primerjavo še vedno uporabljamo obdobje 1961-90, saj se takrat posledice naraščanja vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju še niso tako očitno odražale na vremenskih in podnebnih razmerah. Tudi večina predpisov in standardov je narejena na osnovi podatkov tega obdobja. Povsod po državi je bil februar izrazito toplejši kot običajno, na obali je bil to celo najtoplejši februar doslej. V nekaj večjih krajih osrednje in južne ter vzhodne Slovenije pa je bil februar doslej toplejši le enkrat. Padavin je bilo v pretežnem delu države več kot običajno, le na severu in v Beli krajini niso dosegli dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je v južni polovici države primanjkovalo, drugod so dolgoletno povprečje presegli. Snežna odeja je bila tudi v gorah skromna, po nižinah pa snega večinoma ni bilo. 12 12 -, 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 O 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka februarja 2007 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, February 2007 Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Večina dni je bila povsod opazno toplejša kot običajno, z izjemo 7. februarja na Kredarici, od 2. do 5. februarja v Biljah ter od 3. do 5. februarja na obali, kjer so bile vrednosti podpovprečne, vendar niso dosegle negativnega odklona -3 °C, v večini dni niti -1 °C. Največji pozitivni odkloni so bili doseženi v posameznih dneh zadnje tretjine meseca, v Murski Soboti 8. februarja. V Murski Soboti in Novem mestu je največji odklon presegel 9 °C, v Ljubljani in Biljah 7 °C, na Kredarici in obali pa se je približal 7 °C. 9 9 6 6 3 3 0 0 12 9 6 3 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu februarju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in February and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna februarska temperatura 5,9 °C, kar je 4,5 °C nad dolgoletnim povprečjem, odklon je statistično pomemben. Letošnji februar je tako bil drugi najtoplejši od sredine minulega stoletja, višja povprečna temperatura je bila le februarja 1966, ko je bila 6,7 °C. Daleč najhladnejši je bil februar 1956 z -7,8 °C, z -3,7 °C mu je sledil februar 1954, -3,1 °C je bila povprečna temperatura februarja 1963, februarja 1952 pa -2,5 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 2 °C, kar je 4 °C nad dolgoletnim povprečjem in presega meje običajne spremenljivosti. Najhladnejša so bila februarska jutra leta 1956 z -12,2 °C, najtoplejša pa leta 1966 s 3,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 10,2 °C, kar je 4,7 °C nad dolgoletnim povprečjem in pomembno presega meje običajne spremenljivosti. Popoldnevi so bili najbolj topli februarja 1998 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 12,2 °C, najhladnejši pa že zgoraj omenjenega izjemno mrzlega februarja 1956 z -2,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil februar 2007 tudi v visokogorju pomembno toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka -5,5 °C (pozitivni odklon 3,1 °C od dolgoletnega povprečja). Doslej je bil v visokogorju februar hladnejši v letih 1956 z -17,2 °C, 1965 z -14,4 °C, leta 2005 je bila povprečna temperatura -13,1 °C, sledi mu februar 1986 (-12,4 °C). Najtoplejši je bil februar 1998 s povprečno temperaturo -2,5 °C, le za spoznanje je zaostajal februar 1990 z -2,9 °C; februarja 1966 je bila povprečna temperatura meseca -3,8 °C, leta 1989 pa -4 °C. Na sliki 2 desno sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna februarska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici so bili hladni vsi februarski dnevi, v Ratečah se le trije dnevi niso uvrstili med hladne. V Lescah je bilo 17 hladnih dni, v Slovenj Gradcu dan manj, po 13 takih dni je bilo v Murski Soboti in Celju, 12 v Kočevju in po 10 na Goriškem in v Postojni. Le trije hladni dnevi so bili zabeleženi na obali, dan več na Krasu, po 7 jih je bilo v Črnomlju in Ljubljani, po 8 pa na Bizeljskem in v Novem mestu. V Ljubljani je letošnji februar s 7 hladnimi dnevi za 11 dni zaostajal za dolgoletnim povprečjem in od sredine minulega stoletja jih je bilo le dvakrat manj, in sicer februarja 1966, zabeležili so le 4, februarja 1974 5 takih dni, največ pa jih je bilo leta 1956, ko so bili vsi dnevi v februarju hladni (slika 3). Februarja so dnevi s temperaturo ves dan pod lediščem običajno že opazno redkejši kot januarja, takim dnevom pravimo ledeni. V Ljubljani jih februarja ni bilo, povprečje znaša tri dneve. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani še enaindvajset februarjev brez ledenih dni, 21 ledenih dni pa je bilo v izjemno mrzlem februarju 1956. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število hladnih dni v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in February and the corresponding mean of the period 1961-1990 LJUBLJANA — I 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 4. Število ledenih dni v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in February and the corresponding mean of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in February and the 1961-1990 normals Najhladneje je bilo 4. oz. 5. februarja, v Lescah 1. in v Slovenj Gradcu 2. februarja. V Ljubljani se je 5. februarja 2007 živo srebro spustilo na -3,2 °C. Na sedanji lokaciji merilne postaje je bila najnižja izmerjena februarska temperatura -23,3 °C iz leta 1956, podobno mraz je bilo z -21 °C leta 1948, z -18 °C pa leta 1985, z nizko temperaturo izstopa tudi februar 1952 (-17,3 °C). Tako letošnji februar po najnižji izmerjeni temperaturi ni bil povsem običajen. V visokogorju je bilo najbolj mraz 4. februarja, na Kredarici so izmerili -12,1 °C. Tudi v visokogorju smo v preteklosti izmerili že precej nižjo temperaturo, na Kredarici je bilo najbolj mraz februarja 1956 z -27,7 °C. V Ratečah se je temperatura spustila na -9,8 °C, v Slovenj Gradcu -8 °C in v Postojni -7,6 °C. Absolutni minimumi v Lescah, Kočevju, Črnomlju in Celju so bili -6 do -7 °C. Od -3 do -3,5 °C so bile najnižje izmerjene temperature na Goriškem, Bizeljskem, v Novem mestu in Mariboru, -5,6 °C pa je bil absolutni minimum v Murski Soboti. Najvišje se je živo srebro spustilo na obali, kjer so zabeležili -1,6 °C, na Krasu -2,5 °C. V večini Slovenije je bilo najtopleje 20. do 22. februarja, na obali 27. ter v Postojni in Kočevju 14. februarja. Najvišje se je živo srebro povzpelo na Goriškem, kjer so zabeležili 17 °C, 16 do 17 °C je bilo na Krasu, Bizeljskem, Celjskem in v Črnomlju, 14 do 16 °C pa v Lescah, na obali, v Kočevju, Ljubljani, Novem mestu, Mariboru in Slovenj Gradcu. V Ljubljani je absolutni maksimum znašal 14,5 °C, dobrih 5 °C je bila višja temperatura izmerjena februarja 1998 (19,7 °C), februarja 1960 je bilo 19 °C, leta 1990 za desetinko °C manj, februarja 1959 pa so zabeležili 17,7 °C. Na Kredarici so izmerili 1,4 °C, višje temperature so bile zabeležene v februarjih 1976 (9,4 °C), 2004 (7,9 °C), 1998 (7,4 °C) in 1961 (7,3 °C). V Ratečah se je živo srebro povzpelo na 12 °C, na 13,3 °C v Postojni in 13,9 °C v Murski Soboti. 25 20 20 15 š 15 10 10 5 5 0 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka februarja 2007 od povprečja 1961-1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, February 2007 -2 -4 ° -6 k -8 i r -10 ; -12 m -14 -16 -18 8 6 4 2 0 -2 -4 KREDARICA I T V ---T h ll\hl\l M T 1" T P V hm i v V 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 MURSKA SOBOTA r M V 8 6 fT 4 2 N 0 n3 D -2 IS * -4 t- -6 -10 LJUBLJANA lil J lj[fl J 1 T -R— V Ah JMU H" 7TT w MA » v\/ I I i* 1 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v februarju Figure 7. Mean air temperature in February Povsod po državi je bila povprečna temperatura februarja precej nad povprečjem; odklon je statistično pomemben. Do 3 °C topleje je bilo v skrajnem delu zahodne Slovenije, nad 4 °C topleje kot običajno pa je bilo v vzhodni polovici Slovenije (z izjemo dela Koroške), na Notranjskem, v Ljubljani s širšo okolico ter delu Gorenjske. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Februar 2007 je bil od sredine minulega stoletja na obali najtoplejši, v Ljubljani, Novem mestu in Celju drugi najtoplejši. Najhladnejši februar je bil povsod leta 1956. 20 15 £ io TO 1 5 CD iT o .22 -5 O 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 dan 21 23 25 27 LJUBLJANA yr ^Kj /yVV 1 v V W 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 dan 21 23 25 27 20 ! 15 10 ro f 5 1 mm LEGEND: RR - precipitation (mm) RP - precipitation compared to the normals SS - number of days with snow cover SSX - maximum snow cover DT - day in the month SD - number of days with precipitation 350 300 SE S= 250 C > 200 ra -a m cp 150 ra C mn > 50 0 250 "F 200 SE C 150 > ra ■n ra p100 ra C > 50 0 KREDARICA n ■i h ml 1 1 .J 1. 1 1» 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 MURSKA SOBOTA I I 250 ' 200 150 100 50 0 portorož 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 -j? 200 JE 150 ro -a ro 100 > 50 NOVO MESTO lil i i 1 lil ..lil t ■ .11 1 h 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 14. Padavine v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 14. Precipitation in February and the mean value of the period 1961-1990 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Padavin je bilo februarja nadpovprečna veliko v Portorožu in Ljubljani, nekoliko so dolgoletno povprečje presegli v ostalih krajih, manj kot običajno pa je bilo padavin na Kredarici. Februar je bil v Celju in na Kredarici najbolj namočen leta 1955, v Murski Soboti leta 1995 in v Novem mestu februarja leta 1969. Povsem suh je bil v Murski Soboti in Novem mestu februar 1998, v Murski Soboti tudi leta 2001 in v Novem mestu februarja 1993. V Portorožu je padlo 121 mm, kar letošnji februar uvršča na četrto mesto po najvišji količini padavin; več padavin je bilo v februarjih 1968 (140 mm), 1995 (139 mm) in 1969 (138 mm), najmanj padavin je bilo v februarjih 1998 (1 mm), 1975 (2 mm), 1997 (4 mm) in 1993 (5 mm). V Ljubljani je padlo 127 mm, kar je 58 % več od dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji sta bila s po 3 mm najbolj suha februarja 1949 in 1998, po 6 mm je padlo v februarjih 1959 in 1993. Najobilnejše februarske padavine so bile leta 1968 (208 mm), leta 1969 (198 mm), leta 1952 (192 mm), 184 mm je padlo leta 1995, leta 1951 pa 173 mm. 250 Slika 15. Padavine v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 15. Precipitation in February and the mean value of the period 1961-1990 E J= c > W > 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na sliki 16 je shematsko prikazano februarsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja februarja 2007 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 16. Bright sunshine duration in February 2007 compared with 1961-1990 normals 115% 100% 85% Februarsko trajanje sončnega obsevanja je bilo podpovprečno v južni polovici države, drugod nadpovprečno. Največji presežek je bil na Celjskem, sonce je sijalo za dobro tretjino več časa kot običajno, in na območju Kredarice s širšo okolico, kjer je bil presežek 22 %. V Postojni je bilo doseženih le 80 % povprečnega sončnega obsevanja. Sonce je v Ljubljani sijalo 81 ur oziroma 95 % dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena februarja leta 1998 (176 ur), med bolj sončne spadajo še februarji 2000 (149 ur), 1990 (145 ur) in 1975 (143 ur). Najbolj siva sta bila febru- 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo arja 1969 in 1972 s po 23 urami sončnega obsevanja, 34 ur je sonce sijalo leta 1951, 44 ur sončnega vremena pa je bilo februarja 1986. o > >w Slika 17. Število ur sončnega obsevanja v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 17. Bright sunshine duration in hours in February and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo v Ratečah, in sicer 11,8 na Goriškem, na obali 6, po 5 v Lescah, na Kredarici, Krasu, v Beli krajini in Slovenj Gradcu. Najmanj jasnih dni, po le eden, je bilo v Mariboru in Murski Soboti, po dva sta bila na Celjskem in Bizelj-skem, po trije v Postojni, Kočevju in Novem mestu. V Ljubljani so zabeležili dva jasna dneva (slika 18), kar je dan manj od dolgoletnega povprečja; od sredine minulega stoletja je bilo 9 februarjev brez jasnega dneva, kar 9 jasnih februarskih dni je v Ljubljani bilo v letih 1993, 1997, 1998 in 2003. LJUBLJANA II II 1 hi 1 1 1 25 20 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 18. Število jasnih dni v februarju in povprečje ob- Slika 19. Število oblačnih dni v februarju in povprečje dobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 18. Number of clear days in February and the Figure 19. Number of cloudy days in February and the mean value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ takih dni, in sicer 16, so zabeležili na Kočevskem, dva dni manj v Novem mestu, 13 v Črnomlju, po 12 na Goriškem in Bizeljskem, po 10 v Lescah, na obali, v Postojni in na Celjskem. V Ljubljani je bilo 11 oblačnih dni (slika 19), kar je tri dni manj od dolgoletnega povprečja; v Ljubljani je bilo februarja 1972 24 oblačnih dni, v letih 1969 in 1986 po 23, le 3 oblačne dni so zabeležili februarja 1998. Najmanj oblačnih dni je bilo v Slovenj Gradcu, in sicer le trije, po 4 taki dnevi so bili na Kredarici in v Ratečah, 7 v Mariboru, dan več v Murski Soboti, 9 oblačnih dni pa so zabeležili na Krasu. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 5,5 in 7 desetin. Največja povprečna oblačnost je bila na Kočevskem, in sicer 7,7 desetin, najmanjša pa v Ratečah (4,1) in na Kredarici (5,1). Na sliki 20 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. Večina padavin je padla med 7. in 15. februarjem, nekaj tudi v posameznih dneh zadnje tretjine meseca. 8 6 c 15 4 10 2 5 0 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 60 50 t- 40 t- c 30 > a d a 20 cp 10 LJUBLJANA 1 L 10 4 <= 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 60 50 "E 40 JE (D g 30 > ■o S 20 10 -- 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 10 60 8 50 4 n ro >o T3 n ro 20 o cp tn 2 10 0 0 PORTOROŽ ■ 1 1 H LMRMMI 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) februarja 2007 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, February 2007 -10 -10 - 8 6 6 4 4 2 2 0 0 10 8 6 4 2 0 0 - 10 8 8 6 6 4 4 2 2 0 0 8 6 4 ^ 0 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - februar 2007 Table 2. Monthly meteorological data - February 2007 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 3,5 3,9 9,5 -1,1 14,5 22 -6,8 1 17 0 463 117 5,7 10 5 68 80 6 0 2 9 15 1 6,0 Kredarica 2514 -5,5 3,1 -2,6 -8,0 1,4 22 -12,1 4 28 0 715 143 122 5,1 4 5 75 76 8 0 11 28 1 70 26 742,1 3,1 Rateče-Planica 864 0,7 3,2 7,7 -4,0 12,0 22 -9,8 5 25 0 539 121 105 4,1 4 11 67 85 5 0 0 28 58 1 913,0 4,9 Bilje 55 6,9 2,7 12,5 2,3 17,0 20 -4,1 4 10 0 366 110 91 5,5 12 8 136 1 46 9 0 3 0 0 0 1007,3 8,0 Letališče Portorož 2 7,8 3,6 12,8 3,6 15,2 27 -1,6 4 3 0 342 106 88 5,7 10 6 121 1 94 9 0 7 0 0 0 1013,6 9,0 Godnje 295 6,4 3,7 12,2 2,6 16,0 20 -2,5 5 4 0 380 108 6,1 9 5 195 217 10 0 1 0 0 0 Postojna 533 4,9 4,3 9,4 0,9 13,3 14 -7,6 5 10 0 423 83 80 6,5 10 3 204 230 10 0 2 0 0 0 7,1 Kočevje 468 4,4 4,2 9,8 0,1 14,1 14 -6,6 5 12 0 436 7,7 16 3 98 1 08 7 0 10 1 1 13 6,9 Ljubljana 299 5,9 4,5 10,2 2,0 14,5 22 -3,2 5 7 0 394 81 95 6,8 11 2 127 1 58 10 0 9 0 0 0 978,7 7,4 Bizeljsko 170 6,0 4,5 11,0 1,6 16,6 22 -5,4 5 8 0 393 6,8 12 2 56 1 01 5 0 7 0 0 0 Novo mesto 220 6,2 5,1 10,6 2,0 15,1 22 -3,4 4 8 0 386 75 83 6,9 14 3 58 1 06 4 0 7 0 0 0 985,4 7,6 Črnomelj 196 6,2 4,5 11,5 1,5 16,8 21 -6,0 5 7 0 387 6,6 13 5 68 93 9 0 2 0 0 0 Celje 240 5,4 4,7 11,2 0,0 16,7 22 -6,3 5 13 0 409 106 131 6,6 10 2 59 1 08 5 0 5 0 0 0 985,3 6,9 Maribor 275 5,8 4,7 10,9 1,4 14,5 21 -3,7 5 9 0 396 103 114 6,2 7 1 39 78 2 0 0 0 0 0 980,7 6,5 Slovenj Gradec 452 3,4 4,0 9,8 -1,3 15,6 22 -8,0 2 16 0 465 111 106 5,6 3 5 53 1 03 4 0 1 4 2 1 5,9 Murska Sobota 188 5,0 4,5 10,2 0,5 13,9 5 -5,6 5 13 0 419 98 114 6,6 8 1 42 110 4 0 6 0 0 0 991,5 6,7 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - februar 2007 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - February 2007 Postaja I. dekada II . dekada III . dekada Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 6,6 11,1 12,6 3,2 -1,6 1,2 -4,0 7,5 13,3 14,8 2,5 -0,5 1,0 -2,5 9,6 14,2 15,2 5,7 2,4 4,1 -0,5 Bilje 4,9 10,1 12,9 1,0 -4,1 -0,5 -6,7 6,8 13,4 17,0 0,7 -1,5 -0,7 -4,0 9,7 14,2 16,3 6,0 1,2 4,4 -0,9 Postojna 3,9 8,8 12,0 0,1 -7,6 -2,1 -10,0 4,5 9,5 13,3 0,3 -4,0 -1,4 -5,6 6,6 10,1 12,2 2,8 -2,4 0,8 -4,6 Kočevje 3,5 9,7 13,5 -1,1 -6,6 -2,1 -7,8 4,3 8,8 14,1 0,5 -2,7 0,3 -2,9 5,8 11,1 13,9 1,1 -1,8 0,6 -2,3 Rateče -0,3 6,7 10,5 -5,1 -9,8 -8,4 -15,2 0,6 8,1 11,4 -4,7 -8,2 -7,4 -12,9 2,3 8,5 12,0 -1,7 -4,6 -4,2 -9,6 Lesce 2,2 8,0 11,5 -2,7 -6,8 -4,3 -9,0 2,9 9,3 11,9 -1,7 -4,1 -2,9 -6,5 5,8 11,5 14,5 1,7 -2,6 0,5 -3,6 Slovenj Gradec 2,1 8,6 10,4 -3,0 -8,0 -5,0 -10,8 2,6 9,3 13,0 -1,6 -4,3 -3,7 -6,9 6,0 12,1 15,6 1,1 -3,5 -1,5 -6,2 Brnik 2,8 8,4 11,2 -2,2 -6,4 3,0 9,3 12,3 -2,5 -5,3 6,0 11,9 15,5 1,3 -4,9 Ljubljana 5,0 9,2 12,3 1,1 -3,2 -1,6 -8,4 5,1 9,6 13,2 1,3 -1,5 -1,1 -5,5 8,0 12,0 14,5 4,1 0,9 1,3 -3,0 Sevno 5,1 8,6 12,3 2,2 -0,3 -0,7 -4,1 4,7 8,0 12,9 1,0 -1,9 -1,2 -5,7 7,0 10,7 13,2 3,7 1,1 1,6 -1,7 Novo mesto 5,5 10,8 13,6 0,9 -3,4 5,7 9,1 14,9 2,1 -1,0 7,7 12,4 15,1 3,3 -1,0 -3,4 Črnomelj 5,2 11,9 1 4,5 0,2 -6,0 -1,9 -8,0 5,6 9,8 16,2 2,2 -2,5 1,0 -4,5 8,0 13,3 16,8 2,2 -3,0 0,8 -4,5 Bizeljsko 5,2 10,7 12,2 0,0 -5,4 -0,6 -5,6 5,5 9,6 13,4 1,9 -1,0 1,5 -1,4 7,4 13,0 16,6 3,2 -1,4 2,6 -1,6 Celje 4,3 10,7 13,2 -0,7 -6,3 -3,3 -9,6 4,6 10,1 14,5 -0,8 -4,1 -2,9 -7,0 7,9 13,3 16,7 2,1 -1,0 -0,3 -4,0 Starše 4,9 11,0 13,0 -0,3 -4,9 -1,5 -6,0 4,9 9,9 13,7 0,2 -3,2 -1,1 -3,9 6,3 12,6 16,7 1,9 -1,4 0,9 -2,0 Maribor 5,5 11,0 14,1 0,4 -3,7 5,6 10,2 13,6 1,6 -2,7 6,6 11,7 14,5 2,2 -0,8 Jeruzalem 6,1 9,4 13,5 1,0 -2,0 5,5 9,0 13,0 2,5 -0,5 1,6 -1,5 5,5 9,5 12,0 2,8 0,0 1,6 -0,5 Murska Sobota 4,9 10,9 13,9 -0,6 -5,6 -2,3 -7,3 4,7 9,7 13,7 0,5 -3,1 -1,2 -5,0 5,5 10,0 12,8 1,9 -1,0 0,4 -3,2 Veliki Dolenci 5,3 9,9 12,5 0,8 -1,4 -1,8 -6,5 4,9 8,6 12,5 1,2 -2,4 -1,5 -6,0 4,8 8,4 12,0 1,5 -1,4 -0,2 -2,4 LEGENDA: Tpovp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: Tpovp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - februar 2007 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - February 2007 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. I I. III. M od 1. 