letnik CXXIV • 5/2022 Seznam terenskih svetovalcev Javne svetovalne službe v čebelarstvu po Sloveniji Okoliš Priimek Ime Stik Občine Markič Janez 030/604 028 031/365 021 Kamnik, Komenda, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Trzin, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas Poljane, Kranj, Naklo, Preddvor, Šenčur, Žiri Pintar Tomaž 030/604 052 041/602 540 Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žirovnica Jernej Andrej 030/604 064 Bistrica ob Sotli, Dobje, Kozje, Podčetrtek, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Štore Babnik Peter 030/604 060 041/211 295 Celje, Dobrna, Laško, Slovenske Konjice, Tabor, Vitanje, Vojnik, Zreče, Žalec Podrižnik Franc 030/604 068 Braslovče, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje, Vransko, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje Čuš Martin 030/604 071 Kitak Stanislav 030/604 075 041/864 166 Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Makole, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Starše, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Benedikt, Duplek, Hoče - Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Pesnica, Poljčane, Rače - Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij, Šentilj Borštnik Brane 030/604 002 031/336 905 Dobrepolje, Dol pri Ljubljani, Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica, Škofljica, Velike Lašče, Vodice, Sodražica, Ribnica, Loški Potok Marinko Roman 030/604 008 Borovnica, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Domžale, Horjul, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Vrhnika Primorski Adrijan Seljak 041/728 469 030/360 900 Bovec, Cerkno, Kanal ob Soči, Kobarid, Tolmin, Nova Gorica, Brda, Miren - Kostanjevica, Renče - Vogrsko, Šempeter - Vrtojba, Ajdovščina, Idrija, Vipava, Komen Obalno-kraški Babič Klavdijo 030/604 036 Ankaran, Divača, Hrpelje - Kozina, Izola, Koper, Piran, Sežana Obalno-kraški, notranjski Anzeljc Rajko 030/604 041 Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Bloke, Cerknica, Postojna, Bloke Dolenjski Kobe Franc 041/940 606 Dolenjske Toplice, Mirna, Mirna Peč, Novo mesto, Straža, Trebnje, Žužemberk, Litija, Šmartno pri Litiji Dolenjski, posavski Sajtl Vinko 030/604 053 Mokronog - Trebelno, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Sevnica Madjar Jakob 041/720 481 041/598 356 Apače, Cankova, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Moravske Toplice, Murska Sobota, Puconci, Radenci, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina Tratnjek Franc 030/604 084 041/606 013 Beltinci, Črenšovci, Dobrovnik, Lendava, Ljutomer, Odranci, Razkrižje, Turnišče, Velika Polana, Veržej Goričan Janko 030/604 085 041/332 698 Dravograd, Muta, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Vuzenica Praper Pavel 030/604 087 Črna na Koroškem, Mežica, Mislinja, Prevalje, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec Milinkovič Dušan 030/604 090 Črnomelj, Kočevje, Kostel, Metlika, Osilnica, Semič Gorenjski Celjski Podravski Ljubljanski Pomurski Koroški Belokranjski Podatki za stik Veterinarske fakultete – Nacionalnega veterinarskega inštituta: Enota Murska Sobota, Noršinska cesta 35, 9000 Murska Sobota: Mateja Ratiznojnik, dr. vet. med., 02/534 82 18, 031/622 730, mateja.ratiznojnik@vf.uni-lj.si. Enota Maribor, Karantanska ulica 37, 2000 Maribor: mag. Vida Lešnik, dr. vet. med., 02/228 37 38, 041/645 792, vida.lesnik@vf.uni-lj.si. Ljubljana, Inštitut za patologijo, divjad, ribe in čebele, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana: dr. Lucija Žvokelj, dr. vet. med., 01/477 93 71, 041/650 158, lucija.zvokelj@vf.uni-lj.si, Barbara Hočevar, dr. vet. med., 01/477 93 71, 030/706 449, barbara.hocevar@vf.uni-lj.si, Rene Rus, dr. vet. med., 01/477 93 71, 030/466 215, rene.rus@vf.uni-lj.si in Monika Kozar, dr. vet. med., 01/477 93 71, 040/252 781, monika.kozar@vf.uni-lj.si. Enota Celje, Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje: Alenka Jurić, dr. vet. med., 03/428 16 35, 041/900 005, alenka.juric@vf.uni-lj.si. Enota Novo mesto, Šmarješka cesta 2, 8000 Novo mesto: Anita Vraničar Novak, dr. vet. med., 07/332 51 17, 041/649 495, anita.vranicarnovak@vf.uni-lj.si. Enota Nova Gorica (pisarna Koper), Ulica 15. maja 17, 6000 Koper: Suzana Skerbiš, dr. vet. med., 05/936 67 70, 041/645 763, suzana.skerbis@vf.uni-lj.si. Enota Nova Gorica, Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica: mag. Ivo Planinc, dr. vet. med., 05/338 37 00, 041/740 805, ivo.planinc@vf.uni-lj.si. Enota Kranj, Kranjska cesta 16, 4202 Naklo: mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med., 04/277 06 20, 041/645 769, mira.jenkorogelj@vf.uni-lj.si. Majska ponudba – AKCIJA Maja imamo na Čebelarski zvezi Slovenije v akcijski ponudbi naslednje artikle. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. Pri nakupu trgovskega blaga imajo člani ČZS 10 % popusta. Čebelarski priročnik za začetnike: 5,00 EUR – 10 % = 4,50 EUR Knjiga Medovite rastline: 24,99 EUR – 10 % = 22,50 EUR Knjiga Monografija o organiziranem slovenskem čebelarstvu: 35,00 EUR – 10 % = 31,50 EUR Knjiga Cvetni prah: 1,90 EUR – 10 % = 1,71 EUR Naj zaplapolajo zastave Slovenski čebelarji smo lahko ponosni, da bomo 20. maja praznovali že peti svetovni dan čebel. Ker smo v preteklosti čebelarji že pokazali, da je v slogi moč, pokažimo tudi tokrat Sloveniji in svetu, da smo ponosni na svoje korenine in dosežke. Zato naj na peti svetovni dan čebel z naših domov, čebelnjakov … ponovno zaplapolajo čebelarske zastave. Zastave si lahko priskrbite v tajništvu ČZS. Cena zastave: 34,00 EUR − 15 % = 28,90 EUR. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. Tajništvo ČZS Čebelarska zveza Slovenije nadgrajuje člansko izkaznico ugodnosti Vsi člani Čebelarske zveze Slovenije boste s člansko izkaznico v prihodnje deležni še več ugodnosti pri raznih ponudnikih blaga in storitev. Ugodnosti za člane omogočajo: Anton Ciglič, s. p., Apartmaji Isabella Kustići (otok Pag), Apartmaji Stanka Komparak (otok Korčula), Api Kon-takt, d. o. o., BeeConn tehtnice, Belokranjski hram, d. o. o., Camp Omišalj (otok Krk), Camp Straško (otok Pag), Čebelarski center Maribor, Jana Pušnik Pokrivač, s. p., Čebelarstvo Pislak Bali, Čebelarstvo Vogrinčič, Čebelji raj Noč, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Eldema elektronika, Srečko Lavrič, s. p., Kipgo, d. o. o., Vsi ponudniki blaga in storitev so objavljeni na naši spletni strani, kjer je opisana tudi oblika ugodnosti: www.czs.si/content/X9. V Slovenskem čebelarju bomo mesečno dopolnjevali seznam ponudnikov storitev ugodnosti. Kokos Agency, d. o. o., Liburnia Riviera Hotels (Opatija), Majskaj, d. o. o., Marjan Dolinšek, s.p., Medium, d. o. o., Muzeji radovljiške občine, Peter Potočnik, s. p., PC Doktor, Luka Dobovičnik, s. p., Prva osebna zavarovalnica, d. d., Sabina Pirš, s. p., Gostišče pri čebelici, Slovenia Eco Resort, Šport hotel Pokljuka, Štefan Šemen, s. p., Terme Snovik, Trajnice Golob Klančič, Turistično čebelarstvo Pavlovič, cenejša samoplačniška usposabljanja ČZS in 10-% popust na trgovsko blago. Nagradna čebelarska križanka WWW.NAJMEDI.SI Nagrada: popust v znesku 50 EUR pri nakupu pametne čebelarske tehtnice E-čebelnjak, Miha Benedik, s. p., Vurnikova ulica 11, 1000 Ljubljana, www.najmedi.si. Geslo nagradne križanke za žreb zmagovalca pošljite skupaj s svojimi osebnimi podatki do 5. maja 2022 na e-naslov: info@czs.si. Rešitev križanke v SČ 4/2022: sodobna GSM-tehtnica, izžrebanka: Alenka Grašič. letnik CXXIV • 5/2022 itev ka v a dst redni e r P u ga a e g k e s nov loven arja S el b e č • V prodaji ni samo pristen in kakovosten med • Kakovost satnic na slovenskem trgu • Vplivi na trg EU z medom 19. ČEBELARSKI PRAZNIK SLOVENIJE in 5. PRAZNOVANJE SVETOVNEGA DNE ČEBEL Dolenjske Toplice, 21. maj 2022 PROGRAM: Od 8. do 14. ure: INFO točka – registracija prijavljenih čebelarjev in prevzem kuponov za kosilo. Ob 9. uri: Sprejem častnih gostov v Kulturno-kongresnem centru Dolenjske Toplice, ob 10.50 prihod gostov na prireditveni prostor. Od 9. ure: • Ogled in predstavitev čebelarske razstave v Kulturno–kongresnem centru v Dolenjskih Toplicah, • čebelarska, kmečka in rokodelska tržnica, • ogled in predstavitev Destilarne in čokoladice Berryshka – 5 EUR (031/705 438), • ogled Čebelarstva Kapš – 3 EUR (041 779 236), • ogled Čebelarskega doma Podstenice v Kočevskem rogu, 11 km – brezplačno (031/761 568), • ogled Hudičevega turna in depoja vozil v Soteski, 5 km – brezplačno (07/384 51 88), • Muzej Kočevarjev staroselcev, Občice 9 – 8,1 km (07/393 75 22, 041/671 302). Od 10. ure do 10.40: Zbiranje praporščakov na prireditvenem prostoru, ob 11.00 prihod na prireditev. Od 11.00 ure do 12.15: Slavnostna proslava ob 19. čebelarskem prazniku in 5. praznovanje svetovnega dne čebel s slavnostnimi govorniki in bogatim kulturnim programom v prireditvenem šotoru. Po prireditvi bo sledilo kosilo in druženje ob zvokih Ansambla Petra Finka. Informacije Polona Vrtar, delavka za turizem in kulturo: polona.vrtar@dolenjske-toplice.si, tel. št.: 040/396 639. V popoldanskem času: Dušan Tisovec, tajnik: cdstrazatoplice@gmail.com, tel. št.: 041/880 727, ali Tone Andrejčič, predsednik: tone.andrejcic@guest.arnes.si, tel.: 051/258 283. OBVESTILA ČZS UVODNIK Spoštovane čebelarke in čebelarji! V letošnjem letu smo vas že obvestili o novi sistemizaciji delovnih mest pri ČZS, s katero je UO ČZS ustvaril novo delovno mesto za področje izobraževanja in usposabljanja. Delo svetovalca za izobraževanje in usposabljanje sem začel