1. 2007 I. II. III M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 38,9 4 58,3 4 23,3 4 120,5 12 164 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 52,7 4 51,0 4 32,3 3 136,0 11 210 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 78,8 4 61,0 4 64,1 5 203,9 13 299 0 0 0 0 0 0 0 0 Kočevje 34,1 3 33,4 6 30,4 5 97,9 14 237 0 0 1 1 0 0 1 1 Rateče 9,1 3 26,2 2 31,3 1 66,6 6 192 58 10 37 10 30 8 58 28 Lesce 20,8 4 20,5 2 26,7 1 68,0 7 178 15 9 0 0 0 0 15 9 Slovenj Gradec 2,6 3 23,6 2 26,6 1 52,8 6 121 2 4 0 0 0 0 2 4 Brnik 27,6 4 17,9 2 28,9 3 74,4 9 149 2 2 0 0 0 0 2 2 Ljubljana 37,9 4 39,6 5 49,1 5 126,6 14 216 0 0 0 0 0 0 0 0 Sevno 18,6 4 23,5 4 26,4 3 68,5 11 121 0 0 0 0 0 0 0 0 Novo mesto 11,6 4 32,4 6 13,9 3 57,9 13 119 0 0 0 0 0 0 0 0 Črnomelj 16,4 4 38,8 7 13,0 4 68,2 15 192 0 0 0 0 0 0 0 0 Bizeljsko 6,7 3 34,0 4 15,1 3 55,8 10 108 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 7,7 4 28,5 3 22,9 1 59,1 8 122 0 0 0 0 0 0 0 0 Starše 4,5 4 23,7 2 21,7 2 49,9 8 95 0 0 0 0 0 0 0 0 Maribor 1,2 4 22,4 2 14,9 2 38,5 8 81 0 0 0 0 0 0 0 0 Jeruzalem 3,9 3 26,3 2 15,9 1 46,1 6 87 0 0 0 0 5 1 5 1 Murska Sobota 4,7 3 22,2 3 15,4 2 42,3 8 70 0 0 0 0 0 0 0 0 Veliki Dolenci 4,8 3 14,2 2 15,2 1 34,2 6 68 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2007 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2007 Dmax s.d. ■ dekade in mesec ■ višina padavin (mm) ■ število dni s padavinami vsaj 0,1 mm ■ letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) ■ višina snežne odeje (cm) ■ število dni s snežno odejo ob 7.uri ■ decade and month ■ precipitation (mm) ■ number of days with precipitation 0,1 mm or more ■ total precipitation from the beginning of this year (mm) ■ snow cover (cm) ■ number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 28. februarja 2007 250 § 200 > to "O to 150 100 50 LJI JBLJ JANA r r— 1 S J / J 1.jan 1 .feb 0 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica 68 % 30 % SSW 13 m/s 38 % SSE 11 m/s S 14 m/s .„ 13 % 0 2 % SSE 36 m/s S 17 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje Slika 21. Vetrovne rože, februar 2007 Figure 21. Wind roses, February 2007 10.0 % N 10 m/s 3 8 % N 4 7 m/s N 19 m/s 8 3 % NNW 13 m/s 8 5 % 120 % NNW 10 m/s NNE 0 8 m/s 11.8 % 3.0 % NNW 7 5 m/s NNE 3 2 m/s NNE 1.8 m/s m»«»17 8 % NW 1 6 m/s MC 4 8 % NE 1.3 m/s 5.2 % NW 0.9 m/s kha/9 3% NW 7.0 m/s NE 2.6 m/s WNW 15 %/s 3.1 % ENE 1 3 m/s 2 7 % WNW 1 4 m/s 9 3 % ENE 0.9 m/s 20.1 % WNW 7 2 m/s EMC 33 % ENE 2.7 m/s 3.9 % W 17 m/s 4 2 % E 0 9 m/s 2.3 % W 19 m/s 6.5 % E 0 9 m/s 4.8 % W 8.5 m/s 2.4 % E 2 4 m/s WSW 07 m/s ccc 31 % ESE 1.0 m/s 3.2 % WSW 1 2 m/s ccc 23 % ESE 0.9 m/s 0.8 % WSW 3 8 %/s ESE 2.9 m/s 6.7 % SE 1.6 m/s SW 2 1 %/s 99 % SE 4.2 m/s SE 1.0 m/s SW 3.2 m/s SSW 1 7 %/s CCC 15 8 % SSE 2.2 m/s 10.3 % S 2 3 m/s SSW 1.9 m/s 1 0 % N 2 3 m/s N 0 9 m/s N 0 8 m/s 1.8 % NNW 2 8 m/s 1.2 % NNE 37 m/s 1 6 % NNE 0 6 m/s NNW 0 8 m/s NNE 10 m/s NNW 0 4 m/s NW 3 0 m/s MC 16 % NE 4.8 m/s MC 4 5 % NE 1.6 m/s 2 0 % NW 0.6 m/s MC 2 3 % NE 0.9 m/s NW 8 3 % WNW 13 %/s CMC 8 6 % ENE 1.5 m/s ENE 3.3 m/s 4 7 % WNW 1 2 m/s 8.3 % ENE 1.2 m/s 2.7 % W 17 m/s 2.3 % E 15 m/s 13.5 % W 1.1 m/s 4.8 % E 14 m/s 6.0 % W 14 m/s 33 5 % E 13 m/s WSW 16 m/s ccc 182 % ESE 2.6 m/s 12 4 % WSW 13 m/s CCC 2 5 % ESE 1.0 m/s WSW ESE 1.3 m/s 2.8 % SW 2 7 m/s 37.3 % SE 3.0 m/s «.«.13 7 % SW 1.6 m/s 22 % SE 0.8 m/s 6.3 % SW 1 3 m/s 2.5 % SE 1.0 m/s SSW 39 %/s 7.1 % SSE 3.7 m/s 10.8 % SSW 1.4 m/s ccc 28 % SSE 0.9 m/s 3.8 % S 2 8 m/s SSW 1.5 m/s SSE 1.4 m/s 6.9 % S 14 m/s S 2 0 m/s 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 21) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku je pripadlo dobrih 55 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 13. februarja dosegel 21,8 m/s, bilo je 8 dni z vetrom nad 10 m/s in dva dni z vetrom nad 20 m/s. V Kopru je bilo 7 dni z vetrom nad 10 m/s in dva dni z vetrom nad 20 m/s ter dva nad 30 m/s, najmočnejši sunek je 27. februarja dosegel 35,6 m/s. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema skupno pihal v 53 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 25. februarja dosegel 16,6 m/s, bilo je 5 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema pihal v slabih 35 % terminov, severseverozahodnik s sosednjima smerema pa v slabih 24 %. Najmočnejši sunek je bil 26. februarja 11,8 m/s, veter je v dveh dneh presegel hitrost 10 m/s. Na Kredarici je veter v 16 dneh presegel 20 m/s, v dveh dneh 30 m/s, 13. februarja je v sunku dosegel hitrost 31 m/s. Severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 61 % vseh terminov, jugovzhodni-ku 10 %. V Mariboru je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo dobrih 32 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa skupno slabih 33 % terminov. Sunek vetra je 15. februarja dosegel 15,2 m/s; bilo je 8 dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahod-severozahodnik, zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v dobrih 65 % vseh primerov, vzhodseverovzhodnik v dobrih 8 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 9. februarja dosegel 13,2 m/s, bilo je 5 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 22. februarja dosegel hitrost 22,7 m/s, bili so trije dnevi z vetrom nad 20 m/s. V parku Škocjanske jame je bilo 10 dni z vetrom nad 10 m/s, en dan z vetrom nad 20 m/s in tega dne, 13. februarja, je veter dosegel 21,4 m/s. Prva tretjina februarja je bila povsod toplejša od dolgoletnega povprečja, povprečna temperatura je bila v pretežnem delu države 3 do 4,5 °C višja kot običajno. Najmanjši odklon je bil na Goriškem (le eno °C nad dolgoletnim povprečjem), na obali, v Ratečah in Lescah je bilo 2 do 3 °C topleje. V Jeruzalemu in Murski Soboti je bilo kar 4,7 °C topleje, v Mariboru in Velikih Dolencih za desetinko °C manj. V Postojni je bilo 2,7-krat več padavin kot običajno, na obali 2,2-krat in v Biljah 1,7-krat. Presežek 20 do 45 % je bil v Kočevju, Ljubljani in na Brniku. Drugod je bila količina padavin podpovprečna, najbolj v Mariboru, kjer je padlo le 9 % povprečnih padavin, v Slovenj Gradcu pa 18 %. V severovzhodni Sloveniji so dolgoletno povprečje trajanja sončnega vremena presegli za 55 do 90 %, podpovprečno pa je bilo na obali, Goriškem in v Postojni, sonce je sijalo 70 do 85 % običajnega časa. Povprečna temperatura v osrednji tretjini februarja je bila povsod višja od dolgoletnega povprečja, odkloni so bili v večini ozemlja Slovenije 3,5 do 4,5 °C. Najmanjši odklon je bil na Goriškem (2,7 °C) in v Slovenj Gradcu (3,3 °C), največji pa v Novem mestu (4,9 °C) ter Mariboru in Jeruzalemu (v obeh 4,6 °C). Na obali je padla dvakratna količina običajnih padavin, v Postojni 1,7-kratna, presežek 10 do 30 % je bil na Goriškem, v Novem mestu, Celju, na Bizeljskem in v Murski Soboti. Najbolj podpovprečne so bile padavine na Brniku in v Lescah, kjer je padlo 50 do 60 % običajne količine. Dolgoletno povprečje sončnega vremena so najbolj presegli na Goriškem, za 45 %, na obali za 30 %, najbolj podpovprečno pa je sončno obsevanje bilo v Novem mestu, le 55 % običajne vrednosti. Zadnja tretjina februarja je bila precej toplejša od povprečja, odkloni so bili večinoma med 4,5 in 6 °C. V Celju je bilo topleje kar za 6,7 °C, v Slovenj Gradcu in Novem mestu za dobrih 6 °C. Najmanjši pozitivni odklon je bil v Velikih Dolencih (3,6 °C) in Jeruzalemu (3,8 °C). Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo povsod, z izjemo Bele krajine, kjer je padlo 9 desetin povprečja. V Postojni je padla 2,8-kratna količina povprečnih padavin, v Ljubljani 2,7-kratna in v Staršah 2,2-kratna, drugod je v večjem delu presežek bil med 50 in 100 %. Sončnega vremena je bilo povsod manj kot običajno, izjema je bilo Celje, kjer bilo sončnega vremena za slabo četrtino več kot ponavadi. Najbolj so za dolgoletnim povprečjem zaostajali na Goriškem in v Murski Soboti, kjer so komaj presegli polovico dolgoletnega povprečja. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, februar 2007 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, February 2007 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 2,6 3,5 5,0 3,6 216 200 154 194 77 130 59 88 Bilje 1,0 2,7 5,1 2,7 172 129 139 1 46 70 145 56 91 Postojna 3,2 4,2 5,7 4,3 271 168 276 230 82 109 49 80 Kočevje 3,2 4,3 5,2 4,2 124 78 148 108 Rateče 2,2 3,4 4,6 3,2 41 77 145 85 110 121 85 105 Lesce 2,7 3,5 5,9 3,9 89 56 107 80 Slovenj Gradec 3,0 3,3 6,1 4,0 18 106 187 103 136 89 95 106 Brnik 3,2 3,4 5,8 4,1 125 52 144 97 Ljubljana 3,8 3,9 6,1 4,5 144 110 271 158 123 96 71 95 Sevno 4,2 4,3 6,0 4,7 97 78 185 108 Novo mesto 4,5 4,9 6,2 5,1 71 123 117 106 124 55 66 83 Črnomelj 3,5 4,3 5,9 4,5 75 105 90 93 Bizeljsko 4,0 4,2 5,5 4,5 40 130 121 101 Celje 3,7 4,2 6,7 4,7 47 114 170 108 156 112 124 131 Starše 4,0 4,0 4,8 4,2 33 97 219 104 Maribor 4,6 4,6 5,0 4,7 9 92 126 78 173 91 81 114 Jeruzalem 4,7 4,6 3,8 4,4 27 110 129 91 Murska Sobota 4,7 4,2 4,6 4,5 43 123 162 110 188 103 55 114 Veliki Dolenci 4,6 4,4 3,6 4,2 44 83 177 94 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M ■ odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) ■ padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) ■ trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - tretjine in mesec ■ mean temperature anomaly (°C) ■ precipitation compared to the 1961-1990 normals(%) ■ bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals (%) thirds and month 600 n 500 „ 400 E ^ ra 300 c >t/> > 200 100 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 22. Največja višina snega v februarju Figure 22. Maximum snow cover depth in February ljubljana LIN 1,1.1 llill dn LLL iN 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 0 Na Kredarici so 26. februarja 2007 zabeležili 170 cm snega, kar ga uvršča med manj zasnežene. Februarja 1977 so namerili kar 521 cm, med bolj zasnežene spadajo še februarji 1978 (440 cm), 2001 (420 cm) ter 1960 in 1984 s 410 cm. Malo snega je bilo v februarjih 2002 (75 cm), 1989 (80 cm), 1964 (124 cm) ter v letih 1992 in 2000 s 140 cm. Na Kredarici februarja snežna odeja vedno prekriva tla. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 180 140 ! 100 ra c 60 20 -20 KREDARICA Slika 23. Dnevna višina snežne odeje februarja 2007 na Kredarici Figure 23. Daily snow cover depth in February 2007 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan Na sliki 24 je prikazano število dni s snežno odejo v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti; februarja je sneg prekrival tla ves mesec v gorah in Zgornjesavski dolini, v Lescah je ležal 9 dni, na Koroškem 4 in v Kočevju en dan, drugod snega ni bilo. V Murski Soboti so bili še 4 februarji brez snežne odeje (povprečje znaša 11 dni), v Novem mestu je bilo brez snega še 6 februarjev (povprečje znaša 15 dni). V Ratečah je bilo najmanj dni s snežno odejo februarja 1989, ko so bili le trije taki dnevi. V Mariboru in Celju prav tako ni bilo snega, v Mariboru je bilo tako le še v dveh februarjih doslej, v Celju v petih februarjih. V Lescah je 1. februarja višina snežne odeje dosegla 15 cm, v Ratečah istega dne 58 cm, v Slovenj Gradcu 2 cm, v Kočevju pa so 13. februarja zabeležili en cm. 25 20 - o 15 >w 10 LJUBLJANA Trm TTtr Tttr ttn imirr uri nnriT! in nt i i i i i i mtini 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 25 20 ° 15 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 24. Število dni z zabeleženo snežno odejo v februarju Figure 24. Number of days with snow cover in February V Ljubljani februarja snežne odeje ni bilo, dolgoletno povprečje najvišje snežne odeje v tem mesecu znaša 22 cm. Od sredine minulega stoletja so bili še štirje februarji brez snežne odeje; le en cm so namerili v letih 1990, 1995 in 2001, 2 cm v februarjih 1949, 1974 in 1994. Debela je bila snežna odeja v februarjih 1952 (rekordnih 146 cm), 1969 (95 cm), 1983 (67 cm) in 1999 (56 cm). 5 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 25. Povsod po Evropi februarsko vreme ni bilo tako prizanesljivo. Leden dež je 24. februarja povzročal težave na Danskem (foto: Ditte Falkenberg) Figure 25. Ice rain and black ice in Denmark on 24 February 2007 (Photo: Ditte Falkenberg) Februar je po vsej Sloveniji minil brez neviht. Na Kredarici so zabeležili 11 dni, ko so jo vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju je bilo 10 dni z meglo, 7 na obali, Bizeljskem in v Novem mestu, 6 v Murski Soboti in 5 na Celjskem. Brez dni z meglo so bili v Ratečah in Mariboru, po enega so imeli na Krasu in v Slovenj Gradcu, po dva v Lescah, Postojni in Črnomlju, tri pa na Goriškem. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili 9 dni z meglo, kar je dan manj od dolgoletnega povprečja. 28 dni z meglo so našteli februarja 1952, le en dan v februarjih 1986, 2001 in 2005. Slika 26. Število dni z meglo v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 26. Number of foggy days in February and the mean value of the period 1961-1990 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1000 990 980 970 960 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 10 1 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 22 Razvoj vremena v februarju 2007 Weather development in February 2007 Janez Markošek 1.-3. februar Delno jasno, občasno ponekod pretežno oblačno Nad zahodno in srednjo Evrope ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z močnimi severozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. (slike 1-3). Prvi dan je bilo sprva zmerno do pretežno oblačno, čez dan je bilo vse več jasnine. V severovzhodni Sloveniji je prehodno zapihal severni veter. Drugi dan je bilo pretežno jasno, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. V vzhodni Sloveniji je bilo občasno nekaj več oblačnosti, zvečer se je na Primorskem pojavila nizka oblačnost. Zadnji dan obdobja je prav tako prevladovalo pretežno jasno vreme z občasno povečano oblačnostjo. Na obali je bila zjutraj in dopoldne še nizka oblačnost. Čez dan je zapihal zmeren veter severnih smeri. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 13 °C. 4. februar Pretežno jasno, predvsem v vzhodni Sloveniji vetrovno Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, v bližini Črnega morja in nad severovzhodno Evropo pa je bilo ciklonsko območje. V višinah je s severnimi vetrovi pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, predvsem v vzhodni Sloveniji je pihal severni veter. Zjutraj je bila temperatura povsod pod lediščem, najvišje dnevne temperature pa so bile od 9 do 12 °C. 5. februar Delno jasno z zmerno oblačnostjo, krepi se jugozahodnik Iznad Skandinavije se je nad srednjo Evropo pomaknilo območje nizkega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja se je veter obračal na jugozahodno smer. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, čez dan se je krepil jugozahodni veter. Zjutraj je bila temperatura spet povsod pod lediščem, najvišje dnevne temperature pa so bile od 9 do 15 °C. 6.-8. februar Povečini oblačno, občasno padavine, v višjih legah in ponekod po nižinah jugozahodnik Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Z zahodnimi do jugozahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal vlažen zrak (slike 4-6). Prvi dan se je od zahoda povsod pooblačilo, zjutraj je bilo v severovzhodni Sloveniji še delno jasno. Dopoldne je v zahodni in osrednji Sloveniji pričelo deževati in do večera se je dež razširil nad vso Slovenijo. Drugi dan je bilo oblačno in deževno, najmanj dežja je padlo v severni Sloveniji. 8. februarja je bilo v severovzhodni Sloveniji zmerno do pretežno oblačno in suho vreme, drugod je občasno še deževalo. V višjih legah in ponekod po nižinah je pihal jugozahodni veter. V celotnem obdobju je najmanj padavin padlo na Koroškem in v severovzhodni Sloveniji, največ pa v hribovitem svetu zahodne Slovenije, na Primorskem in Notranjskem. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9.-10. februar Spremenljivo oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji občasno rahle padavine, jugo Nad severozahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, sekundarno ciklonsko območje pa je nastalo nad severnim Sredozemljem in se pomikalo proti južni Italiji. Spremljalo ga je manjše jedro hladnega in vlažnega zraka. V višinah je nad nami prevladoval jugozahodni veter. Prvi dan je bilo oblačno, občasno je rahlo deževalo. Ob morju je pihal jugo. Popoldne se je v vzhodni Sloveniji delno razjasnilo. Drugi dan je bilo dežja manj, le v zahodni in južni Sloveniji je občasno še rahlo deževalo. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Več jasnine je bilo v severovzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 13 °C. 11. februar Na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno, na vzhodu občasno rahel dež Ob močnih zahodnih višinskih vetrovih se je prek srednje Evrope proti vzhodu pomikala oslabljena vremenska fronta. Na Primorskem je bilo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Ponekod v vzhodni Sloveniji je prehodno rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 9 °C, na Primorskem do 15 °C. 12.-13. februar Prehod hladne fronte - pooblačitve, padavine, delne razjasnitve Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je prvi dan dosegla Alpe in se ponoči skupaj s sekundarnim ciklonskim območjem pomikala prek Slovenije (slike 7-9). Drugi dan popoldne je bila že nad Balkanom. V višinah je sprva pihal jugozahodnik, drugi dan se je veter obrnil na severozahodno smer. Prvi dan se je povsod pooblačilo, v zahodni in osrednji Sloveniji je občasno deževalo. Ponoči so se padavine okrepile in razširile nad vso Slovenijo. Zjutraj in dopoldne so padavine povsod ponehale in popoldne se je delno razjasnilo. V večjem delu Slovenije je padlo od 20 do 40 mm padavin. 14. februar Pretežno jasno, zjutraj ponekod po nižinah megla, popoldne naraščajoča oblačnost Nad nami se je prehodno zgradilo šibko območje visokega zračnega pritiska, ki pa je že popoldne slabelo. Pred hladno fronto, ki je dosegla Alpe, se je veter spet obrnil na jugozahodno smer. Začel je pritekati bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Popoldne je oblačnost od zahoda naraščala. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 16 °C. 15. februar Sprva oblačno z rahlimi padavinami, popoldne delne razjasnitve Prek naših krajev se je v prvi polovici dneva pomikala oslabljena vremenska fronta (slike noči na 15. februar je pričelo rahlo deževati, tudi zjutraj in dopoldne je občasno deževalo je delno razjasnilo. Količina padavin je bila razmeroma majhna, nikjer ni padlo več kot Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 13 °C. 10-12). Ze v . Popoldne se 5 mm dežja. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16. februar Na zahodu pretežno jasno, drugod pretežno oblačno Iznad severovzhodne Evrope je proti Alpam segalo območje visokega zračnega pritiska. V višinah pa se je od severa proti jugu v bližini naših krajev pomikalo manjše jedro hladnega in vlažnega zraka. V zahodni Sloveniji je bilo pretežno jasno, drugod je prevladovalo pretežno oblačno vreme. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 12 °C, na Primorskem do 16 °C. 17.-18. februar Na Primorskem in v višjih legah pretežno jasno, drugod povečini oblačno Nad severovzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je segalo tudi nad naše kraje. V nižjih plasteh ozračja je od jugovzhoda pritekal vlažen zrak. Na Primorskem in v višjih legah nad 1800 metrov nadmorske višine je bilo pretežno jasno, drugod oblačno. Prvi dan se je nizka oblačnost razkrojila le v Zgornjesavski dolini, drugi dan ponekod na Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 8 °C, na Primorskem okoli 13 °C. 19.-20. februar Pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo Nad Alpami je bilo šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bilo prvi dan nad zahodnim Sredozemljem, območjem Alp in Panonske nižine jedro hladnega in vlažnega zraka, ki se je drugi dan pomaknilo proti osrednjemu Sredozemlju. Prvi dan je bilo pretežno jasno, več oblačnosti je bilo v jugovzhodni Sloveniji. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Drugi dan zjutraj je bilo v vzhodni in osrednji Sloveniji pretežno oblačno, čez dan pa povsod pretežno jasno, v jugovzhodni Sloveniji zmerno oblačno. Proti večeru se je pooblačilo v zahodni in osrednji Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 14 °C, na Goriškem drugi dan do 17 °C. 21. februar Zmerno do pretežno oblačno, zjutraj in dopoldne občasno ponekod manjše padavine Ob šibkih višinskih vetrovih se je nad našimi kraji zadrževal vlažen zrak. Zmerno do pretežno oblačno je bilo, zjutraj in dopoldne je občasno ponekod rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 17 °C. 22.-23. februar Delno jasno, občasno pretežno oblačno, ponekod jugozahodnik Nad severno in severovzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad severozahodno Evropo in severovzhodnim Atlantikom pa obsežno ciklonsko območje. V nižjih plasteh ozračja je nad nami prvi dan pihal jugozahodnik, drugi dan šibak vzhodnik, višje je prevladoval veter zahodnih smeri. V zahodni Sloveniji je bilo prvi dan pretežno oblačno, drugod delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Pihal je jugozahodni veter. Drugi dan je bilo delno jasno, občasno ponekod pretežno oblačno. Proti večeru je bilo vse več jasnine. Topleje je bilo prvi dan, najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 17 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 24. februar Oblačno in povečini brez padavin Nad severozahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, ki je segalo tudi nad Alpe. Nad naše kraje je od zahoda pritekal vlažen zrak. Prevladovalo je pretežno oblačno in povečini suho vreme. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 11 °C, na Primorskem do 14 °C . 25.-26. februar Oblačno s padavinami, drugi dan razjasnitve Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, ki se je pomikalo proti vzhodu. Hladna fronta je ponoči prešla Slovenijo (slike 13-15). Za njo se je nad Alpe od zahoda širilo območje visokega zračnega pritiska. V noči na 25. februar so bile že manjše krajevne padavine. Čez dan je bilo v severovzhodni Sloveniji suho vreme, drugod je občasno deževalo. V noči na 26. februar se je dež razširil nad vso Slovenijo, meja sneženja se je v alpskih dolinah spustila do nadmorske višine okoli 500 metrov. Zjutraj in dopoldne so padavine povsod ponehale in od zahoda se je delno razjasnilo. Padlo je od okoli 10 mm dežja v Beli krajini, do okoli 50 mm ponekod v osrednji in jugozahodni Sloveniji. 27. februar Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, ponekod plohe Nad Alpami se je prehodno zgradilo območje visokega zračnega pritiska, v višinah je s severozahodnimi vetrovi nad naše kraje pritekal razmeroma hladen zrak. Zjutraj je bilo pretežno jasno, ponekod po nižinah je bila megla. Čez dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, ponekod so bile plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 16 °C . 28. februar Zmerno do pretežno oblačno, jugozahodnik Nad severno polovico Evrope je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Z močnimi zahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal vlažen zrak (slike 16-18). V nižjih plasteh ozračja se je veter obrnil na jugozahodno smer. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 15 °C . 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 1. 2. 2007 ob 13. uri Figure 1. Mean sea level pressure on February, 1st 2007 at 12 GMT ob 13. uri Figure 4. Mean sea level pressure on February, 7th 2007 at 12 GMT Slika 2. Satelitska slika 1. 2. 2007 ob 13. uri Figure 2. Satellite image on February, 1st 2007 at 12 GMT Slika 5. Satelitska slika 7. 2. 2007 ob 13. uri Figure 5. Satellite image on February, 7th 2007 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 2. 2007 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on February, 1st 2007 at 12 GMT _:_i____i_ Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 7. 2. 2007 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on February, 7th 2007 at 12 GMT 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 12. 2. 2007 ob 13. uri Figure 7. Mean sea level pressure on February, 12th 2007 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 15. 2. 2007 ob 13. uri Figure 10. Mean sea level pressure on February, 15th 2007 at 12 GMT Slika 8. Satelitska slika 12. 2. 2007 ob 13. uri Figure 8. Satellite image on February, 12th 2007 at 12 GMT Slika 11. Satelitska slika 15. 2. 2007 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on February, 15th 2007 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 12. 2. 2007 ob 13 uri Figure 9. 500 mb topography on February, 12h 2007 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 15. 2. 2007 ob 13. uri Figure 12. 500 mb topography on February, 15th 2007 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25. 2. 2007 ob 13. uri Figure 13. Mean sea level pressure on February, 25th 2007 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28. 2. 2007 ob 13. uri Figure 16. Mean sea level pressure on February, 28th 2007 at 12 GMT Slika 14. Satelitska slika 25. 2. 2007 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on February, 25th 2007 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 28. 2. 2007 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on February, 28th 2007 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 2. 2007 ob 13. uri Figure 15. 500 mb topography on February, 25th 2007 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 28. 2. 2007 ob 13. uri Figure 18. 500 mb topography on February, 28th 2007 at 12 GMT 29 Podnebne razmere v zimi 2006/7 Climate in winter 2006/7 Tanja Cegnar K meteorološki zimi prištevamo mesece december, januar in februar. Večina dni od začetka decembra do konca februarja je bila nadpovprečno toplih, krajša hladna obdobja so bila redka. Zimo 2006/7 si bomo zapomnili kot izjemno toplo, saj je bila najtoplejša med vsemi zimami, za katere imamo podatke na našem ozemlju. Čeprav o podnebnih značilnostih vsakega meseca posebej poročamo sproti, na tem mestu na kratko povzemimo najpomembnejše značilnosti posameznih zimskih mesecev. December 2006 je mnoge razočaral, saj se je tudi v prvem zimskem mesecu nadaljevalo s padavinami skromno in nadpovprečno toplo vreme; težko pričakovanega snega po nižinah ni bilo. Razočaranje je bilo toliko večje, ker smo se vsi še živo spominjali snežene in mrzle zime 2005/6. Najbolj je od običajnih temperaturnih razmer odstopala prva tretjina decembra. December 2006 je bil manj turoben kot običajno, saj je bilo sončnega vremena skoraj povsod več kot običajno, največji presežek je bil v Ljubljanski kotlini in na Celjskem. Januar je bil že peti mesec zapored z izrazitim pozitivnim temperaturnim odklonom, na vzhodu države je bilo več kot 6 °C topleje kot običajno. Po številu hladnih in ledenih dni je močno zaostajal za običajnimi zimskimi razmerami. Nad Primorsko je večino dni segala temperaturna inverzija iznad severnega Jadrana in Padske nižine, spremljala sta jo megla in nizka oblačnost, zato je bilo sončnega vremena na Primorskem manj kot običajno, drugod pa precej več kot navadno. Dolgoletno povprečje padavin so močno presegli na Kočevskem in v Beli krajini, približno polovica države pa je imela manj padavin od dolgoletnega povprečja. Snega je bilo po nižinah malo, naj debelejša je bila snežna odeja 25. januarja. Februar je bil povsod po državi opazno toplejši od dolgoletnega povprečja, v obalnem pasu je bil to najtoplejši februar doslej, drugi najtoplejši pa je bil v Ljubljani, Novem mestu, Celju in še ponekod. V večjem delu države je bilo padavin nadpovprečno veliko, le na severu države in v Beli krajini je bilo padavin manj kot običajno. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno v južni polovici države, drugod je sonce sijalo več ur kot v dolgoletnem povprečju. V nižinskem svetu snega februarja ni snežilo; v Kočevju, Slovenj Gradcu in Zgornjesavski dolini so v začetku meseca še beležili prisotnost snežne odeje, ki je nato hitro skopnela. Snežna odeja je bila ves februar prisotna le v gorah. Na slikah 1 in 2 so prikazani odkloni povprečne zimske najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Povprečna zimska jutranja temperatura je bila povsod izrazito višja od dolgoletnega povprečja, odklon je statistično pomemben; v večini krajev so bila zimska jutra 3 do 4,5 °C toplejša kot običajno, v Novi vasi kar za 5,1 °C. Pri povprečni popoldanski temperaturi je bil odklon prav tako povsod pozitiven in statistično pomemben; v večini krajev so bili zimski popoldnevi 4 do 5,5 °C toplejši kot ponavadi, v Celju kar za 5,9 °C. Manjši odklon je bil na Primorskem in v visokogorju. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Murska Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Slika 1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C v zimi 2006/7 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 1. Minimum air temperature anomaly in °C in winter 2006/7 Murska Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočeve Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce -1 1 6 Slika 2. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C v zimi 2006/7 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 2. Maximum air temperature anomaly in °C in winter 2006/7 Slika 3. Odklon povprečne temperature zraka v zimi 2006/7 od povprečja 1961-1990 Figure 3. Mean air temperature anomaly in winter 2006/7 Zima 2006/7 je bila najtoplejša doslej, v večjem delu države je bilo 4 do 5 °C topleje kot v povprečju referenčnega obdobja. To zajema obdobje 1961-90, takrat učinki naraščanja vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju še niso bili tako opazni. Dolgoletno povprečje je bilo najbolj preseženo na območju Ljubljane in v Novomeški pokrajini, in sicer za 5,1 °C, le do 3 °C pa je bila zima 2006/7 toplejša na Goriškem. Seveda ni pomembno le povprečje, dober pokazatelj temperaturnih razmer je tudi število dni s temperaturo pod izbranim pragom. Za prikaz pogostosti mrzlih zimskih juter smo izbrali prag -10 °C (slika 4). V vseh krajih so za dolgoletnim povprečjem zaostajali, mrzli dnevi so bili zabeleženi le v Ratečah, in sicer trije, kar je najmanj doslej in 28 dni manj od dolgoletnega povprečja; največ mrzlih dni je bilo pozimi 1962/3, zabeležili so jih 62. V Ljubljani mrzlih dni ni bilo (povprečje znaša 7 dni), od sredine minulega stoletja je bilo takih še sedem zim, v zimi 1962/3 pa jih je bilo kar 31. V Novem mestu je bilo v preteklosti brez mrzlih dni pet zim (povprečje znaša 11 dni), v zimi 1962/3 pa jih je bilo kar 38. V Prekmuiju sta bili brez tako mrzlih juter tudi zimi 1987/8 in 2000/1 (povprečje znaša 15 dni), kar 48 tako mrzlih juter so našteli v zimi 1962/3. Veliko pogostejši so hladni dnevi (slika 5), to so dnevi z jutranjo temperaturo pod lediščem. V Ljubljani in Novem mestu je bilo v zimi 2006/7 najmanj hladnih dni doslej. V Ljubljani jih je bilo 31, to je 32 dni manj kot običajno; od sredine minulega stoletja je bilo takih dni največ v zimi 1952/3, ko so jih našteli 80. V Murski Soboti je bilo 54 hladnih dni, kar je druga zima z najmanjšim številom hladnih dni, bilo je 21 hladnih dni manj kot običajno; 89 hladnih dni je bilo v zimi 1998/9, samo 50 pa v zimi 1973/4. V Ratečah so zabeležili 79 hladnih dni, kar je 6 dni manj od dolgoletnega povprečja, v zimi 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1983/4 jih je bilo 91, samo 70 pa v zimi 2000/1. V Novem mestu je bilo 35 hladnih dni in najmanj doslej (povprečje znaša 70 dni), v zimi 1962/3 jih je bilo kar 87. 0 0 LJU BLJANA Ii . lili II Uli- i Ji .h i .. Ii. .1 Ii li.ll 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 5-1/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 NOVO MESTO MURSKA SOBOTA 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 Slika 4. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod -10 °C Figure 4. Number of days with minimum daily temperature below -10 °C RATECE NOVO MESTO LJUBLJANA 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 100 n MURSKA SOBOTA 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 Slika 5. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 5. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C Ledeni so dnevi, ko ostane temperatura ves dan pod lediščem. V Ljubljani in Novem mestu je bilo najmanj ledenih dni doslej. V Murski Soboti so bili štirje taki dnevi, 20 manj kot običajno, največ jih je 50 50 25 50 50 = 25 = 25 0 0 100 - 75 75 ^ 50 ^ 50 25 25 0 100 75 75 ^ 50 50 25 25 0 0 32 024823234823232323232348232323 48235323532348235390234853532353 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo bilo v zimi 1962/3 (54 dni), najmanj pa 1974/5, samo dva dneva. V Ratečah jih je bilo le 5, kar je 25 dni pod dolgoletnim povprečjem, največ jih je bilo v zimi 1968/9 (52 dni), najmanj pa 1974/5 le 4 dnevi. V Novem mestu je bil le en dan leden (najmanj doslej), kar je 20 dni manj od dolgoletnega povprečja, v zimi 1962/3 jih je bilo 51. V Ljubljani ledenih dni ni bilo, kar je prvič doslej (povprečje znaša 20 dni), v zimi 1962/3 jih je bilo 46. 20 15 g 10 13 -t—» m > 300 200 100 0 KREDARIC ;a , 1.nov.2006 1 .dec.2006 1 .jan.2007 1 .feb.2007 Slika 25. Potek dnevne višine snežne odeje v zimi 2006/7 (modra črta) in v povprečju obdobja 1961-1990 (črna črte) Figure 25. Snow cover depth in winter 2006/7 (blue line) and the average in the reference period 1961-1990 (black line) Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje v zimi 2006/7 in povprečne razmere v primerjalnem obdobju na meteorološki postaji Kredarica (slika 25), saj je ta postaja reprezentativna za razmere v visokogorju. Pozimi v visokogorju beležijo snežno odejo vse dni, na Kredarici je dosegla debelino 170 cm; doslej največja zimska debelina je bila 521 cm v zimi 1976/7, le 75 cm snega pa so 0 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo namerili v zimi 2001/2. Vendar je potrebno poudariti, da je snežna odeja v visokogorju najdebelejša v pomladnih mesecih, na Kredarici navadno šele aprila. Potek dnevnega zračnega pritiska smo prikazali za Ljubljano. Decembra smo imeli daljše obdobje visokega zračnega pritiska, takrat je bila zabeležena tudi najvišja vrednost te zime, v januarju se je pritisk spustil najnižje v zimi 2006/7, februarja pa odkloni niso bili tako izraziti. 