aprila 2022 s čimer nadaljujem z opravljanjem nalog in projektov, ki sem jih imel kot dosedanji vodja izobraževanja in usposabljanja pri ČZS. Delo glavnega in odgovornega urednika Slovenskega čebelarja pa sem predal naprej novemu uredniku Tadeju Pavkoviću, ki se vam predstavlja v nadaljevanju. Prejšnje delovno mesto se je torej preuredilo v dve samostojni, za kar je obstajala že velika potreba zaradi razvoja obeh področij v zadnjih 15 letih. Pri tem naj dodam, da sem delo urednika SČ, devetega zaporednega, opravljal z velikim veseljem in skrbno odgovornostjo. Bilo mi je v čast! Od konca leta 2007 do pomladi 2022 poskrbel za izdajo 14 celotnih letnikov oz. skupaj 159 številk. Po stažu se med dosedanjimi uredniki SČ uvrščam na peto mesto, za Vladislava Rojca z 18 leti ter pred Edija Senegačnika in Martina Menceja s po šestimi leti urednikovanja. Z uvajanjem g. Pavkovića in nadaljnjim članstvom v uredniškem odboru bom poskrbel, da bo naše glasilo še naprej uspešno nadaljevalo svojo vlogo. Tadej Pavković – novi urednik Slovenskega čebelarja 030/604 660 tadej.pavkovic@czs.si Na dan norcev, lažnivcev in šaljivcev − govorim seveda o prvem aprilu − sem na Čebelarski zvezi Slovenije prevzel delovno mesto urednika Slovenskega čebelarja. Ob zadolžitvi urejanja rednega izdajanja čebelarskega mesečnika je tako name padla tudi dolžnost, da se vam, cenjeno bralstvo, na kratko predstavim. Naj začnem, kot se menda spodobi, na samem začetku. Moji prvi spomini na čebelarstvo segajo v otroške dni, saj je bil moj stari oče čebelar. Med študijem zgodovine V skoraj pokoronskem času pa pred nas stopa velik izziv izobraževanj in usposabljanj, saj smo se v času epidemije kar preveč odvadili srečevanj ter se preveč navadili udobja domačega kavča in spletnih predavanj. Ta so predstavljala izhod v stiski, na dolgi rok pa so lahko kvečjemu pomožni kanal usposabljanja. Glavnina usposabljanj bo morala še vedno in spet potekati v živo in po možnosti na praktičen način z uporabo didaktičnih pripomočkov, učnih čebelnjakov … Začetek delovanja 14 regijskih učnih čebelnjakov smo napovedali v prejšnji številki, zato vas sedaj vabim, da se v tem mesecu udeležite prvih usposabljanj, ki bodo potekala v njih. Izvajali jih bodo večinoma svetovalci specialisti in terenski svetovalci JSSČ ter predavateljski zbor ČZS, pa tudi veterinarji VF NVI in drugi predavatelji. V majski številki si lahko preberete vsebine o kakovosti in dodani vrednosti čebeljih pridelkov v Sloveniji in stanju na evropskem tržišču. V mesecu maju se bo, ponovno v živo, odvilo že 44. Tekmovanje mladih čebelarjev, česar se zelo veselim. Želim vam lepo praznovanje Svetovnega dne čebel. In naj medi! Marko Borko, svetovalec za izobraževanje in usposabljanje na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki sem ga končal lansko leto, sem se veliko posvečal gospodarski, agrarni in okoljski zgodovini ter med raziskovanjem pogosto odkrival arhivske vire, posredno pomembne tudi za zgodovino čebelarstva. Z uredniškim delom sem se prvikrat srečal na Radiu Študent, kjer sem veščine pisanja brusil kot novinar na redakciji za kulturo in humanistične vede. Na radiu sem se posvečal zlasti pisanju novinarskih prispevkov, recenzij znanstvenih publikacij, književnih izdaj, razstav in televizijskih serij ter pisanju in snemanju daljših izobraževalnih oddaj, ob priložnosti pa sem pri delu pomagal uredniku omenjene radijske redakcije. Kot izkušen novinar bi si več časa želel preživeti med vami, slovenskimi čebelarkami in čebelarji. Zelo vesel bom vaših zgodb, nasvetov in kritik, ki bodo pomagale oblikovali pozitivno prihodnost Slovenskega čebelarja ter slovenskega čebelarstva. Kot novi odgovorni urednik Slovenskega čebelarja se bom trudil, da uredniškega dela ne bi opravljal v znamenju prvega aprila, ampak vestno in marljivo, ravno tako kakor ga opravljajo naše srčne krilate prijateljice, ter s trdim delom uresničil vaša pričakovanja. Tadej Pavković, urednik Slovenskega čebelarja 5/2022 letnik CXXIV 129 letnik CXXIV g Številka 5 g Maj 2022 g ISSN 0350-4697 KAZALO UVODNIK Marko Borko...................................................................................................................129 OBVESTILA ČZS..............................................................................................................131 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Vlado Auguštin: Kakovost satnic na slovenskem trgu............................................... 132 dr. Andreja Kandolf Borovšak: V prodaji ni samo pristen in kakovosten med........134 Aljaž Debelak: Kratki napotki za točenje in shranjevanje medu po načelih sistema HACCP........................................................................................... 135 Petra Bračko: Izdelki iz čebeljih pridelkov kot dodana vrednost v čebelarstvu...... 136 dr. Peter Kozmus: Vplivi na trg EU z medom............................................................... 138 Peter Podgoršek, Eva Cukjati, dr. Maja Smodiš Škerl, dr. Janez Prešern: Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2021......................................................................140 dr. Andreja Kandolf Borovšak: Encimi v medu........................................................... 141 ČEBELA V SLOVENSKI BESEDI Ljudmila Bokal: Ivan Cankar, O čebelnjaku.................................................................143 DELO ČEBELARJA Gorazd Trušnovec: Čebelarjeva opravila v maju.........................................................144 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV.........................................................................................147 OBVESTILA ČZS.............................................................................................................148 OGLASI............................................................................................................................ 155 V SPOMIN......................................................................................................................160 INDEX EDITORIAL Marko Borko...................................................................................................................129 ANNOUNCEMENTS BY THE BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA ...........131 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Vlado Auguštin: Honeycomb Base Quality on the Slovenian Market..................... 132 Andreja Kandolf Borovšak, Dsc: Not Solely Genuine and Quality Honey is Being Sold.........................................................................................134 Aljaž Debelak: Brief Instructions for Extracting and Storing Honey According to the Principes of the HACCP System.......................................... 135 Petra Bračko: Bee Products as Value-Added Products in Beekeeping..................... 136 Peter Kozmus, Dsc: Impacts on the EU Honey Market.............................................. 138 Peter Podgoršek, Eva Cukjati, Maja Smodiš Škerl, Dsc, Janez Prešern, Dsc: Results of Breeding Activity in 2021.....................................................................140 Andreja Kandolf Borovšak, Dsc: Enzymes in Honey.................................................. 141 THE BEE IN THE SLOVENIAN LITERATURE Ljudmila Bokal: Ivan Cankar, About the Beehouse....................................................143 BEEKEEPER’S WORK Gorazd Trušnovec: Beekeeper’s Tasks in April............................................................144 FROM THE BEEKEEPING ASSOCIATIONS.................................................................147 ANNOUNCEMENTS BY THE BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA ..........148 ADS.................................................................................................................................. 155 IN MEMORIAM..............................................................................................................160 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Aleš Bozovičar, opazovalec in napovedovalec čebeljih paš: 01/729 61 31, 041/644 217, ales.bozovicar@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 12, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Simon Golob: 01/729 61 12, 030/604 015, simon.golob@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko: Tina Žerovnik: 01/729 61 04, 040/436 513, tina.zerovnik@czs.si Petra Bračko: 01/729 61 04, 040/436 518, petra.bracko@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane: Ana Janžekovič: 01/729 61 33, 040/436 514, ana.janzekovic@czs.si Aljaž Debelak: 01/729 61 29, 040/436 519, aljaz.debelak@czs.si Tomaž Samec: 01/729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Svetovalec za izobraževanje in usposabljanje: Marko Borko: 01/729 61 11, 051/637 204, marko.borko@czs.si 130 5/2022 letnik CXXIV Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredništvo: 01/729 61 14, 030/604 660, tadej.pavkovic@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Uredniški odbor: Tadej Pavković, Marko Borko, Brane Borštnik, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Mira Jenko Rogelj, Andreja Kandolf Borovšak, Anton Žakelj Urednik: Tadej Pavković Lektorica: Mojca Pipan Oddaja prispevkov: Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorji naj v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice: Cela stran: 1044 € (zunanja stran ovitka), 816 € (notranjost, živi rob), 594 € (notranjost), pol strani: 522 € (zunanja stran ovitka), 414 € (notranjost živi rob), 300 € (notranjost), tretjina strani: 198 €, četrtina strani: 144 €, petina strani: 102 €, desetina strani: 42 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 60 €, tretjina, četrtina, petina, desetina 48 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2,4 €, 11 ali več popravkov 6 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,3 €. Splošni oglasi po 0,3 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Vse cene so brez DDV. Politika oglaševanja ter cenik oglasov in osmrtnic v glasilu Slovenski čebelar z dne: 11. novembra 2019 je objavljena na spletni strani ČZS. Priprava za tisk in tisk: Para, d. o. o., Celestinova ulica 1, 1000 Ljubljana. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7.900. Tiskano: 25. 4. 2022. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Čebela na žafranu. Zlato priznanje na mednarodnem natečaju čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2022. Foto Nikos Kokolakis, Grčija. Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2018 2019 2020 2021 2022 Uredništvo: Tadej Pavković, urednik: 01/729 61 14, 030/660 604, tadej.pavkovic@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Barbara Dimc, tajnik: 01/729 61 02, 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Ines Zajc Žunić, poslovna sekretarka: 041/337 854, ines.zunic@czs.si, Zlatica Kovačević, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije: ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-izobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00. Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek od 10.00 do 14.00. Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek od 8.00 do 10.00. OBVESTILA ČZS Pohod ob 20-letnici Čebelarskega centra Slovenije ali vsaj delček te poti, se prijavite na: ines.zunic@czs. si ali 01/729 61 00. Prijavnina za pohod je 10,00 EUR. V zameno prejmete majčko, celotno pot bodo na razpolago voda in prigrizki, na cilju pa nas bo pričakal topli obrok. ČZS Foto: arhiv ČZS Tudi letos bo Čebelarska zveza Slovenije organizirala pohod, in sicer v četrtek, 26. maja 2022. Pohod bo namenjen počastitvi 20-letnice odprtja Čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lukovici. Sama pot bo dolga približno 26 kilometrov. Zbrali se bomo ob 10. uri v Ljubljani na Cankarjevi cesti 5, kjer nas bo pozdravil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Nato nas bo pot vodila po Slovenski cesti do Črnuč, kamor bomo prispeli okoli 11. ure. Tam bomo imeli pri cerkvi v Črnučah krajši počitek, nato se bomo odpravili preko Trzina do Domžal. V Domžale bomo prispeli okoli 14.30. Tam bo krajši počitek, nato bomo pot nadaljevali proti Dobu, Želodniku in Prevojam do cilja, Čebelarskega centra Slovenije na Brdu. Na cilj bomo prispeli okoli 16. ure. Pozivamo vse slovenske čebelarje, podpornike in ljubitelje gibanja, športa ter zdravega življenjskega sloga, da se nam pridružijo na pohodu. Na pohodu se nam lahko pohodniki priključite kjer koli. Z nami lahko prehodite celotno pot ali del poti, ki vodi do našega Čebelarskega centra Slovenije. Vsi tisti, ki bi se nam pridružili na pohodu in z nami prehodili celotno pot Izkoristite brezplačne analize čebeljih pridelkov Foto: arhiv ČZS ČZS zbira vzorce medu za brezplačno analizo določanja kakovostnih in mikroskopskih lastnosti medu (paket 1). Na voljo je še nekaj mest za vzorce cvetnega prahu, propolisa in voska (paket 3) za brezplačno analizo ostankov kemijskih sredstev za zatiranje varoj. Za izvedbo analiz potrebujemo 450 g medu ali 100 g cvetnega prahu, propolisa ali voska. Ob oddaji vzorca je treba priložiti še pristopno izjavo, ki jo najdete na spletni strani ČZS pod rubriko varna hrana. Čebelar je upravičen do oddaje enega vzorca medu in enega čebeljega pridelka (vosek ali propolis ali cvetni prah) v triletnem programskem obdobju 2020–2022. Čebelar prejme rezultate analiz z obrazložitvijo in svetovanjem glede na ugotovljeno. Več informacij: aljaz.debelak@czs.si ali po tel.: 01/729 61 29. Aljaž Debelak, svetovalec JSSČ Vabilo k sodelovanju na fotografskem natečaju čebelarske revije Dymak Slovaška čebelarska revija Dymak razpisuje natečaj Čebelje novinarske fotografije 2022 (Bee press photo & bee art 2022). Letak z več informacijami o natečaju smo objavili na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije. Vabljeni k sodelovanju! Uredništvo 5/2022 letnik CXXIV 131 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Kakovost satnic na slovenskem trgu Vlado Auguštin Pri nakupu satnic se moramo zavedati možnosti, da je lahko vosek ponarejen in onesnažen s sintetičnimi akaricidi. Da bi čebelarjem pri nakupu satnic omogočili lažjo izbiro, smo na Javni svetovalni službi v čebelarstvu glede omenjenih parametrov naredili analizo stanja kakovosti satnic na slovenskem tržišču. Analizirali smo satnice osmih največjih slovenskih proizvajalcev oziroma trgovcev satnic. Ponarejenost voska Zaradi majhne in nezadostne pridelave ter velikega povpraševanja dosega čebelji vosek visoke cene. Zaradi tega ga nekateri trgovci z voskom in izdelovalci satnic mešajo z drugimi, cenejšimi, vosku podobnimi snovmi, kot so loj, mineralni voski, stearin, parafin, kolofonija, rastlinski voski itn. Ponarejenost voska je brez laboratorijskih analiz težko dokazati. Najpreprosteje in najhitreje določimo pravi vosek po njegovi gostoti. Ponaredki s cerezinom, parafinom, lojem in drugimi dodatki povečujejo gostoto voska, zato specifično 132 Vzorec Kumafos mg/kg Amitraz mg/kg 1 2 3 4 5 6 7 8 0 6,5 9,1 1,6 3,5 2,3 0,47 2,6 0 0,21 0,54 0,32 0,42 0,41 0,58 0,12 5/2022 letnik CXXIV Foto: Jernej Auguštin svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si gostejše kroglice iz ponarejenega voska v tekočini določene gostote potonejo, kroglice iz čebeljega voska pa plavajo. Pravi vosek se pri rezanju ne lepi na nož, niti se pri žvečenju ne prijemlje na zobe. Pri gnetenju postaja mehak, voljan in prožen. Vosek, ki je mešan s parafinom, se občutno razlikuje od naravnega voska po lomljenju, poleg tega pa tudi ni zrnat in poka vijugasto. Če ga pogledamo proti soncu, s prostim očesom vidimo v njem, zlasti na prelomu, zelo majhna svetlikajoča se zrnca parafina. Ponarejenost voska je mogoče dokazati tudi na podlagi tališča. Temperatura tališča čebeljega voska je 58–64 °C in je veliko višja od parafina, ki ima tališče že pri 30 °C. Tako se osnove celic iz ponarejenega voska v toplem panju razvlečejo v romboidne oblike, na katere čebele zgradijo nepravilne, po navadi prevelike iznakažene celice. Čebele tako satje zapustijo, čebelje družine pa začnejo propadati. V seriji sodobnih analitskih metod, ki so bile v zadnjih 15 letih preizkušene za analizo čebeljega voska za odkrivanje njegovega ponarejanja, se je za posebno zanesljivo izkazala metoda infrardeče spektroskopije. To analizno metodo smo uporabili za analizo pridobljenih osmih vzorcev satnic. Pri vseh analiziranih satnicah ni bila zaznana prisotnost tujih snovi (patogenov) z mejami zaznave 2,5 % (parafin), 1,2 % (stearin/stearinska kislina), 2 % (loj) in 3 % (karnauba vosek). Na podlagi rezultatov analize lahko rečemo, da na slovenskem tržišču ni ponarejenih satnic. Onesnaženost voska Med več kot 40 let trajajočim bojem proti pršici Varroa destructor smo bili čebelarji prisiljeni vnašati v čebelje panje nevarna kemična sredstva, kot so bromopropilat, kumafos, fluvalinat, amitraz itd. Večina teh sredstev spada med lipofilne snovi, ki se aktivno vežejo z voskom. Ta sredstva so zelo stabilna in se kopičijo v čebeljem vosku, po nogah in telesih čebel pa se širijo po celotnem panju in po vsej čebelji družini. Iz voska jih ne moremo odstraniti niti s čiščenjem niti s topljenjem. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Ker so nevarna kemična sredstva trdno vezana v vosku, je tak vosek najbolje izločiti iz čebelarstva in ga uporabiti za izdelavo sveč ali prodati za industrijske potrebe ipd. Večina čebelarjev tega ne upošteva in tak vosek oddaja v predelavo za satnice. Kratkoročno je to gotovo najpreprostejše in najbolj ekonomično, tako za čebelarja kot tudi za izdelovalca satnic. Dolgoročno pa so posledice take nenadzorovane menjalne trgovine katastrofalne za kakovost vseh čebeljih pridelkov v državi. Z nakupom takih satnic lahko ostanki nevarnih kemičnih sredstev onesnažijo tudi med in druge čebelje pridelke tistih čebelarjev, ki teh sredstev nikoli niso uporabljali za zatiranje varoj. Glede ostankov v čebeljih pridelkih je še posebej nevarna kemična snov kumafos, ki je sestavina sredstva s trgovskim imenom CheckMite. Kumafos spada med lipofilne snovi, ki se aktivno vežejo z voskom. To potrjuje visoka vrednost absorbcijskega koeficienta (18.000 ml/g), ki kaže na možnost velike akumulacije kumafosa v organski masi oziroma v vosku. Tako se to sredstvo kopiči v čebeljem vosku ter se po nogah in telesih čebel širi po celotnem panju in celotni čebelji družini. Vsa notranja mesta čebeljega panja, po katerih se gibljejo čebele (okvirji, podnice, pokrovi, matične rešetke), so namreč prevlečena s tankim slojem voska. Lipofilne snovi – kumafos –, ki jih najdemo prav na takšnih mestih, pa z njih počasi prehajajo na druge čebelje pridelke, kot so med, deviški vosek in propolis. Že vsebnost 1 mg/kg kumafosa v vosku pa lahko povzroči pojav tega v medu. Glede na Poročila o izvajanju Programa podpore laboratorijem za analizo čebeljih pridelkov (analiza cvetnega prahu, propolisa in voska na ostanke kemičnih sredstev za zatiranje varoj), kjer zadnjih nekaj let beležimo visoke vrednosti kumafosa in amitraza v vosku, je bilo prisotnost omenjenih snovi