1010 1000 990 Jž 980 970 960 950 LJUBLJANA \ Ai^ 1 Aa Aa -wv ■> v/ v 1.dec.2006 1 .jan.2007 1 .feb.2007 Slika 26. Potek povprečnega dnevnega zračnega pritiska v zimi 2006/7 (svetla črta) in v povprečju obdobja 1961-1990 (temnejša črta) Figure 26. Mean daily air pressure in winter 2006/7 (pink) and the average in the reference period 1961-1990 (dark line) V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka, sončnem obsevanju in padavinah ter snežni odeji v zimi 2006/7. Preglednica 1. Meteorološki podatki v zimi 2006/7 Table 1. Meteorological data in winter 2006/7 Postaja Temperatura Sonce Padavine in pojavi NV TS TOD TX TM TAX TAM OBS RO RR RP SS SSX Lesce 515 2,6 4,0 8,1 -1,5 15,5 -13,0 302 259 92 18 23 Kredarica 2514 -4,0 3,8 -1,3 -6,5 7,1 -16,2 380 113 287 89 85 170 Rateče-Planica 864 0,0 3,7 5,7 -4,0 14,5 -14,0 269 105 337 128 62 82 Bilje pri N. Gorici 55 6,3 2,8 11,0 2,5 17,0 -5,6 267 82 290 91 0 0 Letališče Portorož 2 7,7 3,7 12,1 4,0 18,7 -3,6 260 87 210 97 0 0 Godnje 295 5,8 3,5 10,5 2,8 17,0 -5,0 387 122 3 10 Postojna 533 4,1 4,1 7,9 0,6 13,7 -11,6 215 80 379 112 4 8 Kočevje 468 3,5 4,2 8,5 -0,9 18,4 -11,9 314 106 18 9 Ljubljana 299 5,1 5,1 8,7 1,9 16,0 -5,5 222 132 275 105 4 6 Bizeljsko 170 4,6 4,5 9,0 0,7 16,6 -8,0 135 74 5 6 Novo mesto 220 5,0 5,1 9,6 1,2 16,0 -7,2 240 109 162 90 4 5 Črnomelj 196 5,2 4,7 10,1 0,6 18,0 -10,5 251 103 7 11 Celje 240 4,3 4,8 9,8 -0,5 16,7 -10,0 293 164 153 82 5 10 Maribor 275 4,3 4,4 9,1 0,3 16,8 -7,9 288 130 101 64 5 9 Slovenj Gradec 452 1,6 3,8 6,9 -2,2 15,6 -11,5 263 104 167 103 13 7 Murska Sobota 188 3,6 4,5 8,3 -0,5 16,2 -8,1 250 128 88 73 3 4 Lendava 190 4,7 4,4 9,2 0,8 17,5 -7,9 96 68 3 7 LEGENDA/LEGEND: NV - nadmorska višina (m) TS - povprečna temperatura zraka (°C) TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) NV - altitude above the mean sea level (m) TS - mean monthly air temperature (°C) TOD - temperature anomaly (°C) TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja RO - sončno obsevanje v % od povprečja RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) OBS - bright sunshine duration in hours RO - % of the normal bright sunshine duration RR - total amount of precipitation (mm) RP - % of the normal amount of precipitation SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SSX - maximum snow cover depth (cm) 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana 8 5 % 6 8 % N 10 m/s 10 1 % NNW i8 %/s NNE Mm/s Maribor M 4 2 % 72 % N 15 m/s 3ft % NNW 13 %/s NNE 14 %/s Kredarica 5 3 % 117 % N 53 m/s 29 % NNW 7 2 m/s NNE 49 %/s .„ 12 % 0 5 % SSE 28 m/s S 19 m/s Novo mesto Portorož - letališče 1 û % 2 1 % N 18 m/s i2 % NNW 21 m/s NNE 32 m/s Bilje 3 7 m NW 1 1 m/s 14 9 % NE 1.0 m/s NW 1.6 m/s ME % NE 1.2 m/s 27.8 m NW 7.9 m/s NE 2.4 m/s 4.7 m WNW 1 9 m/s 8 8 % WNW 1 8 %/s EMC 3 2 % ENE 1.0 m/s 25.3 m WNW 7 2 m/s 2 û % ENE 2.5 m/s ENE 0.9 m/s 3.6 m E 0 8 m/s 7.2 m E 13 m/s 5.0 m W 7.6 m/s 2.0 m E 2 1 m/s W 1.6 m/s 1 9 % WSW 1 9 m/s ccc 30 % ESE 0.8 m/s 4.8 m WSW 2 8 m/s ccc 3 8 % ESE 1.4 m/s 0.9 m WSW m/s ccc 55 % ESE 4.5 m/s 2.1 m SW 1 1 m/s cc 5 4 % SE 1.2 m/s SW 2 2 %/s 2 8 m SE 1.3 m/s 0.2 m SW 1 6 m/s cc 41 % SE 3.5 m/s SSW 15 m/s CCC 13 5 % SSE 1.7 m/s «,.,4 6 % cc_ 22 m SSW 1.4 m/s SSE 1.4 m/s û 3 % SSW û 1 % 2 2 m S 13 m/s S 2 û m/s û 9 % N û9 m/s m 1 2 % N û 6 m/s 14 % " 1 2 % NNW û 5 m/s NNE û6 m/s NNW 1.2 m/s NNE 0.9 m/s «,.,4 8 % ... 2 6 % SSW 12 m/s 2 8 % SSE 15 m/s S 18 m/s Slika 27. Vetrovne rože, zima 2ûû6/7 Figure 27. Wind roses, winter 2006/7 NW 25 %/s MC 2 8 % NE 5.3 m/s 3 3 % NW 15 m/s MC 4 4 % NE 1.4 m/s 2 û % NW 0.7 m/s MC 20 % NE 1.0 m/s e 5 % WNW 16 m/s EMC 9 4 % ENE 1.8 m/s 3 6 % WNW 1 û m/s CMC 77 % ENE 1.6 m/s ENE 6.4 m/s 2 6 % W 1.5 m/s 3 1 % E 2 6 m/s »«.12 4 % W 13 m/s 3 8 % E 14 m/s W 12 m/s 3 7 7 % E 19 m/s 1 8 % WSW 2 8 m/s ccc 171 % ESE 2.7 m/s 13 7 % WSW 1 3 m/s ccc 19 % ESE 1.0 m/s WSW û7 %/s ccc 128 % ESE 1.3 m/s «... 2 9 % SW 2 7 m/s 33 6 % SE 3.2 m/s CC 2 1 % SE 1.1 m/s SW 1 1 %/s CC 31 % SE 1.0 m/s CCC H % SSE 3.5 m/s SSW 2.9 m/s ««,.,12 4 % SSW 1 3 m/s ccc 2 8 % SSE 1.0 m/s 4 8 % S 2 8 m/s 8 6 % S 14 m/s 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SUMMARY Mean air temperature in winter 2006/7 was well above the 1961-1990 normals and it was the warmest ever registered in Slovenia. Temperature anomaly was mostly between 4 and 5 °C. Anomaly was in Ljubljana and Novo mesto area 5,1 °C, up to 3 °C warmer than usually was winter 2006/7 in Goriško region. Winter 2006/7 was among the poorest ones with the number of days with minimum daily temperature below -10 °C, in Rateče this winter had the smallest number of those days; similar was with the number of days with minimum daily temperature below 0 °C, Ljubljana and Novo mesto registered the smallest number of those days. Absolute minimum air temperature was everywhere the highest ever, with exception of Rateče, where it was the second highest, and Kredarica (the fourth highest). Precipitation was the most abundant in Posočje region (above 650 mm), only up to 150 mm was observed in northeastern and part of eastern Slovenia. The biggest anomaly was in Soča, where the long-term average was exceeded for 46 %. Exceedence of 20 to 30 % was in part of Kras plateau, in Nova vas and Rateče. In northeastern and part of eastern Slovenia, in Kamniška Bistrica with surrounding and part of Zasavje region fell 60 to 80 % of the average precipitation. Winter 2006/7 was very poor with snow, the number of days with snow cover and the maximum snow depth were among the smallest one. Sunshine duration mostly exceeded the 1961-1990 normals, with exception of southwestern and part of western Slovenia, where only 80 to 90 % of the average sunny weather was registered. Exceedence of 20 to 35 % was in main part of central Slovenia, in Štajerska region and the rest of northeastern Slovenia; in Celjsko region the bright sunshine duration was exceeded for 64 %. Meteorološka postaja Plave Meteorological station Plave Mateja Nadbath V Plavah je padavinska meteorološka postaja. Plave so kraj v zahodni Sloveniji, v Spodnji Soški dolini. jiiSrs folinou. M.; ■-■.iCIVIDALE iT rt;! ¿EQM5 ItllKte '¿^ . ^tflilllu ^lif-linD Slika 1. Geografska lega naselja Plave (vir: Atlas Slovenije) Figure 1. Geographical position of Plave (from: Atlas Slovenije) Padavinska meteorološka postaja je na dnu ozke soške doline, na desnem bregu reke. Ombrometer je postavljen na rob gredice na opazovalkinem vrtu. Opazovalkina hiša je od ombrometra oddaljena približno 10 m v severni smeri. Na vzhodni strani ombrometra je cesta za Goriška Brda in v nadaljevanju struga reke Soče. Na zahodu je železnica oddaljena približno 50 m, na jugu je potok Strmec. Postaja je na nadmorski višini 90 m. Širša okolica je hribovita. Slika 2. Meteorološki opazovalni prostor v Plavah, od daleč na levi sliki in z opazovalko Karlino Koren na desni sliki, slikano proti zahodu, januar 2003 (foto: P. Stele) Figure 2. Meteorological station in Plave, from distance on the left photo and observer Karlina Koren on the right, photo taken to the west, January 2003 (Photo: P. Stele) Na meteorološki postaji v Plavah merimo višino padavin, višino snežne odeje in novozapadlega snega ter opazujemo obliko padavin, njihovo jakost in čas pojavljanja ter važnejše vremenske pojave. Meteorološka postaja Plave je bila ustanovljena julija 1908 kot padavinska postaja in je takšna ves čas delovanja. Meritve in opazovanja so potekala do leta 1915. V času italijanske oblasti so vršili meteorološke meritve in opazovanja od 1924 do 1936. Po drugi svetovni vojni so meteorološko postajo v Plavah ponovno postavili novembra 1947. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Prvi opazovalec na meteorološki postaji v Plavah je bil Anton Brošič, delal je od 1908 do 1915. Edmondo Konjedic je bil meteorološki opazovalec v času od 1924 do 1936. V obdobju 1947-1969 so meritve in opazovanja vršili pri družini Dernovšček; opazovalci so bili Alojz, Slavko in Marjan. Od decembra 1969 do konca leta 1980 sta bila meteorološka opazovalca Ivan in Jožica Gabrijelčič. Od januarja 1981 na meteorološki postaji Plave meri in opazuje Karlina Koren. Slika 3. Opazovalka Karlina Koren, januar 2003 (foto: P. Stele) Figure 3. Observer Karlina Koren, January 2003 (Photo: P. Stele) 3000 2700 2400 2100 1800 mm 1500 1200 900 600 300 mm 240 200 160 i 120 80 40 6667777888999000 Slika 4. Letna višina padavin v obdobju 1961-2006 in dolgoletna povprečna vrednost (rdeča črta) v Plavah Figure 4. Annual precipitation in period 1961-2006 and long-term mean annual value (red line) in Plave J F M A M J JASOND mesec / month Slika 5. Dolgoletna 1961-1990 povprečna mesečna višina padavin in višina padavin leta 2007 v Plavah. Figure 5. Long-term 1961—1990 mean monthly precipitation and monthly precipitation in year 2007 in Plave V dolgoletnem povprečju 1961-1990 pade v Plavah letno 2023 mm padavin; najmanj padavin pade februarja, 123 mm, in julija, 136 mm. Najbolj namočena meseca sta november (213 mm) in junij (205 mm, slika 5). Od letnih časov je najbolj namočena jesen (586 mm), najmanj padavin dobi zima (425 mm, slika 7). V Plavah je v zadnjem desetletju (1991-2000) opazen porast padavin jeseni; v ostalih treh letnih časih je opazno zmanjšanje (slika 6). V tem desetletju je kar v sedmih jesenih padlo več padavin od dolgoletnega povprečja, od tega so v treh (1993, 1998 in 2000) namerili več kot 1000 mm. Povprečje zadnjih 5-ih let izkazuje zmanjšanje padavin v vseh letnih časih. Leta 2006 je bila razporeditev padavin po letnih časih povsem zamenjana; največ padavin je padlo spomladi in pozimi, najmanj pa jeseni in poleti (slika 7). Jeseni 2006 je v Plavah padlo najmanj padavin v zadnjih 46 letih. Februarja 2007 smo v Plavah namerili 158 mm padavin, dolgoletno povprečje je 123 mm. V obdobju 1961-2007 je bil februar 1998 brez padavin, februarja 1968 pa smo jih namerili kar 500 mm. S koncem februarja se je končala tudi meteorološka zima. V zimi 2006/2007 je v Plavah padlo 406 mm padavin, minila je brez dneva s snežno odejo. V obdobju 1961-2006 je bila zima 1974/75 najbolj sušna, v treh mesecih je padlo 116 mm. Najbolj namočena zima je bila 1976/77, padlo je 1168 mm. 0 0 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo mm ■ 1961-1970 ■ 1971-1980 ■ 1981-1990 □ 1991-2000 800 700 600 500 400 300 200 100 pomlad poletje jesen zima spring summer autumn winter Slika 6. Desetletna povprečna višina padavin po meteoroloških letnih časih* in pripadajoče dolgoletno povprečje (rdeče črte) v Plavah Figure 6. Mean decade seasonal precipitation and long-term mean seasonal values (red lines) in Plave mm 700 600 500 400 i 300 200 100 pomlad poletje jesen zima spring summer autumn winter Slika 7. Povprečna višina padavin v obdobju 19611990 in 2001-2005 ter višina padavin leta 2006 po meteoroloških letnih časih v Plavah Figure 7. Mean seasonal precipitation in 1961-1990 and 2001-2005 and in year 2006 in Plave Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Plavah v obdobju 1961-2006 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station in Plave in the period 1961-2006 0 0 največ maximum leto/datum year/date najmanj minimum leto/mesec year/month letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) 2773 1965 1157 2006 mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 710 september 1965 0 februar 1998 marec 2003 oktober 1965 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) 183.5 2. oktober 1993 0 / višina snežne odeje (cm) snow cover depth (cm) 48 16. januar 1987 0 9 let od 46 9 years out of 46 letno število dni s snežno odejo 26 1987 0 9 let od 46 annual number of days with snow cover 9 years out of 46 V Plavah leži snežna odeja v dolgoletnem povprečju slab teden na leto. Najzgodnejši mesec s snežno odejo je november; najpozneje smo snežno odejo zabeležili marca. Februarja 2007 v Plavah snežne odeje ni bilo; v obdobju 1961-2007 je bilo še 26 februarjev brez snežne odeje. Največ dni s snežno odejo je bilo februarja 1969, in sicer 15 dni. SUMMARY In Plave there is precipitation meteorological station. It is located in western part of Slovenia in Soča valley. Meteorological station was established in July 1908. Precipitation, snow cover and new snow cover are measured. Karlina Koren has been meteorological observer since June 1966. * Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar 48 čas je za prilagajanje - podnebne spremembe in vodno stanje v evropi TIME TO ADAPT - CLIMATE CHANGE AND THE EUROPEAN WATER DIMENSION Tanja Cegnar Konferenca je potekala od 12. do 14. februarja 2007 v Berlinu, organizirali so jo v okviru nemškega predsedovanja Evropski zvezi. Namenjena je bila pregledu vplivov podnebnih sprememb na vodne zaloge in razpoložljivost vode v povezavi z vsemi gospodarskimi sektorji. Konference se je udeležilo 250 udeležencev iz 26 držav in številni predstavniki mednarodnih organizacij, med drugim tudi Svetovne meteorološke organizacije, UNEP, Svetovne turistične organizacije, Svetovne banke, Evropske komisije, Evropske okoljske agencije, Evropskega inštituta za energetske raziskave, Greenpeace-a, Mednarodne agencije za jedrsko energijo, UNDP,... Vodilo konference so bile nove ugotovitve o spreminjanju podnebja in njihovih posledicah za človeško družbo in gospodarstvo. Strokovne iztočnice sta prispevala Evropska okoljska agencija in Joint Research Centre. Izpostavljeno je bilo dejstvo, da bo dvig temperature v Evropi večji, kot bo v svetovnem povprečju, območje Alp se bo ogrevalo še nekoliko bolj kot ostala Evropa. Največjo skrb povzročajo predvidevanja o občutnem zmanjšanju padavin v Sredozemlju in južni Evropi, zmanjšanje bo največje v poletnih mesecih, ko je poraba vode največja. Pomembno je tudi dejstvo, da bodo ekstremni dogodki pogostejši in izrazitejši. Sedanje stoletne povratne dobe za intenzivne padavine bodo postale po nekaterih izračunih ob koncu stoletja že štiriletne povratne dobe, pričakujemo tudi daljša sušna obdobja. Pomen podnebnih podatkov in projekcij se veča, prav tako potreba po teh podnebnih podatkih, vključno s krajevnimi in daljinskimi meritvami ter z njimi povezanimi kakovostnimi homogenimi arhivi podnebnih podatkov. Nekatere države so na področju prilagajanja in izdelanih scenarijev močno napredovale in prilagajanju na podnebne spremembe namenjajo veliko človeških in finančnih virov. V Sloveniji smo na tem področju šele v začetku in v prihodnje bomo morali prilagajanju na podnebne spremembe nameniti več pozornosti, prav tako sredstev. Prilagajanje prinaša tako odrekanja in stroške kot tudi nove priložnosti. V prednosti bodo tisti, ki se bodo znali razumno in pravočasno prilagoditi. Prilagajanje bo še dolgo aktualno tako v Evropski uniji kot tudi v svetu, saj se podnebnih sprememb ne da več v celoti preprečiti in se bomo prisiljeni soočati z njimi ne glede na uspešnost prizadevanj za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Konferenca je večinoma potekala plenarno, drugi dan pa v petih sekcijah: • upravljanje z vodami, • kmetijstvo, • energija, električna energija, • promet po rekah in jezerih, • turizem. Vse sekcije so izoblikovale priporočila, ki smo jih strnili v končno sporočilo in zaključke. Glavno sporočilo konference lahko povzamemo v dveh točkah: • čas za prilagajanje je zdaj, saj znanstvena spoznanja in dejstva kličejo po takojšnjem ukrepanju; • nujno je medsektorsko delo in usklajevanje ukrepov, saj se bomo le s tem izognili konfliktom in potencialno tudi nepopravljivi škodi, ki lahko nastane zaradi zgolj ozkega sektorskega ukrepanja. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ključni poudarki zaključkov so podani v nadaljevanju. • Ker se podnebje spreminja, se moramo na spremembe prilagajati. Predvideni učinki podnebnih sprememb bodo imeli občutne posledice na vodne zaloge, kakovost voda ter razpoložljivost vode, kar bo imelo negativne učinke na vse gospodarske sektorje. Nekaterim posledicam se ne da več izogniti. • Trajnostno upravljanje z vodami je osnova za prilagajanje. Potrebno bo postaviti prioritete med uporabniki, saj je predvideno občutno zmanjšanje padavin na območju Sredozemlja in južne Evrope in pospešeno taljenje ledenikov v Alpah ter zmanjšanje vodnih akumulacij v zimskem času v obliki snežne odeje v gorah. Pomemben ukrep prilagajanja je zmanjševanje ranljivosti za eks-tremne dogodke, kot so suše in poplave. • Uspešno prilagajanje je možno le z usklajenimi ukrepi in integriranim pristopom; vključeni morajo biti vsi sektorji, ki so odvisni od vode. Prilagajanje se začne z učinkovito rabo vode v vseh sektorjih. Sedanja politika upravljanja z vodami in obstoječe direktive v EU nudijo orodja za začetek prilagajanja na podnebne spremembe, v povezavi s tem je potrebno omeniti tudi EU direktivo o upravljanju s tveganjem ob poplavah, ki je v pripravi. • Prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb morata biti usklajena, kar velja tudi za hidroelektrarne in za politiko plovbe. Potrebno je sodelovanje in ukrepanje vseh deležnikov. • Potrebno bo okrepiti sodelovanje na Evropskem nivoju; ukrepanje naj bo usklajeno na evropski ravni. Nedopustno je, da bi države ukrepale brez obzira za posledice svojih dejanj za sosednje države. Uveljavlja se pristop obravnavanja po povodjih. Pri vseh sektorskih politikah na evropski ravni bo potrebno preveriti ustreznost z vidika pričakovanih podnebnih sprememb in z vidika primernosti za prilagajanje na podnebne spremembe. • Potrebno bo izdelati ustrezne finančne mehanizme, ki bodo omogočali, da bodo uporabniki vode za porabljeno vodo plačali. Vključiti bo potrebno tudi ceno ekološke škode porabljene vode. • Kmetijstvo je ključna dejavnost za proizvodnjo hrane in za vzdrževanje urejene pokrajine in predstavlja velik potencial za blaženje podnebnih sprememb. Pri načrtovanju prilagajanja v kmetijstvu je potrebno upoštevati vplive na emisije toplogrednih plinov. Porabo vode bo potrebno optimizirati, nujno bo tudi povezovanje ukrepov v kmetijstvu z ukrepi za upravljanje tveganja ob poplavah ter za zagotavljanje razpoložljivosti in dobave pitne vode. • Zagotavljanje električne energije in njene porabe je prav tako tesno povezano z vodnimi viri, ne samo hidroelektrane, tudi uporaba vode za hlajenje v procesu pridobivanja električne energije. Razmišljati bo potrebno o večnamenskih zajezitvah in zadrževalnikih vode. • Za določitev posledic podnebnih sprememb na vodni promet bodo potrebne nadaljnje študije. Osnova za prilagajanje naj bo politika »brez obžalovanja«. • Trajnostni turizem je velik izziv, najprej pa bo potrebno poskrbeti za smotrno rabo vode v turizmu. Nekateri znaki prilagajanja v turizmu so že prisotni, vsekakor pa pričakujemo v tem sektorju velike spremembe tako v prostorskih kot tudi v sezonskih porazdelitvah. Turizem, predvsem masovni, je veliko breme za okolje. Pogosto je tekmec drugim gospodarskim panogam za omejene naravne vire, med njimi najpogosteje za pitno vodo. • Ker je s podnebnimi spremembami in njihovimi učinki povezanih še veliko odprtih vprašanj, medsebojne povezave in vplivi med sektorji pa so še nejasni, bo v bodoče potrebno še veliko raziskav na tem področju. Vendar so že zdaj znanstvene ugotovitve take, da opravičujejo in zahtevajo takojšen začetek ukrepanja. Prav tako bo potrebno vlagati v spremljanje podnebja in orodja za izdelavo podnebnih projekcij ter njihovih aplikacij. • Prilagajanje naj ne bo omejeno le na Evropo, potrebno bo sodelovati z ostalim svetom. V bodoče predvidevajo večjo vlogo Evrope pri usmerjanju in pomoči pri prilagajanju razvijajočih se držav. 50 agrometeorologija AGROMETEOROLOGY Ciril Zrnec, Iztok Matajc Svečan je zadnji zimski meteorološki mesec, ki je bil močno pomladansko obarvan, saj so temperature zraka krepko presegale dolgoletne povprečne vrednosti. Bile so za 3 do 5 °C višje od povprečja v obdobju 1961-1990. Kljub snežni odeji, ki je le na Gorenjskem prekrivala tla z več kot polmetrskim plaščem, so bile tam temperaturne razmere podobne. Talne temperature povsod drugod v Sloveniji so bile na globinah 5 cm in 30 cm pod površino ves mesec pozitivne, le na 2 cm globine so tla za krajši čas zmrznila v prvi tretjini v osrednjem delu države, na Gorenjskem, v Savinjski dolini in na Štajerskem. Temperatura tal na globinah 5 cm in 30 cm je prvih deset dni februarja stagnirala, vendar se je spustila le za 1,5 do 2 °C, le na Dolenjskem, v Savinjski dolini in na Štajerskem je bila v obeh globinah ta čas konstantna. V drugi tretjini se je ponovno dvigovala, njeno naraščanje je bilo prekinjeno le 18. in 19. februarja, ko je prišlo do kratkotrajne ohladitve zraka. Od začetka zadnje tretjine je temperatura tal hitro naraščala in dosegla najvišje februarske dnevne vrednosti na globini 5 cm v spodnji Vipavski dolini in v Primoiju preko 11 °C, med 8 in 8,5 °C na Dolenjskem, v Savinjski dolini in v Ljubljanski kotlini ter preko 7 °C v Prekmuiju. Talna vlaga, ki jo merimo na treh globinah tal v dveh talnih tipih na lokacijah Rakičan in Bilje, je bila na obeh lokacijah februarja v površinskem sloju do 10 cm globine (kjer se tudi sicer najbolj spreminja) med 26 in 32 volumskimi odstotki, kar pomeni, da so bila tla z vodo dobro preskrbljena. Ta podatek je pomemben predvsem za Primorsko, kjer v ugodnih toplejših letih pričenjajo s pomladanskimi setvami na prostem že konec februarja. Padavin je bilo februarja več kot jih sicer pade ta mesec v dolgoletnem povprečju, le na Gorenjskem in delno na Koroškem je bila količina dežja manjša od povprečja. Na kmetijske rastline dež ta mesec kljub relativno visokim temperaturam za februar ni imel vpliva in je zato večina gojenih in negojenih grmovnic in trajnic čakala na toplejše dni, predvsem pa na bolj ogreta tla. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Cvetenje nekaterih spomladanskih rastlin v februarju Letošnja topla zima je povzročila tako velike spremembe v naravi, da so v tem času, mesecu februarju, pričele cveteti tiste rastline, za katere velja, da izjemoma cvetijo v Sloveniji šele na koncu zime ali, kar pa je običajno, na začetku pomladi, marca. Lapuh, pomladanski žafran, iva in rumeni dren so vrste, ki s svojim cvetenjem naznanjajo prihod prave pomladi. Lapuh (Tussilago farfara) je tista spomladi cvetoča vrsta, ki porašča tipična ruderalna rastišča kot so nasipi ob robovih cest, gola peščena tla, prodišča itd. Zaradi teh lastnosti jo uvrščamo med pionirske vrste. Na drugačnih krajih to zelišče redko najdemo. Zaradi pogojev na teh ekstremnih rastiščih, ki so zlasti v spomladanskem času relativno toplejša in ugodnejša za hitro prebujanje rasti in razvoja, istočasno pa so toplotne prilike povsod drugod slabe, lahko pričenja s cvetenjem že zelo zgodaj. Včasih pričenja cveteti kar kmalu za našo najbolj zgodaj cvetočo spomladansko rastlino, malim zvončkom. Letos je lapuh zacvetel izjemno zgodaj, že v januarju, kar pa je glede na letošnjo toplo zimo bilo možno in razumljivo le na tistih fenoloških postajah, ki so tudi sicer poznane kot »tople postaje« in so zgodnji nastopi cvetenj pri njih kar običajni, to je na Primorskem, ponekod v Celjski kotlini in v Spodnjem Posavju, med 15. in 25. januarjem; povsod drugje po Sloveniji je lapuh pričel odpirati rumena socvetja med 1. in 28. februarjem. Na Gorenjskem in na nekaterih višje ležečih in hladnejših fenoloških postajah lapuh v tem mesecu še ni pričel cveteti. Cvetenje pomladanskega žafrana (Crocus vernus) se na območju Slovenije pojavlja običajno v marcu, neredko pa lahko zacveti tudi februarja. Za to spomladi cvetočo rastlino je značilno, da je pogosta vrsta na vlažnejših tleh, po logih in gajih, med drevjem, po sadovnjakih in na robovih listnatih gozdov. Na travnikih zacveti praviloma malo kasneje. Prav zaradi teh njenih lastnosti, da porašča različna rastišča, je čas pojavljanja cvetenja lahko zelo raznolik. Pomladanski žafran je letos, predvsem zaradi tople zime, februarja zacvetel na večini slovenskih feno-loških postaj. Na nekaterih ekstremnih sončnih in toplih legah v Beli Krajini, v Božakovem pri Metliki, obrobju Celjske kotline (v Zibiki pri Mestinju), pa tudi ponekod na Goriškem, v Brdih in Vipavski dolini, so se pojavili posamezni cvetovi celo v mesecu januarju. Le na Gorenjskem, zlasti pa na višjih nadmorskih višinah je spomladanski žafran pričel cveteti v naslednjem mesecu. Cvetenje spomladanskega žafrana se je letos v primerjavi s časom cvetenja v preteklem letu pričelo v povprečju 33 dni prej (preglednica 1). 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Splošno Primerjava cvetenja pomladanskega žafrana (Crocus vernus) letos in 2006 Figure 1. Comparison of flowering of saffron (Crocus vernus) this year and in 2006 Rumeni dren (Cornus mas) sodi za lesko, črnim bezgom in glogom med naše najpogostejše grmovnate rastlinske vrste. Svoja sestavljena rumena socvetja ponavadi prične odpirati v mesecu marcu. Letos je nastopila faza začetka cvetenja na številnih feno-loških postajah ne le na Primorskem in na Krasu, ampak tudi v notranji Sloveniji, že v februarju, med 10. in 27. februarjem. Splošno cvetenje se je pojavilo dva do štiri dni kasneje. Še bolj »marčevska« rastlina je iva (Salix caprea), saj skoraj redno v Sloveniji zacveti v marcu. Res je, da le ponekod na Vipavskem, v Brdih in v Beli Krajini ter sem in tja v Podravju iva lahko zacveti februarja, vendar pa velja, da drugje po Sloveniji ta vrsta, ki je najzgodnejša, zacveti običajno v marcu. Letos je iva skoraj povsod v državi pričela odpirati socvetja (mačice) prav zaradi eks-tremno tople zime v februarju. Od tega povprečja so odstopale le rastline na posameznih višinskih fenoloških postajah ter na nekaterih hladnih postajah na Notranjskem, v Šaleški kotlini in alpskem predgorju, kjer so mačice porumenele (zacvetele) v prvih dneh marca. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, februar 2007 Table 1. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, February 2007 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 6.7 6.8 10.4 10.6 1.0 1.3 7.5 7.5 13.5 12.9 1.3 1.6 9.7 9.8 16.0 15.8 4.0 4.3 7.8 7.9 Bilje 5.1 5.3 10.5 10.0 -0.7 0.4 6.8 7.0 14.8 13.2 0.4 1.5 9.8 10.0 17.1 16.1 3.6 4.7 7.1 7.3 Lesce 2.4 2.1 7.5 5.6 -0.6 0.2 4.3 4.0 11.0 7.4 0.0 0.9 6.6 6.3 14.3 10.2 1.1 2.1 4.3 4.0 Slovenj Gradec 0.9 0.9 4.8 4.0 -0.2 0.0 3.0 2.8 5.3 4.4 1.1 1.4 6.1 5.6 9.4 7.9 1.3 1.5 3.1 2.9 Ljubljana 3.6 3.6 9.9 8.2 -1.8 0.3 5.2 5.1 11.9 9.8 0.5 1.3 7.7 7.3 15.7 12.5 2.3 3.5 5.3 5.2 Novo mesto 4.1 4.0 9.6 8.9 0.4 0.8 6.2 6.1 9.1 8.7 3.4 3.6 8.0 7.8 11.4 10.8 4.7 4.9 6.0 5.9 Celje 3.1 3.1 8.2 7.3 -1.4 0.1 4.4 4.5 9.2 8.3 -0.2 0.8 7.0 7.0 11.9 10.6 1.5 2.4 4.7 4.7 Maribor-letališče 3.8 3.4 9.6 8.2 -1.0 0.3 4.6 4.5 10.8 8.7 0.0 0.8 Murska Sobota 3.9 3.5 9.8 7.8 -0.6 0.2 4.9 4.7 10.8 7.8 0.6 1.5 6.2 5.8 11.8 9.3 1.6 2.6 4.9 4.6 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * -ni podatka 20 -i C15 10 0 -I PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 20 N5 10 Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) LJUBLJANA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 20 -| 15 10 0 -I MURSKA SOBOTA 13 5 7 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan Slika 2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, februar 2007 Figure 2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, February 2007 5 5 5 0 9 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, februar 2007 Table 2. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, February 2007 Postaja I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 66 75 77 217 53 21 25 37 82 36 1 0 3 3 1 455 177 11 Bilje 49 67 78 193 72 10 18 38 66 43 0 0 2 2 2 381 119 4 Postojna 39 45 53 136 82 4 5 13 22 16 0 0 0 0 0 261 48 0 Kočevje 35 43 47 124 71 4 2 10 16 7 0 0 0 0 0 237 51 2 Rateče 7 8 18 32 18 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 73 5 0 Lesce 23 30 46 99 60 0 1 8 9 6 0 0 0 0 0 181 20 2 Slovenj Gradec 23 26 48 97 64 1 0 11 12 9 0 0 0 0 0 143 16 0 Brnik 28 30 48 107 69 0 1 9 11 8 0 0 0 0 0 189 23 0 Ljubljana 50 51 64 165 99 5 8 24 38 28 0 0 0 0 0 321 81 1 Sevno 50 47 56 1 53 91 4 6 16 26 16 0 0 0 0 0 313 68 0 Novo mesto 55 56 62 173 109 10 9 22 41 28 0 0 0 0 332 87 5 Črnomelj 52 56 64 1 72 95 14 9 24 46 28 0 0 2 2 1 350 108 15 Bizeljsko 52 55 59 166 96 7 8 19 34 21 0 0 0 0 319 78 3 Celje 43 45 63 1 51 91 4 7 23 34 23 0 0 0 0 285 69 1 Starše 49 49 50 1 48 82 7 6 11 24 11 0 0 0 0 281 53 0 Maribor 55 56 53 1 63 98 8 12 13 33 22 0 0 0 0 310 67 0 Maribor-letališče 46 49 50 1 45 80 6 7 12 25 14 0 0 0 0 271 49 0 Jeruzalem 60 55 44 159 86 13 14 10 36 19 0 0 0 0 345 99 1 Murska Sobota 49 47 44 1 40 84 7 7 9 23 13 0 0 0 0 257 41 0 Veliki Dolenci 53 49 38 140 81 7 9 6 22 11 0 0 0 0 299 61 0 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef>0,5,10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. M decade, month SUMMARY The last meteorological winter month was not winter like at all, air temperatures were 3 to 5 °C higher than long-term average in the whole country. Soil temperatures at soil depths of 5, 10 and 30 cm were higher too and only precipitation was higher than long-term average. There was no snow cover on February in most agricultural parts of Slovenia, the only region where snow lasted all of the February was upper Gorenjska. Flowering started in average more than 30 days earlier, which was the case for saffron (Crocus ver-nus) as well as for willow (Salix caprea) and for dogwood (Cornus mas). This early flowering of mentioned wild plants was similar to the one in the year 2001. 56 hidrologija HYDROLOGY Pretoki rek v februarju Discharges of Slovenian rivers in February Mojca Sušnik Februarja se je zaključilo zimsko sušno obdobje pretokov rek. Pretoki so bili v večjem delu države večji kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Reke vzhodne in jugovzhodne Slovenije so imele pretoke malo manjše od pretokov primerjalnega obdobja. Veliko večji pretoki, kot so običajni za mesec februar, pa so bili na zahodu, jugu in v osrednji Sloveniji, zlasti pretoka Vipave in Idrijce (slika 1). Časovno spreminjanje pretokov Večina rek je v februarju trikrat močneje narasla. Od 6. februarja so se pretoki povečevali do 9. ali 10. februarja. To je bila prva konica. Sledilo je upadanje do 12. oz. 13. februarja, ko so se začeli pretoki ponovno povečevati in večina med njimi je tako 13. oziroma 14. februarja dosegla mesečno konico. Po tem povečanju pretokov so se reke do zadnjih dni v februarju zniževale, potem pa je 26. in 27. februarja sledil še tretji močnejši porast (slika 2). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji pretoki so bili v povprečju 50 % večji kot navadno v februarju. K tej vrednosti je največ prispevala Vipava, katere pretok je dosegel približno 10-letno povratno dobo. Pretoki večine rek so bili največji 13. ali 14. februarja, na Soči in Idrijci 9. februarja, na Savi v Radovljici pa 26. februarja. (preglednica 1). Srednji mesečni pretoki rek so bili v povprečju 58 % večji kot v primerjalnem obdobju (preglednica 1). Tudi pri srednjih pretokih je imela Vipava v Dolenju največji delež. Nekoliko je temu vzrok tudi to, da ima Vipava v Dolenju le 13 let dolg primerjalni niz podatkov. Najmanjši pretoki rek niso bili zelo izraziti. V povprečju so bili 42 % večji kot navadno. Večina rek je imela najmanjši pretok med 4. in 6. ali pa med 25. in 26. februarjem. (preglednica 1). summary The discharges of Slovenian rivers in February were about 58 % higher as compared to those of the long-term reference period. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki februarja 2007 in povprečnimi srednjimi februarskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the February 2007 mean discharges of Slovenian rivers compared to February mean discharges of the long term period 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 100 80 - 3 g 60 Sä ^ 40 -20 BORL+FORMIN - GORNJA RADGONA 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 RAKOVEC —VELIKO ŠIRJE I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 I RADOVLJICA ŠENTJAKOB -HRASTNIK -ČATEŽ I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 I SUHA —PODBOČJE I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 -SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA I 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 -• CERKVENIKOV MLIN -MOSTE -RADENCI I Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek februarja 2007 Figure 2. The February 2007 daily mean discharges of Slovenian rivers 50 600 200 150 ^ 100 200 50 250 300 200 = 150 100 50 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6.0 ^ 5.0 i o 4.0 ! 