pričakovati tudi v satnicah. Na žalost so se naša predvidevanja uresničila. Kemična sredstva za zatiranje varoj in njihove razpadne proizvode smo v velikih vrednostih našli v vseh satnicah, razen ekoloških (vzorec številka 1), ki so bile neoporečne. Ker je v večini satnic vsebnost kumafosa višja kot 1 mg/kg, obstaja možnost prehajanja tega v med. Ker so analize pokazale predvsem visoke vrednosti kumafosa v vosku in s tem tudi možnost onesnaženja medu, moramo za zaščito kakovosti medu sprejeti hitre in učinkovite ukrepe. Največja težava je, da kumafosa iz voska ne moremo izločiti niti z običajnim čiščenjem niti s taljenjem. Brez analiz je ponarejenost težko dokazati. Na podlagi analize lahko rečemo, da na slovenskem tržišču ni ponarejenih satnic. Odstranjevanje ostankov kemičnih sredstev za zatiranje varoj Da se znebimo ostankov kemičnih sredstev za zatiranje varoj v čebelarstvu, svetujemo: • Zatirajte varoje s kemičnimi sredstvi, ki niti v vosku niti v medu dolgotrajno ne puščajo nevarnih ostankov. • Izdelujte satnice iz neobremenjenega voska. Takšno ločeno kroženje voska je nekoliko teže uveljaviti, vendar so nas razmere prisilile k temu. Na trgu že obstajajo proizvajalci satnic, ki so specializirani tudi za izdelovanje satnic iz manjših količin prinesenega voska. • Sami doma izdelujte satnice iz neobremenjenega voska. Na trgu obstaja kar nekaj ponudnikov opreme, s katero lahko predelamo vosek in iz njega izdelamo satnice brez nevarnih ostankov. • Kupujte satnice brez ostankov kemičnih sredstev za zatiranje varoj. Na trgu obstajajo tudi satnice, za katere je mogoče dobiti certifikat o neoporečnosti. Izogibajte se trgovcev, ki vam ponujajo poceni vosek brez jamstva, da ta ni onesnažen. Najslabše je, če svoj neoporečni vosek zamenjate za satnice, ki so onesnažene. • Pridobivajte med iz deviškega satja. V AŽ-panjih je to zelo težavna naloga, v nakladnih panjih pa postaja že rutina. Predelajte staro satje in onesnažen vosek v proizvode, voska pa ne oddajajte v predelavo za satnice, saj boste tako kumafos znova vrnili v obtok. Foto: Vlado Auguštin Čebelarji, zavedajte se, da so vosek in satnice posoda za med. Poskrbite, da je v njih manj kot 1 mg/kg kemičnih ostankov. Še bolje pa je uporabljati ekološke satnice, ki so brez ostankov. Med je že od nekdaj veljal za hrano za bogove, in prav bi bilo, če bi ta sloves ohranil tudi v prihodnje. 5/2022 letnik CXXIV 133 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE V prodaji ni samo pristen in kakovosten med dr. Andreja Kandolf Borovšak svetovalka JSSČ za varno hrano andreja.kandolf@czs.si Varni in kakovostni čebelji pridelki so ponos vsakega čebelarja. Vsi si želimo tople in sončne pomladi brez rojev in z dobrim medenjem. Včasih smo bili vajeni med točiti vsaj dvakrat, zadnja leta pa je bera precej revnejša. Čebelarjeva osnovna naloga je, da poskrbi za svoje čebelje družine, da imajo na voljo vedno dovolj hrane in da so v dobrem zdravstvenem stanju. V želji po ohranitvi čebel pa ne smemo pozabiti na čebelje pridelke. Uporabo zdravil moramo zapisati v dnevnik veterinarskih posegov. Zavedati se moramo, da krma za čebele ne sme priti v med in da morajo ostanki zdravil, ki jih uporabljamo za zatiranje varoj, biti pod dovoljeno mejno vrednostjo. Zdravila vedno uporabljamo po navodilih proizvajalca ter veterinarja. Med uporabo večine zdravil moramo satje, ki je namenjeno pridobivanju medu, odstraniti iz panja. Ne pozabimo, da to velja tudi za prestavljeno satje iz plodišča v medišče v naslednji sezoni! Redno skrbimo za menjavo satja, v panje vstavljamo satnice, ki vsebujejo manj kot 1 mg/kg ostankov zdravil, kot jih je v satju, ki smo ga odstranili iz panja. Na voljo imamo tudi satnice iz ekološke pridelave ter satnice s certifikatom, ki vsebujejo malo ostankov. Če pridobivamo propolis, smemo uporabljati samo zdravila, ki so primerna za uporabo v ekološkem čebelarstvu. Tudi sicer naj bo naša usmeritev zmanjšanje uporabe sintetičnih zdravil. Pred nakupom zdravil se posvetujmo z veterinarjem. Pristnost medu Na svetovnem tržišču je veliko potvorjenega medu, precej o tem poročajo tudi na Hrvaškem. Ker je proizvodnja medu draga, sladkor pa poceni, je med pogosto tarča ponaredb, zato si svetovni laboratoriji prizadevajo izboljševati metode za ugotavljanja ponaredkov medu. V zadnjih desetih letih so metode že zelo občutljive in najdemo lahko že potvorbe, ki vsebujejo manj kot 5 % dodanega sladkorja v medu, v primeru dodajanja trsnega sladkorja je dovolj že 1 % dodanega sladkorja v medu, da ugotovimo nepristnost medu. Zaradi vse občutljivejših metod hitro najdemo tudi nepristen med, ki je posledica naše napake v tehnologiji, posebej pozorni moramo biti pri spomladanskem krmljenju čebel in prestavljanju satja v medišče. 134 5/2022 letnik CXXIV Foto: Marko Borko Varnost živil Kakovosten in varen med je ponos vsakega čebelarja. Če je spomladi družine treba krmiti, potem dodamo toliko krme, kot je čebele lahko sproti porabijo. Bolje je dodati večkrat po malem nekaj krme kot celo pogačo naenkrat. Pri količini dodane krme si lahko pomagamo s spremljanjem porabe hrane s kontrolnimi tehtnicami. Stranskih satov iz plodišča pri širjenju gnezda nikoli ne prestavljamo v medišče, ampak jih porabimo za krmo družin (narejenci, jesensko krmljenje ...). Iz plodišča prestavljene satje si označimo in iz njih ne točimo, če sumimo, da v njih ni samo med ali če so bili med uporabo zdravil v panju. Pazimo, da pred začetkom paše v satih v medišču ni dodanega sladkorja. Zagotavljanje sledljivosti Ne pozabimo pa tudi na dokumentacijo. Zagotavljati moramo sledljivost. Vse račune materiala moramo shranjevati vsaj pet let, beležiti moramo tudi, komu smo med prodali; če je to končni potrošnik, zapišemo: končni potrošnik. Zapišemo si datum točenja, serijo/lot medu (L12022), količino pridelanega medu ter komu smo med prodali. Lot mora biti zapisan v zapiskih in na sodih, če pa roka uporabnosti na kozarcu nismo zapisali s točnim datumom (npr. 31. 2. 2023), pa mora biti lot zapisan tudi na vsakem kozarcu posamezne serije. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Za konec Čebelarji, bodimo ponosni na svoj pridelek, na naš slovenski med. Prodajajmo samo tisto, kar pridelamo sami, ne pa tudi pridelka našega soseda ali, še huje, (ne)čebelarja iz sosednjih držav. Ohranimo dosegli sloves slovenskega medu, s trudom smo ga zgradili! Če mi nismo pošteni in s svojim imenom prodajamo nekaj, česar nismo pridelali, ne mislimo, da je pošten tisti, ki nam je (nepristni) med prodal. Na Hrvaškem je nepristnega medu veliko, posebej ob turističnih poteh. Njihova televizija je pripravila reportažo na to temo. Njihova televizija je pripravila reportažo na »Reportaža« to temo (koda QR »Reportaža«). Ob tem se lahko zamislimo, da smo lahko ponosni na tisto, kar pridelamo, pa tudi če je pridelka manj. Kratki napotki za točenje in shranjevanje medu po načelih sistema HACCP Aljaž Debelak svetovalec JSSČ za varno hrano aljaz.debelak@czs.si Če nam je bila narava v aprilu naklonjena in okolice našega čebelnjaka ni doletela hujša pozeba, se lahko čebelarji že v maju veselimo prvega točenja medu. Ker moramo vedno stremeti k pridelavi kakovostnega in varnega medu, pa se moramo na to opravilo tudi primerno pripraviti. Upoštevati moramo navodila in priporočila smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu po načelih sistema HACCP. Čebelar in osebe, ki sodelujejo pri točenju ali polnjenju morajo vzdrževati visoko raven osebne higiene (čista obleka, speti lasje, umite roke, koža rok brez gnojnih sprememb). Oseba, ki ima znake nalezljivih bolezni (bruhanje, driska, izcedek iz oči, ušes, nosu…) ali pa je bila v stiku s takšno osebo, ne sme biti prisotna v točilnici ali polnilnici. V ta namen se izpolnjujeta obrazca št. 1 in 2 iz Smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu. Prostor v katerem bomo točili med (točilnica), kar je lahko tudi čebelnjak, mora biti ustrezno urejen in čist. Zagotoviti si moramo umivalna mesta s tekočo pitno vodo za umivanje rok in opreme. To je lahko tudi posoda z vodo na pipo. Zraven moramo imeti še tekoče milo in brisače za enkratno uporabo. Točimo zrel med, ki ima manj kot 20 % vode (državni Pravilnik o medu (2011)). Za tiste, ki pridelujete med s shemo kakovosti »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« velja, da mora med vsebovati manj kot 18,6 % vode (Pravilnik za Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo (2009)). Samo med, ki vsebuje manj kot 17 % vode, pa je zares obstojen. Vsebnost vode lahko preverimo z refraktometrom. Odvzemanje satov: • med praviloma točimo iz deviških satov; • sati naj bodo vsaj 2/3 pokriti (takšen med je praviloma zrel); • ne točimo iz satov s preostalo zimsko zalogo krme; • pri odvzemanju satov ne uporabljamo preveč dima, saj lahko spremeni aromo in vonj medu; • satov ne odlagamo na tla; • sate prenašamo iz čebelnjaka do točilnice v higiensko čistih in zaprtih zabojih ali nakladah, ki jih ovijemo z zaščitno folijo. Embalaža za shranjevanje medu mora biti iz materialov primernih za živila (plastika za živila s certifikatom, nerjaveča kovina (INOX), steklo, folija za živila). Za embalažo v katero polnimo med moramo imeti potrdilo proizvajalca o ustreznosti embalaže za uporabo v živilski industriji! Po 2−3 dneh med posnamemo s posebno ploščico ali folijo za živila, da tako odstranimo voščene delce in druge nečistoče. Postopek ponavljamo dokler ni površina medu povsem čista. Prostor za skladiščenje medu naj bo suh (relativna zračna vlažnost pod 55 %), temen in hladen (10−15 °C). Pokrovi posod naj dobro tesnijo, te pa morajo biti označene z lotom, da lahko zagotavljamo sledljivost. Pri tem si pomagamo z obrazcem št. 3 v Smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu. Viri: Pravilnik o medu (Ur. I. RS, št. 4/11, 9/15). Pravilnik o Slovenskem medu z zaščiteno geografsko označbo (Ur. l. RS, št. 46/09) Veljanovski Geremia, V., Meglič, M., Kandolf Borovšak, A. in sod. (2015): Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije. Meglič, M. (2011): Odvzemanje in točenje medu V: Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje 2. Zdešar (ur.). Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije, 241−249. 5/2022 letnik CXXIV 135 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Izdelki iz čebeljih pridelkov kot dodana vrednost v čebelarstvu Petra Bračko svetovalka JSSČ za ekonomiko petra.bracko@czs.si Živimo v času zavedanja, da je poseganje po lokalni hrani koristno tako za nas, kot za celotno družbo. Kmetje z boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči zvišujejo dodano vrednost pridelkom tako, da jih predelajo v raznolike visokokakovostne izdelke. Razvoj dopolnilnih dejavnosti tako omogoča nove podjetniške priložnosti, odpiranje novih delovnih mest, s tem pa tudi večjo dohodkovno preskrbljenost. Prednost je tudi v primeru opravljanja sezonske dopolnilne dejavnosti, kar nam zmanjšuje višino obveznih izdatkov na letni ravni, ta se lahko opravlja največ šest mesecev neprekinjeno. Foto: arhiv ČZS V zadnjih letih se zanimanje za dopolnilne dejavnosti na kmetijah povečuje. Po najnovejših podatkih, pridobljenih aprila 2022 iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je v Sloveniji registriranih že več kot 21.000 nosilcev dopolnilne dejavnosti. Čebelarska panoga ponuja veliko možnosti predelave in storitev, zato dopolnilna dejavnost v čebelarstvu predstavlja odlično priložnost za doseganje ekonomičnosti. Dopolnilno dejavnost na kmetiji ureja Zakon o kmetijstvu (ZKme-1), vrste dopolnilnih dejavnostih, obseg in pogoje pa predpisuje Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15 in 36/18). Propolis, kapljice 136 5/2022 letnik CXXIV Primeri dopolnilnih dejavnosti v čebelarstvu: • Proizvodnja medenega kisa, medenega žganja, čebeljih pridelkov z dodatki zelišč, sadja ipd., proizvodnja medice, peneče medice, medenih likerjev in tinkture iz propolisa – pri čemer je treba zagotoviti primarni čebelji pridelek v celoti. Žganje ter dodatki kot npr. zelišča, suho sadje, alkoholni ali vodni izvlečki iz zelišč se lahko kupijo pri drugih kmetijah. Če ima nosilec dopolnilne dejavnosti lastno pridelavo sadja in zelišč, lahko te uporablja za proizvodnjo čebeljih pridelkov z dodatki; • prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij, kamor spada prodaja lastnih kmetijskih pridelkov in izdelkov ter tudi kmetijskih pridelkov in izdelkov z drugih kmetij. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti prodaja mora delež prodanih lastnih kmetijskih pridelkov in izdelkov znašati najmanj 30 % količine celotne prodaje. Prav tako mora biti na vidnem mestu jasno označeno, kateri pridelki in izdelki so z lastne kmetije in kateri z druge kmetije − naziv in naslov kmetije); • medičarstvo in lectarstvo, dražgoški kruhki, medenjaki (kmetija lahko dokupuje moko iz mlinov na lokalnem trgu); • ročna poslikava panjskih končnic; • izdelki iz čebeljega voska; • medena masaža in sproščanje s panjskim zrakom (pri medeni masaži v čebelnjaku in pri sproščanju s panjskim zrakom mora biti zagotovljena zaščita pred čebelami. Medena masaža se opravlja v skladu s predpisom, ki ureja minimalne sanitarnozdravstvene pogoje za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti. Sproščanje s panjskim zrakom se opravlja v čebelnjaku. Če se pri sproščanju s panjskim zrakom uporablja maska, se za vsako osebo uporabi nova maska); • storitev točenje medu, polnjenje in pakiranje čebeljih pridelkov in izdelkov ter izdelava satnic; • svetovanje uporabnikom čebeljih pridelkov (med, cvetni prah, matični mleček, propolis in vosek) in izdelkov iz čebeljih pridelkov za krepitev zdravja. Pri svetovanju mora imeti nosilec dopolnilne dejavnosti najmanj srednjo strokovno izobrazbo s področja kmetijstva ali pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s tega področja oz. mojstrski izpit ali izobrazbo prve stopnje pridobljeno po študijskih programih. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE • apiturizem (čebelar mora pri tem zagotoviti lasten čebelnjak oziroma stojišče s čebeljimi panji, imeti mora najmanj deset čebeljih družin); Nosilec dopolnilne dejavnosti je lahko nosilec kmetije, kot tudi njen član ob soglasju nosilca. Osnovni pogoj za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji povezane s čebelarstvom je urejen vpis v Register kmetijskih gospodarstev – številka KMG-MID in deset čebeljih panjev. Pri predelavi čebeljih pridelkov, kot so npr. medene pijače, čebelji pridelki z dodatki, tinkture iz propolisa, je potrebno zagotoviti primarni čebelji pridelek v celoti. Pri dopolnilni dejavnosti svetovanje, mora imeti nosilec določeno izobrazbo, kot je navedeno v prejšnjem odstavku. Dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti Čebelar lahko v okviru osnovne kmetijske dejavnosti, kamor spada pridelava, ponuja samo čebelje pridelke, kot so med, cvetni prah, propolis, matični mleček, čebelji vosek, čebelji strup, prodaja čebeljih družin in matic. Čebelar, ki se poleg pridelave dodatno ukvarja še s predelavo čebeljih pridelkov, kot so npr. v prejšnjem odstavku navedeni primeri, pa mora najprej pridobiti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki mu ga z odločbo izda upravna enota. Upravna enota podatke o izdanem dovoljenju vpiše v Register kmetijskih gospodarstev (RKG), prav tako o izdanem dovoljenju obvesti Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) in Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Foto: arhiv ČZS Kdo lahko opravlja dopolnilno dejavnost? Dražgoški kruhki Izdajanje računov in ugotavljanje davčne osnove Za poslovanje z gotovino je v okviru dopolnilne dejavnosti treba izdajati davčno potrjene račune ali uporabljati vezano knjigo računov, za kar se je treba zglasiti na pristojnem finančnem uradu, zadevo pa si lahko uredimo tudi preko portala e-davki. Pri prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov mora nosilec dopolnilne dejavnosti dokazovati količino in poreklo s prejetimi računi ali drugimi dokazili, ki jih je treba hraniti deset let od datuma prodaje. Na vidnem mestu prodaje morajo biti označene cene artiklov ter naziv in naslov kmetije. Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji lahko davčno osnovo ugotavlja po: • dejanskih prihodkih − normiranih odhodkih (na finančni upravi priglasiti najkasneje v osmih dneh od izdaje dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti!) • dejanskih prihodkih − dejanskih odhodkih. Foto: arhiv ČZS V okviru dopolnilne dejavnosti, se glede na status osebe, obračuna tudi pavšal za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za dodatna pojasnila se lahko obrnete na nas po e-pošti: petra.bracko@czs.si ali po tel.: 040/436 518 in z veseljem vam bomo svetovali. Želimo vam obilo uspeha na vaši poslovni poti v čebelarstvu. Prav tako bomo veseli vašega povratnega odziva ali primera dobre prakse, ki ga izvajate v zvezi z dopolnilno dejavnostjo. Voščene sveče Viri: Zakon o kmetijstvu (ZKme-1) (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21 in 44/22) Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15 in 36/18) https://www.gov.si/teme/dopolnilne-dejavnosti-na-kmetijah/ 5/2022 letnik CXXIV 137 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Vplivi na trg EU z medom dr. Peter Kozmus strokovni vodja rejskega programa za kranjsko čebelo v Sloveniji peter.kozmus@czs.si kmetijstvo zaradi opraševanja. Vrednost opraševanja je v EU ocenjena na 153 milijard evrov, zaradi česar je čebelarstvo čedalje pomembnejši del skupne kmetijske politike. Graf 1: Število čebeljih družin v zadnjih letih v EU. Slovenija je del trga EU, zato na cene hrane, poleg domače pridelave in potrošnje, v veliki meri vpliva globalni promet, na katerega nimamo velikega vpliva, saj ga v veliki meri upravljajo trgovci in različne trgovske verige. Njihovo delovanje opredeljuje zakonodaja, ki poskuša na eni strani ščititi okolje, pridelavo, pridelovalce, na drugi strani pa potrošnike in njihovo zdravje. Številne organizacije (med njimi tudi ČZS) opozarjajo, da je trenutno veljavna zakonodaja preveč ohlapna, saj ne zapoveduje natančnega označevanja medu po poreklu, zato imajo potrošniki mnogokrat težavo pri ugotavljanju porekla medu pred nakupom. Cene medu Kot čebelarje nas najbolj zanimata globalni promet z medom in predvsem njegova odkupna in maloprodajna cena. Potrošniki se hitro seznanijo z različnimi cenami medu na trgovskih policah, ni pa jim logično, zakaj prihaja do velike razlike med njimi in predvsem, zakaj je cena medu v določenih primerih nerazumno nizka. Ta cena ima tudi določen vpliv na oblikovanje cen medu na domu, pa čeprav naj bi čebelarji cene uravnavati po priporočenih cenah, ki jih pripravlja ČZS (zadnje so bile objavljene v aprilski reviji SČ). Globalno se odkupne cene medu nižajo, kljub temu da je bila pridelava medu v EU v zadnjem obdobju podpovprečna. Gre za nelogičnost, ki jo povzroča predvsem globalni promet z nizkocenovnim medom, ki ga nadzorne agencije (še) ne prepoznajo kot ponaredek. Kot glavni izvoznik medu se v zadnjem obdobju uveljavlja Kitajska, ki v svetovnem merilu proizvede 23 % vsega medu na svetu. Da bi promet z medom bolje razumeli in ga znali predstaviti tudi svojim potrošnikom, moramo najprej poznati nekaj osnovnih informacij o čebelarstvu v EU. Čebelarstvo v EU V EU imamo 18,9 milijona čebeljih družin. Število se v zadnjem obdobju veča, kot je razvidno z grafa (Graf 1). Za njih skrbi približno 615.000 čebelarjev. Povprečna pridelava medu je 14,8 kg medu/panj. Čebelarstvo velja v sklopu kmetijstva za manjši sektor, ki pa ima zelo velik vpliv na 138 5/2022 letnik CXXIV Globalna pridelava medu Globalno se pridelava medu veča in je bila v letu 2020 približno 2,5 milijona ton. Največja proizvajalka je Kitajska, EU je s pridelavo 280.000 ton na drugem mestu. Na tretjem mestu je Turčija, sledita ji Argentina in Kanada (Graf 2). Graf 2: Največji proizvajalci medu (v odstotkih). Graf 3: Sestava uvoza medu v EU iz drugih trgov v letu 2020. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Samooskrba z medom je v EU okoli 60 %, zato je veliko medu v EU uvoženega od drugod. V letu 2020 je EU uvozila 177.659 ton medu. Največ medu smo uvozili iz Ukrajine (54.000 t) in Kitajske (40.000 t). Sestava uvoza medu iz leta 2020 je prikazana na Grafu 3. Graf 4: Primerjava med ceno uvoženega in izvoženega medu iz EU v zadnjih petih letih. Cene uvoženega medu Cene uvoženega medu se razlikujejo med posameznimi državami in med posameznimi leti. V letu 2021 je bila povprečna cena uvoženega medu 2,04 EUR, povprečna cena medu iz Kitajske in Ukrajine, od koder EU uvozi največ medu, pa je bila še nižja in je znašala 1,27 in 1,61 EUR. Povprečne cene uvoženega medu iz posameznih držav so predstavljene v spodnji preglednici (Preglednica 1). Iz nje razberemo, da so cene uvoženega medu izredno nizke in postavlja se vprašanje, ali gre za naravni med ali za popolnoma industrijski proizvod, ki ga nadzorne institucije po veljavni zakonodaji ne prepoznavajo kot ponaredek. Poleg tega je iz večletne primerjave razvidno, da se je cena uvoženega medu v zadnjih petih letih zmanjšala za skoraj 20 %. Najdražji med EU se uvaža iz Turčije po ceni 3,19 EUR. Preglednica 1: Cene uvoženega medu (v EUR) v posameznem letu in odstotek spremembe cene od leta 2017 do leta 2021. Država 2017 2018 2019 2020 2021 2017–2021 Ukrajina 1,74 1,83 1,68 1,53 1,61 –7,47 % Kitajska 1,63 1,51 1,40 1,37 1,27 –22,09 % Argentina 2,23 2,35 2,28 2,20 2,27 1,79 % Mehika 2,83 2,89 2,56 2,22 2,18 –22,97 % Kuba 2,34 2,40 2,11 1,83 2,01 –14,10 % Brazilija 3,84 3,38 2,67 2,16 2,32 –39,58 % Urugvaj 2,35 2,25 1,99 1,78 1,79 –23,83 % Turčija 3,75 3,87 3,46 3,33 3,19 –14,93 % Indija 2,18 1,65 1,66 1,70 1,69 –22,48 % Povprečje 2,54 2,46 2,20 2,01 2,04 –19,92 % EU določeno količino medu tudi izvozi. Med največjimi uvozniki medu iz EU so: Savdska Arabija, Švica, Anglija, ZDA, Izrael, Japonska, Kanada in Združeni arabski emirati. Izvoženi med je kakovostnejši od uvoženega, zato je tudi cena v primerjavi z uvoženim višja (Graf 4). Zaključek EU ni samozadostna z medom, saj ga kar 40 % uvozi, največ iz Ukrajine in Kitajske. Zaradi tolikšnega uvoza smo pod pritiskom uvoznikov in globalnih cen medu. Globalno se poraba medu povečuje, zato tudi med vse bolj postaja trgovsko blago, zanimivo za trgovce. Cene uvoženega medu so v povprečju izjemno nizke in ne morejo pokrivati osnovnih proizvodnih stroškov, zato lahko z veliko verjetnostjo predpostavljamo, da gre v večini primerov za ponarejeni med. Da je na trgu prisotnega veliko ponarejenega medu, lahko sklepamo tudi iz rezultatov ocenjevanja medu na svetovnem čebelarskem kongresu Apimondia 2019, kjer je bilo 43 % vzorcev medu, ki je prispel na tekmovanje, ponarejenega. Takšnega medu in njegove cene ne moremo neposredno primerjati z našimi odkupnimi cenami ter našimi priporočenimi cenami, ker gre za različne proizvode. Glede na dejstvo, da se cene uvoženega medu v zadnjem obdobju še nižajo, lahko predpostavljamo, da bo cena tovrstnega medu na trgovinskih policah v prihodnje še nižja. Zaradi tega je pričakovati, da bodo imeli potrošniki v prihodnje še več vprašanj, od kje razlika med posameznimi nizkimi cenami medu v trgovini in na drugi strani pri čebelarjih. Zato je na nas, da znamo potrošnikom pojasniti, da je veliko medu v prometu ponarejenega in da morajo biti pri izbiri medu zelo previdni. Viri: Eurostat Comext. https://ec.europa.eu/. Na mestu je tudi opozorilo, da čebelarji smemo tržiti le lastno pridelan med in da nam ni dovoljeno tržiti medu drugih čebelarjev, ki ga občasno nudijo različni trgovci (tuji in domači), pri katerih lahko upravičeno dvomimo celo o pristnosti, glede na ponudbo in nizko ceno. Trenutno slovenski čebelarji, med potrošniki uživamo dober ugled, vsi skupaj pa si moramo prizadevati, da ga ohranimo tudi v bodoče! 5/2022 letnik CXXIV 139 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2021 Peter Podgoršek, Eva Cukjati, Maja Smodiš Škerl in Janez Prešern Kmetijski inštitut Slovenije peter.podgorsek@kis.si, eva.cukjati@kis.si, maja.smodis.skerl@kis.si, janez.presern@kis.si V letu 2021 je vzorce čebel za odobritev vzreje oddalo 32 vzrejevalcev. Za vsako družino smo določili kubitalni indeks in prisotnost spor noseme. Delovna skupina je pregledala rezultate izvedenih analiz, pregledala vsa vzrejališča in ocenila mirnost čebel na satju, strnjenost zalege in obarvanost obročkov zadka. Izmed 259 družin je bilo potrjenih 100 matičarjev in 12 trotarjev. Za vse smo izdali Zootehniška spričevala za plemensko kranjsko čebelo in s tem so vzrejevalci pridobili tudi dovoljenje za vzrejo in prodajo. V Izvorno rodovniško knjigo kranjske čebele je bilo vpisanih 39.206 matic, od tega 267 rodovniških. Večina rodovniških matic je bila oprašena na plemenilni postaji Lučka Bela. Izvoženih je bilo 44,4 % vzrejenih matic, približno 20 % več, kot leto poprej. V EU je bilo izvoženih 13.962 matic, v druge države pa 3464. Prednjačila je Francija, Nemčija in Finska. Izvoza izven geografske Evrope praktično ni bilo. Preglednica 1: Prvih deset vzrejevalcev po povprečnem selekcijskem indeksu (Si) progeno testiranih matic v letu 2021. 140 Št. Vzrejevalec Si 1 Irma Petelin 12,2490 2 Viktor Gaber 12,0535 3 Julij Pokorni 12,0016 4 Ladislav Vozelj 11,9928 5 Miha Metelko 11,9786 6 Peter Kolar Preizkušanje potomcev Progeni test za leto 2021 se je začel že v letu poprej, ko smo v juniju razdelili 725 matic 27 pogodbenim čebelarjem. Matice so bile potomke 60 izbranih matičarjev. Sprejetih je bilo 586 matic ali 80 %. Čebelarji so med letom z ocenami od 1 do 4 (štiri je najboljša ocena) ocenili mirnost in rojivost čebelje družine. Donos medu so izmerili v kilogramih. Vsak čebelar anonimno testira matice treh do petih vzrejevalcev, v testiranju pa sodeluje tudi Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) s 30 družinami v Seničnem, kjer so bile v testu matice šestih vzrejevalcev s po petimi maticami. Na podlagi zbranih rezultatov je bil za vsakega matičarja izračunan selekcijski indeks (Poklukar, 1999), ki na isto mero uvede vse tri ocenjevane lastnosti (mirnost, rojivost in donos medu). Izračunan je po formuli 0,42 × donos medu (v kg) + 1,94 × točke ocene rojivosti + 0,80 × točke ocene mirnosti. V preglednici 1 so navedene povprečne vrednosti selekcijskega indeksa matic za posamezne vzrejevalce. Povprečni donos medu je bil v letu 2021 katastrofalen, najnižji v 25 letni zgodovini testiranja, le pičlih 3,23 kg na panj. Povprečna ocena rojivosti je bila 2,87 in mirnosti 3,04 točke (od štirih). V Preglednici 2 so navedene rodovniške številke desetih najboljših matičarjev glede na povprečno oceno rojivosti in najmanj štirimi ocenami. Preglednica 2: Najmanj rojivi matičarji, testirani na potomstvu v letu 2021. Št. Vzrejevalec Matičar Odstopanje od povprečja (točk) n 1 Janko Bukovšek R600 +1,60 4 2 Ladislav Vozelj 27784-2018 +0,70 7 3 Darko Grm R606 +0,68 5 4 Miha Metelko 28213-2019 +0,53 9 5 Marko Hrastelj R610 +0,40 7 11,9755 6 Mitja Nakrst R595 +0,40 4 7 Marko Hrastelj 11,8729 7 Peter Kolar 11907-2018 +0,38 5 8 Jože Herbaj 11,7434 8 Janez Dremelj 34320-2018 +0,37 4 9 Jože Andrejč 11,7086 9 Andrej Zemljič 45843-2019 +0,27 5 10 Andrej Zemljič 11,6559 10 Štefan Bukovšek R604 +0,23 7 5/2022 letnik CXXIV IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Preglednica 3: Najbolj mirni matičarji, testirani pri potomstvu v letu 2021. Preglednica 4: Razvrstitev matičarjev po povprečnem donosu medu; test pri potomstvu 2021. Št. Vzrejevalec Matičar Odstopanje od povprečja (točk) 1 Janez Dremelj 6750-2017 +0,97 5 1 Bojan Donko 30802-2017 +5,30 4 2 Julij Pokorni 60922-2018 +0,79 5 2 Erik Kapun 27070-2019 +3,58 12 3 Janko Bukovšek R599 +0,78 8 3 Matija Koštomaj 40820-2018 +2,68 7 4 Jožef Tratnjek 24650-2019 +0,66 4 4 Jože Vidovič R585 +1,82 7 5 Miha Novak R594 +0,60 6 5 Darko Zemljič 45848-2019 +1,78 6 6 Boris Poslek 23546-2019 +0,53 9 6 Darko Zemljič 45843-2019 +1,59 5 7 Miha Novak R593 +0,40 5 7 Jože Andrejč 32801-2018 +1,53 6 8 Peter Kolar 11907-2018 +0,36 5 8 Jože Herbaj 49189-2016 +1,17 6 9 Darko Grm R542 +0,33 6 9 Darko Zemljič 45841-2019 +1,17 4 10 Henrik Zaletelj 40768-2017 +0,26 10 10 Janez Dremelj 6750-2017 +0,65 5 n Št. Vzrejevalec V Preglednici 3 so navedene rodovniške številke matic, ki so v testu pri potomstvu dosegle najboljše povprečne ocene mirnosti in imele najmanj štiri ocene. V Preglednici 4 so prikazane rodovniške številke matic, ki so v testu pri potomstvu dosegle najboljši izmerjeni povprečni donos medu in so imele vsaj štiri meritve. Za preverjanje pasemske čistosti so čebelarji za vsako družino ocenili obarvanost čebel delavk na lestvici od 1 do 4 in ocenili 324 družin. Povprečna ocena obarvanosti je bila 3,54 točke od štirih možnih. Neobarvanih družin je bilo 59,2 %. Oceno 2 je dobilo 4,9 % družin, tri družine Matičar Odstopanje od povprečja (kg) n pa so dobile oceno 1, saj so imele več kot 2 % čebel z obarvanimi zadki. Za preveč obarvane družine smo priporočili, da se iz testnega čebelnjaka izločijo. Kmetijski inštitut vabi vse čebelarje k sodelovanju v testiranju čebeljih matic v letu 2022. Minimalno število prejetih matic je 15. Za podrobnejše informacije pokličite na telefonsko številko 01/280 52 41. Vir: Poklukar, J. (1999): Izboljšanje odbire čebel na proizvodne lastnosti z uporabo selekcijskega indeksa. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, Zootehnika, letnik 74, št. 1, 47–55. Podgoršek et al (2021): Letno poročilo o izvedbi skupnega temeljnega rejskega programa na področju čebelarstva. Kmetijski inštitut Slovenije. Encimi v medu dr. Andreja Kandolf Borovšak svetovalka JSSČ za varno hrano andreja.kandolf@czs.si Med vsebuje različne encime. Poleg diastaze (α- in β-amilaza), ki jo čebelarji dobro poznamo, vsebuje α-glukozidazo in β-glukozidazo ter glukoza oksidazo, katalazo in kislo fosfatazo. Večinoma izvirajo iz slinskih in krmilnih žlez čebel, nekaj jih je lahko rastlinskega izvora, nekaj pa jih v med prispevajo kvasovke in mikroorganizmi. Čebele dajo encime v med v času njegovega zorenja iz nektarja in mane, s čimer postane sestava medu zelo zapletena in raznolika. Encimi povzročajo večino pretvorb treh sladkorjev, ki so v nektarju, v vsaj 25 kompleksnejših sladkorjev. Glukoza oksidaza zagotavlja protibakterijsko aktivnost medu. Oksidira namreč glukozo, pri čemer nastaneta glukonska kislina in vodikov peroksid, ki ima protibakterijsko lastnost. Glukonska kislina je glavna kislina medu, saj največ prispeva k njegovi kislosti. Katalaza razgrajuje vodikov peroksid v vodo in kisik. Aktivna je nektarju, v medu pa se aktivira šele ob njegovem razredčenju z vodo Kisla fosfataza je verjetno rastlinskega izvora. Večinoma je v pelodu, nekaj manj je je lahko tudi v nektarju. Je hidrolaza, ki omogoča tvorbo anorganskega fosfata iz organskega. Med, ki hitreje fermentira, ima več tega encima kot med, ki ne fermentira. Aktivnost je večja v medovih iz oceanskih območij. α-glukozidaza, ki ji pogosto rečemo tudi invertaza ali saharaza, razgrajuje disaharid saharozo iz nektarja 5/2022 letnik CXXIV 141 v monosaharida fruktozo in glukozo, sodeluje tudi pri nastanku višjih sladkorjev (v t. i. transglukozilacijskih reakcijah). Nektarju jo dodajo čebele. V medu je je malo, deaktivira jo visoka temperatura. α-glukozidaza omogoča čebelam, da izdelajo tako zelo koncentrirano raztopino sladkorjev, da ne dopušča fermentacije in ima veliko energijsko vrednost. Največ je je v manovih medovih, najmanj v akacijevih. Podobno nalogo pri glukozidaciji ima tudi β-glukozidaza, vendar pa so rezultat njenega delovanja drugi sladkorji (laminaribioza, gentiobioza). Diastaza je encim, ki je sestavljen iz α-amilaze in β-amilaze. Prva razgradi škrob, ki je polisharid (sestavljen iz večjega števila glukoznih enot), do dekstrinov (iz 10–30 glukoznih enot), druga pa naprej do maltoze (iz dveh enot glukoze). Zelo je občutljiva na temperaturo in je v analitiki pomembno merilo kakovosti medu; izražamo jo kot diastazno število (DN). Je že v nektarju, a jo dodajajo tudi čebele. Medovi se med seboj zelo razlikujejo po aktivnosti diastaze, ki je odvisna tudi od pH in od okoliščin, v katerih je bil med shranjen. Najbolj je aktivna v medu s pH med 4,60 in 5,00. α-glukozidaza in diastaza se pogosto uporabljata pri določanju kakovostnih parametrov medu. Po evropskih določilih o medu (Direktiva 2001/110/ES Sveta z dne 20. decembra o medu in Direktiva 2014/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja o spremembi Direktive o medu; Pravilnik o medu 2011 in sprememba 2015) njena aktivnost ne sme biti manjša od 8. Obeh encimov je več v manovem kot v cvetličnem medu, med encimoma pa je močna pozitivna korelacija: če je več enega encima, je tudi več tudi drugega. α-glukozidaza je občutljivejša na temperaturo kot diastaza. Encimska aktivnost je odvisna od časa zbiranja nektarja, razmer v okolju, starosti, prehrane in fiziološkega stanja čebel, moči družine, temperature, obilnosti paše, gostote nektarja in vsebnosti sladkorja v nektarju ali mani, starosti čebel in od čebelarske prakse. V medu jagodičnice je vsebnost encimov manjša, ker nastaja jeseni, ko pri njegovi izdelavi sodelujejo že zimske čebele, ki imajo manj aktivne žleze. Med rese, citrusa in rožmarina nastaja spomladi, ko prevladujejo čebele, ki vzrejajo zalego in nimajo razvitih žlez za razgradnjo sladkorjev. Majhna vsebnost v akacijevem medu je verjetno posledica močne paše in čebele nimajo časa zoreti medu. Medove z velikimi vrednostmi encimov izdelujejo poleti, ko je vzreja zalege zmanjšana in ko prevladujejo pašne čebele, ki imajo razvite slinske in krmilne žleze. Poleg tega imajo največje vrednosti manovi medovi, saj je že sama mana bogata z encimi iz žuželk, ki mano izdelujejo. Vsebnost diastaze je odvisna tudi od vira medu (rastline), sestave in pH medu. Zmanjša se tudi zaradi segrevanja medu, zato je pri določanju kakovosti medu treba upoštevati vse te parametre. V kombinaciji z določanjem 142 5/2022 letnik CXXIV Foto: arhiv ČZS IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Čebele dajo encime v med v času njegovega zorenja iz nektarja in mane. vsebnosti HMF-a, nam lahko poda informacije o segrevanju in starosti medu, skupaj sta dobra pokazatelja kakovosti medu Po enem letu je v medu statistično značilno več HMF-a, aktivnost diastaze pa je manjša. Za oceno kakovosti medu ni dovolj samo ugotavljanje aktivnosti encimov, ker ne poznamo njene začetne vrednosti. Manjšo diastazno aktivnost imajo lahko nepristni medovi – v njih je sladkor, s katerim so bile krmljene čebele. Diastazno število (DN) medu slovenskega porekla se giblje od 7,8 do 48,4; v akacijevem medu od 7,8 do 13,6; cvetličnem od 8,6 do 24,6; lipovem od 11,3 do 27,2; kostanjevem od 23,9 do 31,9; hojevem od 10,3 do 31,1; smrekovem od 13,5 do 30,2 in v gozdnem od 9,0 do 48,4. Viri: Bogdanov, S., Lüllmann, C., Martin, P., von der Ohe, W., Russmann, H., Vorwohl, G., Persano Oddo, L., Sabatini, A. G., Marcazzan, G. L., Piro, R., Flamini, C., Morlot, M., Lhéritier, J., Borneck, R., Marioleas, P., Tsigouri, A., Kerkvliet, J., Ortiz, A., Ivanov, T., D’Arcy, B., Mossel, B., Vit, P. (1999): Honey quality and international regulatory standards, review by the International Honey Commission. Bee World, 80, 2: 61–69. Crane, E. (1980): A book of honey. Oxford, University Press: 193 str. Direktiva 2001/110/ES Sveta z dne 20. decembra 2001 o medu. 2002. Uradni list Evropske unije, 45, L10: 47–52. Direktiva 2014/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja o spremembi Direktive 2001/110/ES Sveta o medu. 2014. Uradni list Evropske unije, 57, L164: 1–5. Doner, L. W. (2003): Honey. V: Encyclopaedia of food sciences and nutrition. Vol. 5. 2nd ed. Caballero B., Trugo l., Finglas P. (ur.). Amsterdam, Academic Press: 3125–3130. Korošec, M., Kandolf Borovšak, A., Božič, J., Bertoncelj, J., Justinek, J., Lilek, N, Jurc, M. (2016): Končno poročilo projekta Karakterizacija slovenskega medu v skladu z Uredbo o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2014–2016 (Uradni list RS, 6/14). Lukovica, Čebelarska zveza Slovenije, Biotehniška fakulteta: 62. Persano Oddo, L., Baldi, E., Accorti, M. (1990): Diastatic activity in some unfloral honeys. Apidologie, 21: 17–24. Persano Oddo L., Piazza M. G., Pulcini P. (1999): Invertase activity in honey. Apidologie, 30: 57–65. White, J. W. ml. (1979): Composition of honey. V: Honey: a comprehensive survey. Crane, E. (ur.). London, Heineman: 157–206. ČEBELA V SLOVENSKI BESEDI Ivan Cankar, O čebelnjaku Ljudmila Bokal Težko je ugotavljati, iz kakšnih nagibov je veliki slovenski pisatelj Ivan Cankar (1876–1918), katerega rojstni dan praznujemo 10. maja, v črtici O čebelnjaku, ki je prvič zagledala beli dan v zbirki Vinjete, obdelal čebelarski motiv. Psihološko pronicljiv pogled v čebelarjevo dušo je opisan mojstrsko. V pripovedi sta opisani dve za Cankarja pogosti na vasi živeči osebi, ki sta si po socialnem statusu različni: mogočni župan, ki je predstavnik oblasti, in upokojeni učitelj. Učitelju kot predstavniku sloja, ki ljudi izobražuje, veliko pomeni star čebelnjak – njegovo edino imetje. Dogajanje se začne, ko postarani učitelj razjezi župana, ko mu ob razpravljanju o revščini očita njegovo bogastvo: »Vi ste župan in jaz sem Mrva – Mrva, penzionirani učitelj. Vi imate denar in drugega nič; jaz imam svoj čebelnjak in drugega nič. Iz tega pa se še ne vidi, kdo ima pravico drugemu nauke dajati in čigava dolžnost je, da jih posluša …« Pogovor razkrije upor malega človeka, ki mu je podlaga nerešeno socialno vprašanje. Cankar ga je premišljeno označil tudi z imenom. Mrva namreč pomeni tudi drobtinica. Župan je bil osramočen in sklene učitelju uničiti njegovo edino materialno in duhovno bogastvo – čebelnjak. Da bi pisatelj poudaril duhovno vrednost čebelnjaka, ga ne prikaže kot lepega, izdelanega, ampak kot starega, že potrebnega obnove: »Dobrih sto korakov od koče, malo nižje v dolini, je stal Mrvin čebelnjak, njegovo edino bogastvo. In ta čebelnjak ni bil posebno krasen. Videlo se mu je, da je doživel že visoko starost. Slike na posameznih panjih so že zelo obledele; le tu pa tam se je še bleščala gloriola nad glavo neznanega svetnika in razločno se je še videlo črno kolo svete Katarine. Pred panjem je stala preperela tepka s temnimi razdrapanimi vejami.