3.0 i 2.0 1.0 0.0 ^////////*/////// cf / 'ff/S □ Qvk feb 2007 □ februar 1971 - 2000 5.0 B40 K < j 2.0 1.0 0.0 f / ^ / //// ^ v / ^ / /// □ Qsr feb 2007 □ februar 1971 - 2000 ' " 5.0 B40 ö §3.0 k 2.0 + 1.0 0.0 cf 4? '/ //// * '// * ^ ./ ./ ^ J -t * # ¿F / / -i ¿v □ Qnp feb 2007 □ februar 1971 - 2000 ^ Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki februarja 2007 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in February 2007 in comparison with characteristic discharges in the long term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long term period 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki februarja 2007 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in February 2007 and characteristic discharges in the long-term period REKA/RIVER POSTAJA/ STATION Qnp februar 2007 nQnp | sQnp | vQnp februar 1971 - 2000 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 89 25 47.9 71.26 106 DRAVA BORL+FORMIN # * 104 11 65.4 116 223 DRAVI NJA VIDEM * 4.2 4 2.71 5.49 11.2 SAVINJA VELIKO SIRJE 19.1 5 7.51 17.5 40.4 SOTLA RAKOVEC * 4.8 26 1 3.50 8.22 SAVA RADOVLJICA * 11.8 5 5.56 10.1 19.7 SAVA ŠENTJAKOB 41.7 6 20.7 35.9 89.3 SAVA HRASTNIK 109 6 51.2 79.4 104 SAVA ČATEŽ * 146 6 51.9 131.9 366 SORA SUHA 12.7 25 3.15 8.01 24.4 KRKA PODBOČJE 20.6 25 7.04 21.4 45.7 KOLPA RADENCI 27.4 6 4.41 15.2 33.8 LJUBLJANICA MOSTE 41.5 6 5.02 25.2 105 SOČA SOLKAN 56.2 4 12.1 28.6 75 VIPAVA DOLENJE # 7.4 5 2 3.85 7.21 IDRIJCA PODROTEJA 4.7 20 1.04 2.16 3.36 REKA C. MLIN 4.6 25 0.874 2.43 5.69 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 101 63.9 91.1 161 DRAVA BORL+FORMIN # * 155 132 168 270 DRAVI NJA VIDEM * 8.8 3.56 11.8 26.2 SAVINJA VELIKO SIRJE 37.9 11.7 37.3 87.5 SOTLA RAKOVEC * 8.8 1.98 10.6 33.3 SAVA RADOVLJICA 27.2 8.79 21.745 72.9 SAVA ŠENTJAKOB 77 27.3 59.7 193 SAVA HRASTNIK 202 61.4 119 198 SAVA ČATEŽ * 272 90.4 237 596 SORA SUHA 29.0 4.57 16.9 56.9 KRKA PODBOČJE 45.7 10.6 50.24 123 KOLPA RADENCI 82.3 8.96 48.6 128 LJUBLJANICA MOSTE 100.4 10.3 54.2 154 SOČA SOLKAN 108 24.1 64.55 218 VIPAVA DOLENJE # 41.7 3 9.46 28.2 IDRIJCA PODROTEJA 17.9 1.83 7.04 22.4 REKA C. MLIN 18.8 1.03 9.57 28.2 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 158 13 85 170 438 DRAVA BORL+FORMIN # * 289 13 171 278 533 DRAVI NJA VIDEM * 50.4 13 4.79 45.7 149 SAVINJA VELIKO SIRJE 200 13 12.8 154 446 SOTLA RAKOVEC * 40.5 14 2.18 45.7 197 SAVA RADOVLJICA * 66 26 24.1 72.2 372 SAVA ŠENTJAKOB 214 13 51.1 199 900 SAVA HRASTNIK 443 13 90.8 275 595 SAVA ČATEŽ * 545 14 116 601 1685 SORA SUHA 124.7 13 5.31 72.3 294 KRKA PODBOČJE 164 14 16.6 127 295 KOLPA RADENCI 280 13 12.6 252 742 LJUBLJANICA MOSTE 233 13 15.7 139 242 SOČA SOLKAN 318 9 50 341 1419 VIPAVA DOLENJE # 188.8 13 3.58 41.0 113 IDRIJCA PODROTEJA 99.4 9 2.18 44.1 151 REKA C. MLIN 144.5 13 1.74 67.2 174 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki februarja 2007 ob 7:00 * discharges in February 2007 at 7:00 a.m. # primerjalno obdobje krajše od 30 let # reference period shorter than 30 years 60 Temperature rek in jezer v januarju Temperatures of Slovenian rivers and lakes in January Mojca Sušnik Januarja je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 6 °C, obeh največjih jezer pa 5,6 °C. Temperatura rek je bila glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 2 °C, temperatura obeh največjih jezer pa za 2,1 °C višja. Glede na konec decembra so se reke ohladile v povprečju le za 0,2 °C, jezera pa za 1,5 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v januarju Temperature rek so bile večinoma najvišje 12. ali pa med 22. in 23. januarjem. Od 4. do 12. januarja so se reke počasi segrevale, nato so se do 16. januarja ohlajale. Sledilo je ponovno segrevanje rek do 22. ali 23. januarja, nato pa so se temperature rek do konca meseca, z manjšimi ali večjimi nihanji, zniževale. Temperature jezer se do 9. januarja, ko je prišlo do manjše ohladitve, niso veliko spreminjale. 16. oz. 17. januarja sta temperaturi jezer ponovno dosegli vrednosti začetka meseca, potem pa so se temperature do konca meseca zmanjševale. Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v januarju 2007 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in January 2007, measured daily at 7:00 AM 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo s 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I -LJUBLJANICA - MOSTE - - SOČA - SOLKAN I s rA 9 11 13 15 -KRKA-PODBOCJE 19 21 23 25 27 29 - - SORA-SUHA 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 —REKA-CERKVENIKOV MLIN -BLEJSKO J. - MLINO - - BOHINJSKO J. - SVETI DUH 15 15 u 10 u 10 15 15 U 10 U 10 Slika 2. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v januarju 2007 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in January 2007, measured daily at 7:00 AM Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek so bile 2 °C, obeh jezer pa 2,5 °C višje od obdobnih vrednosti. Najnižje temperature rek so bile od 2 °C (Savinja v Nazarjah) do 7,9 °C (Idrijca v Podroteji). Najnižji temperaturi jezer sta bili 4,2 °C in 4,6 °C. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Krki v Podbočju, za 3,5 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 4,1 °C (Savinja v Nazarjah) do 8,4 °C (Idrijca v Podroteji). Povprečna temperatura rek je bila 6 °C in je za 2 °C višja od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 6,2 °C, Bohinjskega pa 5 °C, kar je za približno 2 °C višje od dolgoletnega povprečja. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 1,6 °C, temperaturi jezer pa za 1,4 °C višje. Najvišje temperature rek so bile od 9,7 °C (Krka v Podbočju) do 6,3 °C (Savinja v Nazarjah), če izvzamemo Muro, za katero v januarju ni popolnih podatkov. Najvišja temperatura Blejskega jezera je bila 6,8 °C, Bohinjskega pa 5,4 °C. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer januarja 2007 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in January 2007 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Januar 2007 Tnk °C dan Januar obdobje/period nTnk sTnk vTnk °C °C °C MURA G. RADGONA 2.6* 29 0.0 1.0 3.5 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 2.1 28 0.0 0.8 3.0 SAVA RADOVLJICA 4.0 27 0.0 1.2 3.8 SAVA ŠENTJAKOB 3.7 28 0.0 2.5 4.8 IDRIJCA PODROTEJA 7.9 25 2.0 7.0 7.9 K. BISTRICA KAMNIK 4.0 28 1.2 3.3 6.0 SAVINJA NAZARJE 2.0 16 0.0 0.4 3.3 SAVINJA LAŠKO 2.5 28 0.0 0.4 2.8 LJUBLJANICA MOSTE 6.3 4 1.9 4.1 6.3 SOČA SOLKAN 5.5 1 0.0 3.2 6.0 KRKA PODBOCJE 6.3* 2 0.0 2.8 6.0 SORA SUHA 3.8 28 0.0 0.8 4.5 REKA CERKVEN. MLIN 4.1 4 0.0 1.0 4.8 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 4.8* 1.2 2.8 5.2 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 4.9 0.8 2.9 5.0 SAVA RADOVLJICA 5.1 0.9 3.0 5.6 SAVA ŠENTJAKOB 5.4 1.5 4.3 6.3 IDRIJCA PODROTEJA 8.4 3.9 7.5 8.4 K. BISTRICA KAMNIK 5.6 3.0 4.8 8.2 SAVINJA NAZARJE 4.1 0.2 2.4 5.5 SAVINJA LAŠKO 5.2 0.2 2.5 5.0 LJUBLJANICA MOSTE 7.0 3.4 5.6 7.9 SOČA SOLKAN 7.4 2.9 5.4 8.5 KRKA PODBOCJE 7.8* 1.1 5.0 7.4 SORA SUHA 6.4 0.7 2.9 6.9 REKA CERKVEN. MLIN 6.0 0.1 3.4 7.1 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 5.9* 23 2.4 4.6 6.4 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 7.4 12 2.4 5.4 8.0 SAVA RADOVLJICA 6.8 22 2.5 4.9 6.8 SAVA ŠENTJAKOB 6.7 22 4.4 6.0 10.0 IDRIJCA PODROTEJA 8.5 22 6.0 7.9 8.9 K. BISTRICA KAMNIK 7.3 19 3.2 6.2 10.0 SAVINJA NAZARJE 6.3 22 0.3 5.0 8.2 SAVINJA LAŠKO 7.9 22 0.9 5.3 9.0 LJUBLJANICA MOSTE 8.0 22 5.1 7.1 9.5 SOČA SOLKAN 8.5 23 4.5 7.5 14.3 KRKA PODBOCJE 9.7* 12 4.0 7.5 9.0 SORA SUHA 8.7 22 2.1 5.5 10.0 REKA CERKVEN. MLIN 8.0 12 1.0 6.3 9.0 Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj, razen Blejskega jezera. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 A.M except Blejsko jezero. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT Januar 2007 Januar obdobje/ period STATION Tnk nTnk sTnk vTnk °C dan °C °C °C BLEJSKO J. MLINO 4.6 30 1.2 3.6 5.8 BOHINJSKO J. SVETI DUH 4.2 30 0.0 1.4 6.8 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. MLINO 6.2 2.5 4.3 6.4 BOHINJSKO J. SVETI DUH 5.0 0.5 2.8 7.6 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. MLINO 6.8 1 4.0 5.1 7.4 BOHINJSKO J. SVETI DUH 5.4 1 2.3 4.3 8.1 SUMMARY In comparison with the temperatures of the multi-annual period, the average water temperatures of the Slovenian rivers were 2 °C higher, but lakes for 2.1 °C. 64 Temperature rek in jezer v februarju Temperatures of Slovenian rivers and lakes in February Barbara Vodenik Februarja je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 6,5 °C, obeh največjih jezer pa 5,0 °C. Temperatura rek je bila glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 2 °C, temperatura obeh največjih jezer pa za 2,2 °C višja. Glede na prejšnji mesec so se izbrane reke segrele v povprečju za 0,5 °C, jezeri pa sta se ohladili za 0,6 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v februarju Pri vseh izbranih rekah z izjemo Idrijce v Podroteji je bil potek temperature v mesecu februarju zelo podoben. V drugi polovici prve dekade se je temperatura rek postopoma zvišala, nato pa je rahlo nihala. Ob koncu druge dekade so se temperature rek prehodno nekoliko znižale, takoj zatem pa narasle ter dosegle najvišje vrednosti med 22. in 26. februarjem. Najnižja temperatura je bila izmerjena na Savinji v Nazarjih in sicer 2,7 °C, najvišja pa na Krki v Podbočju in sicer 10,5 °C. Temperatura obeh jezer je v februarju komaj opazno naraščala in je bila konec meseca v povprečju za 0,5 °C višja kot v začetku. Blejsko jezero se je s 5,1 °C segrelo na 5,8 °C, Bohinjsko jezero pa s 4,2 °C na 5,2 °C. Blejsko jezero je bilo v povprečju za 0,5 °C toplejše od Bohinjskega. S 5 V • SAVINJA-VELIKO SIRJE P 10 ' i I >f 7 9 11 13 — SAVA-RADOVLJICA - - SAVA - ŠENTJAKOB - IDRIJCA-PODROTEJA ■ - K. BISTRICA - KAMNIK - SAVINJA-NAZARJE ■ SAVINJA-LASKO 15 15 'J 10 -- u 10 15 15 C10 7 11 15 17 21 25 Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v februarju 2007 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in February 2007, measured daily at 7:00 AM 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7 9 11 13 — LJUBLJANICA - MOSTE 19 21 23 SOČA - SOLKAN -KRKA-PODBOCJE ■ - SORA-SUHA S 5 J__I___I__I___I__I___I__I___I__I___I 11 13 15 17 19 21 23 25 27 —REKA-CERKVENIKOV MLIN I P § I 5^ 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 -BLEJSKO J. - MLINO • • BOHINJSKO J. - SVETI DUH I 15 15 £ 5 T5 15 15 M 10 -- j 10-- Slika 2. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v februarju 2007 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in February 2007, measured daily at 7:00 AM Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek so bile 2,1 °C, obeh jezer pa 2,3 °C višje od obdobnih vrednosti. Najnižje temperature rek so bile od 2,7 °C (Savinja v Nazarjah) do 8 °C (Idrijca v Podroteji). Najnižja temperatura, izmerjena v Blejskem jezeru, je bila 5 °C, v Bohinjskem pa 4 °C. Največje odstopanje najnižjih mesečnih temperatur od večletnega povprečja je opaziti pri Reki v Cerkvenikovem mlinu, kjer je bila najnižja mesečna temperatura za 3,8 °C višja od večletnega povprečja, ter pri Sori v Suhi, kjer je bila najnižja mesečna temperatura višja za 3,1 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 5,2 °C (Savinja v Nazarjah) do 8,3 °C (Idrijca v Podroteji). Povprečna temperatura rek je bila 6,5 °C in je za 2 °C višja od večletnega povprečja. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 5,3 °C, Bohinjskega pa 4,7 °C. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 1,6 °C, temperaturi jezer pa za 1,9 °C višje. Najvišje temperature rek so bile od 6,9 °C (Sava v Radovljici) do 10,5 °C (Krka v Podbočju). Najvišja temperatura Blejskega jezera je bila 5,8 °C, Bohinjskega pa 5,2 °C. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer februarja 2007 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in February 2007 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT Februar 2007 Februar obdobje/period STATION Tnk nTnk sTnk vTnk °C dan °C °C °C SAVINJA VELIKO ŠIRJE 3.2 5 0.0 1.6 5.6 SAVA RADOVLJICA 3.8 5 0.0 1.4 4.2 SAVA ŠENTJAKOB 4.0 5 0.8 3.0 5.2 IDRIJCA PODROTEJA 8.0 9 4.5 7.0 8.1 K. BISTRICA KAMNIK 3.9 5 0.2 3.6 7.0 SAVINJA NAZARJE 2.7 2 0.0 0.7 3.8 SAVINJA LAŠKO 3.3 5 0.0 0.7 4.0 LJUBLJANICA MOSTE 5.5 5 1.0 4.5 7.8 SOČA SOLKAN 6.5 7 0.0 3.8 7.0 KRKA PODBOCJE 5.9 5 0.0 3.5 6.6 SORA SUHA 4.2 5 0.0 1.1 4.2 REKA CERKVEN. MLIN 5.1 5 0.0 1.3 5.0 Ts nTs sTs vTs SAVINJA VELIKO ŠIRJE 5.8 1.2 3.9 6.4 SAVA RADOVLJICA 5.5 0.9 3.2 5.3 SAVA ŠENTJAKOB 5.9 2.8 4.6 6.1 IDRIJCA PODROTEJA 8.3 5.7 7.6 8.4 K. BISTRICA KAMNIK 5.7 1.6 5.0 8.5 SAVINJA NAZARJE 5.2 0.1 2.7 5.4 SAVINJA LAŠKO 5.9 0.3 3.1 6.0 LJUBLJANICA MOSTE 6.8 2.9 6.0 9.9 SOČA SOLKAN 7.9 1.6 5.7 8.0 KRKA PODBOCJE 8.1 1.0 5.8 8.3 SORA SUHA 6.3 0.3 3.2 6.4 REKA CERKVEN. MLIN 6.7 0.0 3.9 8.2 Tvk nTvk sTvk vTvk SAVINJA VELIKO ŠIRJE 8.2 23 2.8 6.1 9.1 SAVA RADOVLJICA 6.9 23 3.5 5.0 7.0 SAVA ŠENTJAKOB 7.3 26 4.6 6.1 7.8 IDRIJCA PODROTEJA 8.5 23 6.7 8.0 8.7 K. BISTRICA KAMNIK 7.2 22 3.4 6.4 10.4 SAVINJA NAZARJE 7.0 24 1.0 5.0 7.8 SAVINJA LAŠKO 8.2 23 0.8 5.8 8.9 LJUBLJANICA MOSTE 7.8 23 4.2 7.4 12.0 SOČA SOLKAN 9.0 25 3.6 7.6 9.8 KRKA PODBOCJE 10.5 23 3.0 7.9 10.0 SORA SUHA 7.8 26 1.8 5.3 9.2 REKA CERKVEN. MLIN 8.1 23 0.0 6.5 11.2 Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 A.M. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Februar 2007 Tnk °C dan Februar obdobje/ period nTnk sTnk vTnk °C °C °C BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 5.0 5 4.0 8 1.2 3.5 5.2 0.0 0.8 3.7 BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 5.3 4.7 2.2 4.0 5.7 0.0 1.6 5.1 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 5.8 28 5.2 25 3.0 4.6 6.0 0.0 2.6 6.8 SUMMARY In comparison with the temperatures of the multi-annual period, the average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in February were 2 and 2.2 °C higher, respectively. 68 ViSINE IN TEMPERATURE MORJA V JANUARJU Sea levels and temperatures in January Mojca Sušnik Višina morja v januarju je bila glede na dolgoletna opazovanja povprečna. Glede na astronomsko napovedane višine je močneje odstopala v prvih dneh ter v zadnji tretjini ▼ januarja. Višine morja v januarju Časovni potek sprememb višine morja. V prvih dveh tretjinah meseca je bilo plimovanje morja zaradi razmeroma visokega zračnega pritiska nižje od predvidenih astronomskih vrednosti. V začetku zadnje tretjine meseca pa je zračni pritisk padel, kar je ob vetru z južne oz. jugovzhodne smeri, povzročilo močno povišanje gladine morja (slike 1, 2 in 3). Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja januarja 2007 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of January 2007 and the reference period Legenda: Explanations: Mareografska postaja/Tide gauge: Koper jan.07 jan 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 215 189 206 240 NVVV 294 247 282 326 NNNV 127 106 123 176 A 167 141 159 150 SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in a month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month amplitude / the amplitude Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v januarju 2007 od povprečne višine morja v obdobju 1960-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1960-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the reference period in January 2007 35.0 25.0 15.0 5.0 Najvišje in najnižje višine morja. Najvišjo gladino je morje doseglo 23. januarja, ob 23. uri 50 minut, ko je bila izmerjena višina 294 cm. Najnižja gladina je bila 3. januarja, ob 15. uri 20 minut, 127 cm (preglednica 1 in slika 2). Primerjava z obdobjem. Srednja višina gladine morja je bila januarja povprečna. Najvišja in najnižja višina sta se gibali nekoliko nad srednjima obdobnima vrednostma. Amplituda pa je presegla srednjo obdobno vrednost (preglednica 1). 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Hm er -Ha -Hres Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja januarja 2007 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in January 2007 and difference between them (Hres) a a a * a 1 a a * i a a t * 1 * 4 * a a a ' * a * 1 1 1 1 1 J ** a a t ¿v Ia 1 a 1 a a I i a -l A i a A a aa a a * 4a a a A yv Ia * a 4 a A a a f ŠA 1 » a a t ali *a 1 a aai a \A A 'A > a a a a a M 1 a / a A hVv ' V* I i \ 1 1 I 1 1 * v 1 aL HI IV jTk J a y\ a A yV a a 4 A A a j * i i A ia 1 r 1 a a \ „/ iyv a 1* 4 ! - i * A a a \ ** \ a / 1 / 1 / ^ J 1 a * A J \ A -> a a l>a a a a a a a a a a \ * 'a 'A 1 it a a 1 a A 1 La a4 1 a' A i ' 1 A M A A 1 1 t a aa 4 4 A AA V*' A A a ' 4 A AJT * i* A A * A a a _ _ a a a a a a a a a 1 1 1 1 1 1 a 1 A 1 1 1 1 1 V-a/ 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 A 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v januarju 2007 Figure 3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in January 2007 30 360 20 10 240 0 180 60 0 dP Vs 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v marcu 2007 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 3:40 15:28 4:15 15:55 4:49 16:21 5:24 16:42 6:01 16:58 6:46 16:49 8:16 19:21 5:43 19:22 6:46 19:37 7:24 19:55 7:54 20:16 8:21 20:34 26^ 30 7 10:58 1:52 12:15 1:42 12:57 1:55 13:28 2:13 13:55 2:34 14:19 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v marcu 2007 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in March 2007 Temperatura morja v januarju Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Temperatura morja v januarju se je počasi zniževala. Povprečna, najnižja in najvišja temperatura vode so bile višje od srednje, najnižje in najvišje temperature morja v primerjalnem obdobju. Povprečna temperatura morja v januarju je bila 11,3 °C, kar je 1,7 °C višje od srednje obdobne temperature. V začetku meseca se je temperatura morja gibala okoli 12 °C, po 11. januarju se je morje za slabo stopinjo ohladilo, nato pa še za eno stopinjo po 25. 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo januarju. Zadnje dni januarja se je morje ponovno nekoliko ogrelo, tako je bila temperatura morja ob koncu meseca 10,7 °C. 15.0 300 10.0 200 100 0.0 5.0 Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v januarju 2007 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in January 2007 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v januarju 2007 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v petnajstletnem obdobju 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in January 2007 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 15-years period 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Januar 2007 °C Januar 1992-2006 min sr max °C °C °C Tmin 1 10.2 Tsr 1 11.3 Tmax 1 12.3 5.6 7.7 10.9 7.9 9.6 12.7 9.3 11.2 13.9 SUMMARY Daily mean sea levels in January were average. The highest sea level, 294 cm, was measured on 23rd and minimum, 127 cm, on 3rd January 2007. Monthly mean sea temperature was 1.7 degrees higher than mean of the reference period. 72 Višine in temperature morja v februarju Sea levels and temperatures in February Mojca Robič Višina morja v februarju je bila glede na dolgoletna opazovanja nadpovprečna. Glede na astronomsko napovedane višine je močneje odstopala od 5. do 15. februarja in v zadnjih dneh meseca. Višine morja v februarju Časovni potek sprememb višine morja. V prvih šestih dneh meseca je bilo plimovanje morja zaradi razmeroma visokega zračnega pritiska nižje od predvidenih astronomskih vrednosti. Preostali del meseca so vremenski pogoji zviševali gladino morja. Najbolj burno je bilo dogajanje med 12. in 17. februarjem. Hiter in močan padec zračnega pritiska in jugovzhodni veter sta povzročila, da je bila 13. februarja zvečer morska gladina kar 70 cm višja od napovedane in je dosegla najvišjo mesečno višino (slike 1, 2 in 3). Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja februarja 2007 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of February 2007 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper feb.07 feb 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 222 180 206 230 NVVV 295 232 281 344 NNNV 133 102 127 164 A 162 130 154 180 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month A amplitude / the amplitude Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v februarju 2007 od povprečne višine morja v obdobju 1960-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1960-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the reference period in February 2007 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 -Odkloni višin morja Odkloni zračnih pritiskov 30 20 10 Najvišje in najnižje višine morja. Najvišjo gladino je morje doseglo 13. februarja ob 23. uri, ko je bila izmerjena višina 295 cm. Najnižja gladina je bila 4. februarja, ob 16. uri in 30 minut, 133 cm (preglednica 1 in slika 2). Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja, ter najvišja in najnižja višina morja v februarju so bile višje od srednjih obdobnih vrednosti, vendar ne izjemne (preglednica 1). 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Hmer -Ha -Hres Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja februarja 2007 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in February 2007 and difference between them (Hres) -Vv -dP -Vs Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v februarju 2007 Figure 3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in February 2007 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v aprilu 2007 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 8:37 20:03 \ L i i- 'N J 4 J J JH- 4i 1- \ V 6 J 2:31 14:00 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v aprilu 2007 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in April 2007 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v februarju Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Povprečna temperatura morja v februarju je bila visoka, 11 °C. Najnižja je bila temperatura v prvih dneh, nato pa se je počasi zviševala. Razlika med najnižjo, 10,5 °C (izmerjena 5. februarja), in najvišjo temperaturo, 11,6 °C (izmerjena 23., 27. in 28. februarja), je le 1,1 °C. Minimalna in srednja temperatura sta višji od najvišjih obdobnih vrednosti, najvišja pa je med srednjo in najvišjo obdobno vrednostjo. 5 7 9 11 13 15 19 21 23 25 27 15 Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v februarju 2007 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in February 2007 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v februarju 2007 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v petnajstletnem obdobju 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in February 2007 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 15-years period 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Februar 2007 °C Februar 1992-2006 min sr max °C °C °C Tmin 1 10.5 Tsr 1 11.0 Tmax I 11.6 5.7 6.8 7.6 7.4 8.6 10.1 9.5 10.6 12.2 SUMMARY Daily mean sea levels in February were above average. The highest sea level, 295 cm, was measured on 13th, and minimum, 133 cm, on 4th of February 2007. Monthly mean sea temperature was extremely high, 0.9 °C higher than highest value of the reference period. 76 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v februarju 2007 Groundwater reserves in alluvial aquifers in February 2007 Urša Gale V aluvialnih vodonosnikih je februarja prevladovalo običajno in nizko stanje vodnih zalog. Nizki in ekstremno nizki nivoji podzemne vode so prevladovali v Murski in Dravski kotlini ter v vodonosnikih Kranjskega, Sorškega in Krškega polja. Običajno vodno stanje je prevladovalo v vodonosnikih spodnje Savinjske kotline in v dolini Kamniške Bistrice ter na Brežiškem, Šentjernej skem, Ljubljanskem in Vodiškem polju. V vodonosnikih Vipavske doline in Vrtojbenskega polja je bilo v februarju vodno stanje nadpovprečno vodnato. Količine februarskih padavin so bile na območjih večine aluvialnih vodonosnikov večje kot znaša dolgoletno povprečje. Največ so jih izmerili v Ljubljanski kotlini in Vipavsko-Soški dolini, kjer je presežek znašal približno dve tretjini povprečnih vrednosti. Na območju aluvialnih vodonosnikov Murske kotline, spodnje Savinjske doline in Krško-Brežiške kotline presežek ni bil večji od desetine običajnih vrednosti. Najmanj padavin so izmerili na območju vodonosnikov ob Dravi, to je štiri petine značilnih februarskih vrednosti. Intenzivnejše padavine so bile zabeležene trikrat v mesecu, in sicer v prvem in drugem tednu ter med 25. in 26. v mesecu. Februarja so v aluvialnih vodonosnikih prevladovali dvigi podzemne vode. Največji relativni dvig je bil izmerjen v Bregu na Sorškem polju in je dosegel 13 % maksimalne amplitude postaje, kar je 64 cm vodnega stolpca. Največji absolutni dvig podzemne vode, 85 cm, je bil februarja zabeležen na postaji v Preserjih v dolini Kamniške Bistrice. V istem vodonosniku je bil v tem mesecu zabeležen tudi največji absolutni upad podzemne vode. V vtočnem delu vodonosnika Kamniške Bistrice, to je na območju postaje Podgorje, je upad gladine znašal 38 cm vodnega stolpca, kar je 8 % maksimalne amplitude nihanja gladin na postaji. Največji relativni upad podzemne vode je bil izmerjen na postaji Breg v spodnji Savinjski dolini, kjer se je nivo podzemne vode spustil za 10 % maksimalne amplitude na tej postaji, to je okrog 21 cm. Aluvialni vodonosnik Vipavske doline, v katerem je bilo stanje zalog v februarju nadpovprečno vodnato, se napaja iz hribovitega kraškega zaledja vodonosnika, z infiltracijo padavin in napajanjem reke Vipave. Napajalno zaledje izvira Hublja nad Ajdovščino sega na kraško območje Trnovskega gozda. Zaradi intenzivnejših padavin se je pretok izvira ob koncu februarja znatno povečal. Slika 1. Izvir Hublja (februar 2007) Figure 1. Hubelj spring (February 2007) Slika 2. Lokacija izvira Hublja (vir: GURS) Figure 2. Hubelj spring location (source: GURS) 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mursko polje - Zgornje Krapje 179 178 177 176 175 0 100 200 300 1 400 I 500 ¿i 600 4444445555556666667777 oooooooooooooooooooooo ë eg 'ff 3 & g Si eg j £ g Si eg ff 3 & ë ë <Š j — E E w c — EE W C — E E w c —'EE Sp. Savinska dolina - Levec 248 246 244 242 ž 4444445555556666667777 oooooooooooooooooooooo ë <š'j. ë ¡.jTi&S ë jâ'jpî&g ë <š j — EE W C — EE w c —'EE w c —'EE Krško polje - Skopice 0 100 200 300 400 500 600 .ë 2, ^ ^ çp > C ^¡E Fa ^ çp > C ^¡E Vipavska dolina - Šempeter 61 56 0 S 51 46 4444445555556666667777 0.0..0.0.00..00..0.00..0.00..0.00..00.0..0.0 c ë '¡T!, & g ë fš ^ 3 Su o ë fš MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v pg/m3 za leto 2007: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in pg/m3 for 2007: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours dan / 24 hours leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) no2 200 (MV)2 400 (AV) 46 (DV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) benzen 6.5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences. 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 v februarju 2007 Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in February 2007 mesec / 3 ure / month 1 ura / 1 hour 3 hours dan / 24 hours >MV >MV MERILNA MREŽA postaja % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cmax >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 78 6 46 0 0 0 11 0 0 Maribor 88 4 20 0 0 0 10 0 0 Celje 94 7 51 0 0 0 15 0 0 DMKZ Trbovlje 93 5 103 0 0 0 23 0 0 Hrastnik 96 6 80 0 0 0 12 0 0 Zagorje 95 6 83 0 0 0 17 0 0 Murska S.Rakičan 91 5 14 0 0 0 9 0 0 Nova Gorica 95 5 45 0 0 0 8 0 0 SKUPAJ DMKZ 6 103 0 0 0 23 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 95 4 38 0 0 0 12 0 0 EIS CELJE EIS Celje 96 2 20 0 0 0 6 0 0 EIS KRŠKO Krško 94 3 20 0 0 0 10 0 0 Šoštanj 96 11 380 2 2 0 78 0 0 Topolšica 96 3 71 0 0 0 12 0 0 Veliki Vrh 95 17 277 0 5 0 46 0 0 EIS TEŠ Zavodnje 95 7 150 0 0 0 34 0 0 Velenje 96 5 33 0 0 0 12 0 0 Graška Gora 96 6 69 0 0 0 18 0 0 Pesje 96 5 55 0 0 0 10 0 0 Skale mob. 95 5 59 0 0 0 12 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 7 380 2 7 0 78 0 0 Kovk 96 14 158 0 0 0 32 0 0 EIS TET Dobovec 96 7 129 0 0 0 26 0 0 Kum 95 5 57 0 0 0 8 0 0 Ravenska vas 95 15 206 0 0 0 55 0 0 SKUPAJ EIS TET 10 206 0 0 0 55 0 0 EIS TEB Sv.Mohor 96 24 55 0 0 0 42 0 0 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v februarju 2007 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in February 2007 NO2 NOx mesec / 3 ure / mesec / month 1 ura / 1 hour 3 hours month >MV MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cp Ljubljana Bež. UB 96 38 89 0 0 0 67 DMKZ Maribor UT 95 44 213 1 1 0 94 Celje UB 96 28 99 0 0 0 56 Trbovlje UB 79 22 70 0 0 0 45 Murska S. Rakičan R 96 20 61 0 0 0 28 Nova Gorica UB 92 29 81 0 0 0 57 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 94 5 49 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje UT 79 35 95 0 0 0 EIS TEŠ Zavodnje R 95 2 64 0 0 0 Skale mob. R 82 11 41 0 0 0 EIS TET Kovk R 96 11 69 0 0 0 EIS TEB Sv.Mohor R 75 4 34 0 0 0 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 v februarju 2007 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in February 2007 mesec / month 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV Ljubljana Bež. UB 96 1.0 2.2 0 DMKZ Maribor UT 95 0.8 1.7 0 Celje UB 96 1.0 2.1 0 Nova Gorica UB 93 0.9 2.0 0 Krvavec R 93 0.2 0.3 0 EIS CELJE EIS Celje* UT 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 v februarju 2007 Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in February 2007 mesec/month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA >CV MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV £od 1. jan. Krvavec R 93 85 104 0 0 102 0 0 Iskrba R 96 48 101 0 0 95 0 0 Otlica R 96 79 106 0 0 101 0 0 Ljubljana Bež. UB 96 22 94 0 0 85 0 0 DKMZ Maribor UT 95 22 73 0 0 65 0 0 Celje UB 96 27 104 0 0 97 0 0 Trbovlje* UB 85 26 106* 0* 0* 100* 0* 0* Hrastnik UB 95 33 101 0 0 98 0 0 Zagorje UT 95 23 97 0 0 93 0 0 Nova Gorica UB 95 23 91 0 0 74 0 0 Koper UB 94 39 95 0 0 92 0 0 Murska S. Rakičan R 90 34 80 0 0 72 0 0* OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 95 53 90 0 0 87 0 0 MO MARIBOR Maribor Pohorje R 88 66 92 0 0 88 0 0 EIS TES Zavodnje R 95 60 95 0 0 86 0 0 Velenje UB 96 37 102 0 0 89 0 0 EIS TET Kovk R 95 59 93 0 0 90 0 0* EIS TEB Sv.Mohor R 96 52 86 0 0 84 0 0 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v pg/m3 v februarju 2007 Table 5. Concentrations of PM10 and PM25 in pg/m3 in February 2007 PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA >MV kor. MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. UT 95 41 77 7 11 1.24 34 70 DMKZ Maribor UT 98 48 77 13 21 1.19 32 55 Celje UB 97 39 68 5 12 1.12 Trbovlje UB 93 49 98 9 18 1.27 Zagorje UT 98 59 100 20 36 1.39 Murska S. Rakičan R 96 33 53 1 10 1.22 Nova Gorica UB 94 38 70 5 16 1.20 Koper UB 82 29 52 1 6 1.30 Iskrba R 100 14 31 0 0 8 18 MO MARIBOR MO Maribor UB 99 47 74 10 23 1.30 EIS CELJE EIS Celje UT 87 50 80 13 26 1.35 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 81 20 36 0 0 1.30 EIS TEŠ Pesje R 100 20 50 0 0 1.30 Skale mob. R 94 24 44 0 0 1.30 EIS TET Prapretno R 91 30 55 2 2 1.30 Opombe / Notes: Pri koncentracijah PM10 je upoštevan korekcijski faktor / correction factor is included in PM10 concentrations (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method Preglednica 6. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v ug/m3 v februarju 2007 Table 6. Concentrations of some Hydrocarbons in pg/m in February 2007 MERILNA MREŽA postaja podr. % pod benzen toluen etil-benzen m,p-ksilen o-ksilen heksan n-heptan iso-oktan n-oktan DKMZ Ljubljana Bežigrad UB 98 4.0 10.3 2.4 7.4 1.9 1.8 0.9 2.4 1.4 Maribor UT 96 5.0 6.9 1.8 4.2 1.7 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. 1 1 Maribor 1 1 1 1 Celje 1 1 1 1 Trbovlje 1 1 1 1 DMKZ Hrastnik 1 1 Zagorje 1 1 Murska S.Rakičan 1 1 Nova Gorica 1 1 Vnajnarje 1 1 EIS Celje 1 1 Krško 1 1 Šoštanj 1 1 Topolšica 1 1 1 EIS TEŠ Veliki vrh 1 1 1 1 Zavodnje 1 1 1 1 Velenje 1 1 Graška Gora 1 1 Pesje 1 1 Škale mob. 1 1 Kovk 1 1 Dobovec 1 1 EIS TET Kum 1 1 Ravenska vas 1 1 Sv.Mohor 1 1 EIS TEB 0 10 20 30 40 50 ■ cp(|g/m3) ■ MV-lura(št.primerov) ■ MV-24ur(št.primerov) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije SO2 ter prekoračitve mejne urne in mejne dnevne vrednosti v februarju 2007 Figure 1. Average monthly SO2 concentration with exceedences of 1-hr and 24-hrs limit values in February 2007 Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Nova Gorica EIS Celje Murska S. Rakičan Vnajnarje Zavodnje Skale mob. Kovk Sv.Mohor ^g/m ICp Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v februarju 2007 Figure 2. Average monthly and maximal hourly NO2 concentration in February 2007 180 200 220 MV urna 0 100 120 140 160 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. Maribor Celje Velenje Trbovlje* Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Vnajnarje Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Otlica Zavodnje Kovk Sv.Mohor 0 20 40 60 80 100 120 140 Cp(^g/m3) ■ CV-8ur(št.primerov) ■ OV-1ura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter prekoračitve opozorilne urne in ciljne osemurne vrednosti v februarju 2007 Figure 3. Average monthly concentration of O3 with exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value in February 2007 Ljubljana Bež. Maribor MO Maribor Celje EIS Celje Trbovlje Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Koper Pesje Škale mob. Prapretno Vnajnarje Iskrba 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 cp(^g/m3) MV-24ur(št.primerov) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in prekoračitve mejne dnevne vrednosti v februarju 2007 Figure 4. Average monthly concentration of PM10 with number of 24-hrs limit value exceedences in February 2007 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. -■-Maribor -■-Celje -■-Trbovlje Koper • Nova Gorica -*-Murska S.Rakičan - - —- - Zagorje Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (ig/m3) v februarju 2007 Figure 5. Average daily concentration of PM10 (ig/m3) in February 2007 SUMMARY Air pollution in February 2007 was on the level of January. An unseasonably warm weather with frequent southwest wind continued. PM 10 daily limit concentration was frequently exceeded at urban sites influenced by the emission from traffic, with the highest values in the cities of Zasavje region, which are situated in narrow valleys and are influenced by emission from traffic as well as industry (20 exceedences at Zagorje station). SO2 concentrations exceeded the hourly limit value two times at the Šoštanj site (Šoštanj Power Plant influential area). SO2 concentrations at other places, as well as concentrations of NO2, CO, Benzene and Ozone were below the limit values, except the Maribor traffic station, where one hourly NO2 concentration exceeded the limit value. 87 kakovost vodotokov in podzemne vode WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER Andreja Kolenc Na avtomatskih merilnih postajah za spremljanje kakovosti voda smo v februarju spremljali kakovost Save v Hrastniku, Mednem in v Jesenicah na Dolenjskem ter Savinje v Medlogu. Na merilnih mestih v Levcu v Spodnji Savinjski dolini in v Hrastju na Ljubljanskem polju smo spremljali kakovost podzemne vode. V februarju so bile padavine izdatnejše od dolgoletnega povprečja, kar je ugodno vplivalo na hidrološko situacijo. Dnevni vodostaji rek Save in Savinje so bili v povprečju višji kot v enakem obdobju lani. Po krajših padavinskih obdobjih smo beležili tri maksimume. Od 6. februarja so vodostaji naraščali do 9., 10. februarja. Sledilo je upadanje do 12. in 13. februarja, ko so se začeli nivoji ponovno povečevati in so dosegli mesečni maksimum 13. oziroma 14. februarja. Po tem povečanju so reke do zadnjih dni v februarju upadale, nato pa je 26. in 27. februarja sledil še tretji močnejši porast. Zaradi toplega vremena so bile temperature rek še vedno relativno visoke in v povprečju višje kot v enakem obdobju lani. Temperatura Save je bila na merilnih mestih v Mednem, Hrastniku in v Jesenicah na Dolenjskem kar za 2 do več kot 3 °C višja kot v lanskem februarju, povprečna temperatura Savinje na merilnem mestu v Medlogu pa je v februarju znašala 6,3 °C in je bila od izmerjene v enakem obdobju lani višja za 3 °C. Temperature rek so rahlo upadle po padavinah in zvišanju vodostajev konec meseca. □ Vodostaj pH Raztoplj eni kisik -Tvode Električna prevodnost □ Padavine Slika 1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, padavin in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti površinskih vodotokov na Savi v Mednem in Hrastniku v februarju 2007 Figure 1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, precipitation and level at stations for quality monitoring of surface waters at Sava in Medno and Hrastnik in February 2007 Rezultati kontinuiranih meritev v februarju so prikazani na slikah 1 do 3. Ob porastih vodostajev so merjeno fizikalno kemijski parametri sledili hidrološki situaciji. Opazno je bilo predvsem zniževanje električne prevodnosti vode zaradi redčenja vode. 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM SAVINJA MEDLOG 14,0 0 V 12,0 ^ 10,0 2O j? 8,0 1 6,0 .2 4,0 £ 2,0 0,0 SAVINJA MEDLOG _j- * ^ SAVINJA MEDLOG 350 300 250 200 150 100 □ Vodostaj pH Raztopljeni kisik Tvode Električna prevodnost □ Padavine Slika 2. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, padavin in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti površinskih vodotokov v februarju 2007 Figure 2. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, precipitation and level at stations for quality monitoring of surface waters in February 2007 Kot posledica padavin je z dvema opaznejšima porastoma dinamiki gibanja vodostajev površinskih voda sledilo tudi gibanje gladin podzemne vode. Zaradi redčenja smo ob dviganju nivoja podzemne vode beležili predvsem upadanje električne prevodnosti, pa tudi rahel upad vsebnosti nitratov v podzemni vodi (slika 3). Povprečna mesečna gladina podzemne vode je bila februarja letos, na merilnem mestu Hrastje - Ljubljansko polje v primerjavi s stanjem v februarju 2006 za 36 cm višja. Glede vsebnosti nitratov v podzemni vodi smo v primerjavi z enakim obdobjem lani, izmerili skoraj enake povprečne vsebnosti v Levcu in rahlo nižje vrednosti v Hrastju (za približno 3,2 mg NO3-/l). SUMMARY In February groundwater level at Hrastje and surface water levels of Sava and Savinja were higher than in the same time period last year. Increase of surface water and groundwater levels was measured as the consequence of precipitation (Figures 1-3). Continuous measurements of water quality parameters, basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) followed the hydrological situation. As the consequence of precipitation and water level rising we measured lower electrical conductivity values and also lower nitrate values in groundwater (Figure 3). 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo □ Vodostaj pH Raztoplj eni kisik -Tvode Električna prevodnost □ Padavine Slika 3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, vsebnosti nitratov, padavin in vodostaja na postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode na Ljubljanskem p. (Hrastje) in v Sp. Savinjski dolini (Levec) v februarju 2007 Figure 3. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, nitrate, precipitation and level at groundwater quality monitoring station Ljubljanskem p. (Hrastje) and Sp. Savinjska valley (Levec) in February 2007 90 potresi EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - februar 2007 Earthquakes in Slovenia - February 2007 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so februarja 2007 zapisali 130 lokalnih potresov, od katerih smo za 121 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 24 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro (srednjeevropski čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v februarju 2007 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. ¿r do- » a 40 liri Slika 1. Potresi v Sloveniji - februar 2007 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in February 2007 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Februarja so prebivalci Slovenije čutili štiri potrese, toda žarišča dveh najmočnejših nista bila na slovenskem ozemlju. Najmočnejši potres v februarju se je zgodil 5. februarja ob 8. uri 30 minut UTC (oziroma ob 9. uri 30 minut po lokalnem, srednjeevropskem času) na Hrvaškem, v bližini kraja Drež-nica. Njegova magnituda je bila po naših izračunih 4,1, v ožjem epicentralnem območju je po poročilih hrvaških kolegov povzročil manjšo gmotno škodo in dosegel intenziteto VI EMS-98. Slab teden pozneje, 11. februarja ob 19. uri 17 minut UTC (oziroma ob 20. uri 17 minut po lokalnem, srednjeevropskem času), so šibek potres čutili prebivalci Črnomlja, Semiča, Dragatuša in okoliških krajev. Najmočnejši potres v Sloveniji se je zgodil 22. februarja ob 16. uri 37 minut UTC (oziroma ob 17. uri 37 minut po lokalnem, srednjeevropskem času) v bližini Bovca. Magnituda tega dogodka je bila 2,0. Potres so čutili prebivalci Bovca, Srpenice, Tolmina, Soče, Kobarida in okoliških krajev. Prebivalci Bovca so poročali o bobnenju, podobnem zvoku velikega ventilatorja; mnogi so vso noč bedeli, ker so se bali močnejšega sunka. 26. februarja ob 5. uri 50 minut UTC (oziroma ob 6. uri 50 minut po lokalnem, srednjeevropskem času) je potres magnitude 3,6 zatresel Furlanijo. O učinkih tega potresa smo prejeli podatke od opazovalca, ki ga je čutil v Ajdovščini. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - februar 2007 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - February 2007 Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Globina km Intenziteta EMS-98 Magnituda ML Področje 2007 2 3 3 27 46,72 13,64 14 1,6 Leibnitz, Avstrija 2007 2 3 6 3 46,80 15,55 2 1,0 Feistritz a.d. Drau, Avstrija 2007 2 4 2 41 46,06 14,78 10 1,3 Kresnice 2007 2 4 9 14 46,67 13,65 6 1,9 Bleiberg, Avstrija 2007 2 5 12 37 45,78 14,88 3 1,1 Hinje 2007 2 6 7 12 45,79 14,90 2 1,1 Hinje 2007 2 7 11 22 45,69 15,70 7 1,0 Jastrebarsko, Hrvaška 2007 2 8 23 38 45,49 14,53 13 1,0 Gorski Kotar, Hrvaška 2007 2 9 10 22 45,71 14,18 13 1,3 Pivka 2007 2 9 11 35 45,55 14,52 13 1,3 Gorski Kotar, Hrvaška 2007 2 9 14 25 45,89 14,91 6 1,6 Sela - Zagorica 2007 2 9 16 10 45,95 15,21 8 1,3 Krmelj 2007 2 9 17 25 46,40 13,67 9 1,6 Log pod Mangartom 2007 2 11 2 37 46,04 15,29 7 1,2 Boštanj 2007 2 11 19 17 45,59 15,13 5 III-IV* 1,3 Črnomelj 2007 2 12 18 38 46,22 14,03 14 1,3 Podbrdo 2007 2 15 19 31 46,47 13,42 7 1,0 Valbruna, Italija 2007 2 15 23 7 45,25 14,71 11 1,1 Lič, Hrvaška 2007 2 16 6 32 46,11 14,78 8 1,0 Kresnice 2007 2 19 20 37 46,22 15,45 17 1,9 Gorica pri Slivnici 2007 2 22 16 37 46,34 13,56 7 IV* 2,0 Bovec 2007 2 24 14 21 45,97 15,05 14 1,4 Mirna 2007 2 27 7 30 46,16 14,94 16 1,3 Izlake 2007 2 28 10 58 46,12 14,66 7 1,5 Dol pri Ljubljani 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi - februar 2007 World earthquakes - February 2007 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - februar 2007 Table 2. The world strongest earthquakes - February 2007 datum čas(UTC) ura min sek koorc širina inati dolžina m< Mb ignitu Ms Ca Mw globina (km) območje opis 20.2. 08:04:25,2 1,02 S 126,99 E 6,2 6,6 6,7 11 Kepulaulan Sula, Indonezija V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v februarju 2007. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 93 Agencija Republike Slovenije za okolje KOtM o OO Mag nil uda Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - februar 2007 Figure 2. The world strongest earthquakes - February 2007 Urad za seizmologijo in geologijo O1 SO" 120 ISO" □ ■ ■ ■ O 33 70 200 700 Globina [km] 94 obremenjenost zraka s cvetnim prahom MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V letu 2007 merimo obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Kopru, Ljubljani in Mariboru. Merjenja v Mariboru so se letos začela 22. januarja. Januarja in februarja je bil v zraku na vseh merilnih mestih cvetni prah leske, jelše, jesena, topola, vrbe, bresta, tise, v Primoiju tudi ciprese. Največ cvetnega prahu smo zabeležili v Kopru, in sicer 3902 zrn, največ zaradi obilnega cvetenja cipresovk. V Mariboru smo našteli 1855 zrn, v Ljubljani 1718, v obeh krajih je največ cvetnega prahu prispevala jelša. co OL N 700 600 500 400 ^ 300 LU I— 200 100 0 Koper Ljubljana Maribor -H-H+-H-f+-H+-r+-rf-F- 1 4 7 10 13 16 19 22 +-F- 25 28 J II 31 3 6 9 12 15 18 21 24 27 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v januarju in februarju 2007 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, January and February 2007 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku januarja in februarja 2007 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Sezona pojavljanja cvetnega prahu se je v letošnjem letu začela zgodaj, že v začetku druge tretjine januarja. V zraku je bil cvetni prah leske, jelše ter cipresovk in tisovk na vseh treh merilnih postajah. V nižinah je bila obremenjenost zraka s cvetnim prahom leske januarja tako visoka, da je vplivala na zdravje ljudi. V Primoiju se je kot vzrok za alergije leski pridružil še cvetni prah cipresovk in tisovk, medtem ko so bila v ostali Sloveniji v zraku le posamezna zrna. Koncentracija cvetnega prahu jelše je januarja ostala nizka in ni presegla povprečne dnevne koncentracije 10 zrn/m3 zraka. Januarja in februarja so bile temperaturne razmere bolj podobne pomladnim kot zimskim. Januar je bil na vseh treh merilnih mestih najtoplejši doslej. Po 13. januarju se je začel v zraku pojavljati cvetni prah leske, v Primorju tudi cipresovk in tisovk. Jelšin cvetni prah je imel zgodnji začetek pojavljanja v Kopru, hkrati z lesko, v Ljubljani pa so bila prva zrna v zraku šele 25. januarja. V Kopru je bilo januarja malo sončnega vremena, precej manj kot v Mariboru in Ljubljani. Padavine so bile na začetku meseca, naj- 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo več pa jih je bilo v dneh od 20. do 25. januarja. Sneženje je zajelo vso državo 24. in v noči na 25. januar. Med 25. in 27. januarjem se je občutno ohladilo, takrat je tla v Ljubljani in Mariboru prekrivala snežna odeja. Padavine in hladno vreme so nekoliko zavrli sproščanje cvetnega prahu, ki se je v ugodnem vremenu februarja nadaljevalo s povečano močjo. Ob morju je bil najtoplejši doslej tudi februar, v Ljubljani je bil februar od sredine minulega stoletja le enkrat toplejši, v Mariboru pa dvakrat. Februar je minil brez izrazitejših prodorov hladnega zraka, ledeno mrzlih je bilo nekaj juter na začetku meseca in med 17. ter 20. februarjem, vendar se je čez dan ogrelo. Večina februarskih padavin je bila v dneh od 6. do 13. februarja, ko je prevladovalo oblačno vreme, deževalo je tudi sredi zadnje tretjine februarja. Dež je zmanjšal vsebnost cvetnega prahu v zraku. V zadnjem tednu februarja se je v zraku začel pojavljati tudi cvetni prah trepetlik, ki cvetijo pred topoli in vrb. V zraku so bila tudi prva zrna jesena, tri tedne prej kot je v celinski Sloveniji običajno. 700 co E 600 500 ai 400 N ^ 300 UJ I— >CO 200 100 0 Koper Ljubljana | | Maribor CIPRESOVKE / TISOVKE 1111111111 l-l hh+fltff lili I I I I h h I-1 H-TfT-hH 1 4 7 10 13 16 19 22 25 28 31 3 6 9 12 15 18 21 24 27 JlNfJll Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk januarja in februarja 2007 Figure 2. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, January and February 2007 CO j= Ž 01 N O _J > LU I— >W 240 200 160 120 80 40 0 Koper ^^ Ljubljana ^^ Maribo LESKA i .........HfmnJJ fJjJjlMlfl 1 4 7 10 13 16 19 22 25 28 31 3 6 9 12 15 18 21 24 27 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske januarja in februarja 2007 Figure 3. Average daily concentration of Hazel (Corylus) pollen, January and February 2007 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru januarja in februarja 2007 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, January and February 2007 jelša leska cipresovke /tisovke jesen topol vrba brest Koper 20,7 9,5 58,9 1,3 5,7 0,04 3,6 Ljubljana 41,4 34,7 18,5 0,5 2,5 0,4 1,5 Maribor 66,7 17,5 9,4 0,2 2,6 1,6 1,5 Mesečna vsota izmerjenih dnevnih koncentracij v Ljubljani za leto 2007 in povprečje za obdobje 1996 -2006 kaže, da je bila letos obremenjenost zraka s cvetnim prahom leske januarja in februarja višja od povprečja, v januarju tudi jelše. Nizka obremenitev z jelšo v februarju kaže na to, da je bilo cvetenje jelše v letošnjem letu podpovprečno navkljub ugodnemu vremenu. Preglednica 2. Vsota dnevnih koncentracij leske in jelše v Ljubljani v januarju in februarju za leto 2007 in za povprečje v obdobju 1996-2006 Table 2. The month totals Corylus and Alnus pollen counts in Ljubljana in January and February for the 2007 and the average for the 1996-2006 januarsko povprečje januar 2007 februarsko povprečje februar 2007 leska 36 231 563 979 jelša 13 28 725 395 CO E z a: N O > LU I- >w 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 1 4 7 10 13 16 19 22 25 28 31 3 6 9 12 15 18 21 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše januarja in februarja 2007 Figure 4. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, January and February 2007 10 24 27 CO E z a: N O > LU I- >w 0 Koper Ljubljana Maribor JESEN 111111111111111 111111111111 ■H-H- Hin Ii i Ii i il iiT 24 27 1 4 7 10 13 16 19 22 25 28 31 3 6 9 12 15 18 21 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena januarja in februarja 2007 Figure 5. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, January and February 2007 8 6 4 2 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo m E ž a: N o > LU 25 20 15 10 Koper Ljubljana Maribor TOPOL i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i Pi i i i i i i i i i i 1 4 7 10 13 16 19 22 25 28 31 15 18 24 27 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola januarja in februarja 2007 Figure 6. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, January and February 2007 10 CO E z tr N o Koper Ljubljana Maribor VRBA 0 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i ,++-. + 1 4 7 10 13 16 19 22 25 28 31 3 6 9 12 15 18 21 24 27 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe januarja in februarja 2007 Figure 7. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, January and February 2007 CO E z q: n > LU Koper Ljubljana Maribor BREST i 11 11 i 11 11 11 i i i 11 11 i 11 11 i i i 11 11 11 i 4 7 10 13 16 19 22 25 28 31 3 lljllllllH 6 9 12 15 18 21 24 27 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bresta januarja in februarja 2007 Figure 8. Average daily concentration of Elm (Ulmus) pollen, January and February 2007 5 0 8 6 4 2 8 6 4 2 0 SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, on the North Mediterranean coast in Koper and in Štajerska region in Maribor. Measurements in Maribor started on January 22. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in January and February 2007: Cypress and Yew family, Hazel, Alder, Ash, Poplar, Willow and Elm. 98 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 20012006 na zgoščenki. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2,5-3,5 MB) ali tiskanje (velikost okoli 7-10 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje. Državna meteorološka služba Za vse ljubitelje vremena in s podnebjem povezanih tematik smo na Agenciji RS za okolje pripravili zbirko tematskih listov s predstavitvijo našega področja dela. Vreme neposredno ali posredno vpliva na večino naših dejavnosti, zato mu že od nekdaj namenjamo veliko pozornosti. Državna meteorološka služba skrbi za mednarodno vpetost slovenske meteorologije, njena področja dela pa obsegajo tako meritve, zbiranje podatkov in njihovo hranjenje, pripravo napovedi vremena ter spremljanje podnebnih razmer. Veliko pozornosti je namenjene tudi povsem uporabniško naravnanim storitvam. Vremenske in podnebne podatke pripravljamo za neposredno uporabo na različnih družbenih in gospodarskih področjih. V publikaciji »Državna meteorološka služba« je dejavnost predstavljena s tematskimi listi, ki so strukturirani tako, da vsak zase opisuje vsebinsko sklenjen del tematike, lahko pa jih med seboj povezujemo v zaokrožene enote. Zbirko tematskih listov smo pripravili tako na zgoščenki kot tudi v obliki tiskane publikacije. Climate of Slovenia 1971-2000 Za ljudi, ki jih zanima podnebje v Sloveniji, smo pripravili zbirko tematskih listov o podnebnih in fenoloških spremenljivkah, zbirko tabel s podnebnimi značilnostmi 33 krajev v Sloveniji ter 31 kart podnebnih in fenoloških spremenljivk. Zbirka Climate of Slovenia je v angleščini in je izdana na zgoščenki. Tematski listi in podatki so v obliki datotek formata PDF. Uporabnikom so dostopni preko prijaznega grafičnega vmesnika. Živeti s podnebnimi spremembami Podnebne spremembe povzročajo sodobni družbi precejšnje težave. Do sedaj je bila glavnina naporov usmerjena v nadzor in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Vendar so podnebne spremembe proces, ki že poteka in ga ne moremo preprečiti. Lahko ga le blažimo z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov in omilimo posledice s prilagajanjem na spreminjajoče se razmere. Spoznanje, da se je in se bo tudi v prihodnje treba podnebnim spremembam prilagajati, se je uveljavilo šele v zadnjih letih. Za učinkovito prilagajanje je potrebno temeljito spoznav-vanje tako prostorskih kot tudi časovnih značilnosti podnebja ter njegovih vplivov na različna področja človekove dejavnosti (kmetijstvo, zdravstvo, turizem, energetika, promet itd.). V Sloveniji še nimamo sistematičnih znanstvenih študij s področja prilagajanja na bodoče podnebne razmere, zato bo to šele potrebno razviti. Agencija RS za okolje je lani pričela s projektom Prilagajanje na podnebne spremembe, da bi pripravila strokovne osnove za smotrno uporabo dragocenega naravnega vira, kar podnebje je, tudi v prihodnje. V okviru tega projekta smo v knjižici Živeti s podnebnimi spremembami predstavili prostorske in časovne značilnosti podnebja v Sloveniji. Izpostavili smo vremenske in podnebne dogodke, zaradi katerih smo ranljivi, nanje pa bomo morali biti posebej pozorni tudi v prihodnje. Za področja, ki so od podnebja najbolj odvisna, smo ocenili, kako bi jih spremembe lahko prizadele. Zgoščenki in knjižici lahko naročite na naslovu Agencije RS za okolje: Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b 1000 Ljubljana