« Učitelj je zaslutil županovo namero. Cankar poglobljeno oriše težko spoznanje: »Stal je pred svojim čebelnjakom: povesil je glavo in noge so se mu tresle. Ne mogel bi povedati, česa se je prestrašil; zakaj njegova slutnja je bila tako strašna, da je v prvem hipu ni hotel priznati niti samemu sebi: – Kaj mi more? …« Povrh vsega je bil čebelnjak še na županovem svetu: »Županovo je bilo vse, kolikor daleč je seglo oko …« V županu ob hudobnem namenu zakljuje vest, a odločitev o uresničitvi hudobije je močnejša: »Župan se Foto: Franc Gosar milka.bokal@gmail.com Vsakdo ima nekaj, kar mu daje moč, delovni polet, kar mu v življenju veliko pomeni (slika je simbolična). ni mogel odločiti, da bi spregovoril. Sram ga je bilo, da bi se maščeval ponoči in na skrivnem, kakor hudodelec. In resnično je čutil v svojem srcu, da je hudodelstvo, kar namerava. Tesno mu je bilo in neprijetno, a da bi mogel svoj sklep preklicati, to mu ni prišlo na misel niti za trenutek.« K svojemu nečednemu poslu pritegne še dva spremljevalca in v noči se uresniči načrt: »Zahreščalo je in zastokalo, v panjih je zašumelo. ‚Dol z njim! Na cesto!‘ Čebelnjak se je zrušil na kup in razvaline so ležale razbite v jarku in za obcestnim grmovjem.« Župana peče vest. V snu sliši učiteljev glas: »‘Vrni mi, kar si mi ugrabil! Vrni mi moje bogastvo!‘ To je bil zategnjen, obupen glas; zdelo se je, da je prišel iz noči same – iz hladnega, v daljavi vzdihujočega vetra, polnega opojnih duhov – iz visokih, šepetajočih topolov – iz umirajočih zvezd … In odmevalo je še vedno, kakor da so ostale besede začarane v zraku …«. Pripoved se konča z zamegljeno učiteljevo duševnostjo in njegovo skorajšnjo smrtjo. A mi končajmo podobno, le z manj obremenjeno vestjo. Vsakdo ima nekaj, kar mu daje moč, delovni polet, kar mu v življenju veliko pomeni. Zagotovo je čebelarjem ena najljubših materialnih stvari čebelnjak. V noveli se konča s tragičnim slovesom. V ljudski veri pa se to izrazi z navezavo na človekove zveste spremljevalke – na čebele. Tako: »Nič čudnega torej, če je med ljudmi pregovor, da s smrtjo gospodarja pomrjejo tudi čebele. Pa bi bilo zelo škoda. Dom brez čebel je kakor vrt brez cvetja – oboje je pusto in prazno, mrtvo. Ne za pomad ne za poletje ne boste vedeli, če pokopljete čebele – vse bo ena sama dolga, meglena enolična zima.« Tako povezujoče so čebele in človek opisani v Slovenskem čebelarju iz leta 1970, pred 50 leti. Viri: Cankar, I. (1977), Novele in črtice, Mohorjeva družba, str. 71. Slovenski čebelar (1970), str. 150. 5/2022 letnik CXXIV 143 DELO ČEBELARJA Čebelarjeva opravila v maju Gorazd Trušnovec, Ljubljana gorazd.trusnovec@urbanicebelar.si Seveda sem najprej poskušal z zapisovanjem, z neko obliko koledarja oziroma prilagojenimi »panjskimi listi«, vendar sem ugotovil, da nimam časa niti brati teh zapiskov, kaj šele si vse beležiti; razne aplikacije pa se mi zdijo tuje, zapletene in neuporabne. Tako sem prišel do preproste rešitve, dostopne vsakemu z mobilnim telefonom: po končanem delu na posameznem stojišču se zberem in naredim posnetek v diktafon. Telefon sam zabeleži datum in lokacijo, razvil pa sem lasten skrajšan šifrant za označevanje, v kakšnem stanju je kateri panj, kaj sem ukrenil in na kaj je treba biti pozoren. Če je nujno kaj še posebej poudariti, vnesem zaznamek v koledarček, in to je to. Največ enominutni posnetki potem omogočajo zmeraj in povsod dosegljive informacije o tem, kaj, kje in kako postoriti, lahko jih poslušam doma ob pripravah ali na poti za osvežitev spomina in mi pogosto rešujejo kožo, ko na terenu maja zavlada vsesplošen kaos. #TudiJazSemTrot V tem obdobju klasična doktrina priporoča, da se na rob gnezda vstavljajo gradilni satniki in izrezuje pokrita trotovina, vendar sem sam s tem apitehničnim ukrepom prenehal, ker se mi zdi odvečno delo. Kljub teoriji pri preverjanju nisem zaznal, da bi bilo v pokriti trotovski zalegi večje število varoj, razen takrat, ko jih je preveč že po vsem panju in je tako rekoč prepozno za gašenje požara. Tudi nisem opazil, da bi izrezovanje bistveno 144 5/2022 letnik CXXIV Foto: Gorazd Trušnovec »Meja med redom in kaosom je v koordinaciji,« je zapisal nesmrtni avtor Umetnosti vojne Sundzi. Glede na to, da se na višku sezone kot žogica v fliperju odbijam med 15 še kar težko dostopnimi lokacijami s po nekaj panji, sredi infarktne ljubljanske prometne ureditve, celotno operacijo pa vodim iz svoje dnevne sobe in sem neprestano v časovni in prostorski stiski (če kdo slučajno misli, v kako rožnatih pogojih delujemo urbani čebelarji, glede na javno podobo), je zame na vrhuncu sezone najpomembnejše ustrezno načrtovanje logistike, saj moram vnaprej dobro vedeti, kdaj bom kje opravil kakšen poseg, in že doma pripraviti vse ustrezno za s sabo. Javor je dobro medonosno drevo, ki daje maja tudi veliko cvetnega prahu. zaviralo rojilni nagon – če že gradijo, in v tem obdobju se to dejansko zelo intenzivno dogaja, naj čebele raje ustvarjajo satje s pretežno delavskimi celicami in ga lahko potemtakem tudi več zamenjam oziroma izločim v posamezni sezoni. Navsezadnje, čebele najbrž bolje od mene vedo, koliko trotov želijo imeti ob sebi in za kaj jih potrebujejo (razen če je matica iztrošena in zalega vedno več neoplojenih jajčec), pri intenzivnem odstranjevanju pa sta se po moji oceni le nekoliko upočasnila splošni razvoj in delovna vnema družine. Še posebej na začetku pomladi pa so troti tudi dragoceni, saj je vendar dobrodošlo, da se zgodaj izležene matice kakovostno oprašijo … Skratka, trote puščam kar lepo pri miru, naj uživajo, dokler lahko. A to je samo moje mnenje. Če jih je nenadoma v panju preveč, je seveda treba takoj preveriti, ali je z matico vse v redu. Narejanje narejencev Dobro poznam teorijo narejanja narejencev, v smislu, da iz panja vsakih nekaj tednov odvzamemo nekaj satov z zalego in čebelami, dodamo kakšen sat s pelodnimi in sladkornimi zalogami ter to skupno zasnovo nove Foto: Gorazd Trušnovec družine odnesemo na drugo lokacijo in pustimo, da se tam izleže mlada matica in se čebele lepo razvijejo do zime. A s stojišči sem omejen, nimam rezervnih lokacij in še manj želje, da bi sredi sezone kar naenkrat podvojil svojih 40 gospodarskih družin, saj se ne ukvarjam z njihovo prodajo. Ta pristop odvzemanja zalege in ustvarjanja rezervnih družin razumem v biološkem smislu kot svojevrstno »puščanje krvi« gospodarskim čebeljim skupnostim, ki tako ne morejo zares izkoristiti svoje polne zmogljivosti. Jasno pa ostaja ta pristop zakoreninjen, če v okolju prevladujejo premajhni AŽpanji, v katerih pride hitro do rojilnega nagona in se s tem do neke mere zavira. Pri nakladnih panjih je za morebitno stisko s prostorom kriv izključno čebelar, ne pa tehnologija, in z dodajanjem naklad se širi prostor družini vertikalno, z dodajanjem satnic v gradnjo ob gnezdo sproti pa še horizontalno, kar sem pojasnil v aprilskem prispevku: maja se ta postopek nadaljuje v enaki obliki. Ko sem pred kakšnim desetletjem začel čebelariti, sem konec maja tudi prvič točil pretežno cvetlični med, no, zadnja leta pa tega v luči podnebnih sprememb ne pričakujem več in je poglavitna naloga v tem času preprečevanje rojenja ter vzdrževanje družin v ustrezni kondiciji, da bodo proti poletju le ustvarile nekaj pretežno manovega presežka. Seveda nakladni panji sami po sebi niso čudežna rešitev in se zgodi, da kakšna družina preide v rojilno razpoloženje. Takrat ta tehnologija omogoča vrsto preprostih posegov; bodisi družino razdeliš, tako da Majsko izobilje lahko izkoristimo za nabiranje osmukanca, ki ga je najbolje uživati svežega. Foto: Gorazd Trušnovec DELO ČEBELARJA Roj pod napuščem hotela Union na Miklošičevi. dvigneš naklado s staro matico in nekaj zalege ter jo zarotiraš in vstaviš vmesno desko z doma narejeno izletno odprtino, tako da ima celoten panj dve izletišči, obrnjeni za 180º (nabiralke se vrnejo v star, spodnji dom, kjer bo zavladala mlada matica, in tu nastane nova, vitalna družina). Iz te situacije zlahka preideš v dvomatično čebelarjenje (o tem kdaj drugič), ali jeseni spet združuješ družine ali pa s »staro« matico, če še ni iztrošena, rešuješ problem kje drugje ... Lahko vstaviš Snelgrovovo desko in podobno delaš z istim panjem na istem mestu naprej ali odneseš drugam staro matico v obliki narejenca ter potrgaš matičnike in postopek po tednu dni ponoviš z vsemi, razen z enim … Ti in podobni pristopi so bili že velikokrat razloženi; priznavam, da vseh tehničnih možnosti, ki jih omogoča nakladni panj, še ne uporabljam v praksi, se pa trudim, da bi vsako leto preizkusil kak nov poseg v iskanju najboljših (tj. najmanj časovno in prostorsko zahtevnih) rešitev. Večina tozadevnih situacij, ki se primerijo maja ali zgodaj junija, tudi pomeni, da pride do prekinitve zaleganja (najbolj naravna prekinitev je kajpak rojenje sámo) oziroma se odpre okno priložnosti vsaj tedna dni, ko v družinah ali seveda v rojih ni pokrite zalege. To je smiselno izkoristiti za preprosto in učinkovito zatiranje varoj, s čimer se izniči njihov razvoj in pripravi odlično okolje za poletne čebele. 5/2022 letnik CXXIV 145 DELO ČEBELARJA Ja, kaos na terenu … Pri 800 in nekaj čebeljih družinah v Ljubljani se maja mesto spremeni v živi pekel, in kot kazen za to, da nam je uspelo iz termina »urbani čebelar« narediti blagovno znamko, pride na kakšen sončen dan tudi do pet klicev, da je treba na raznih koncih mesta reševati situacijo z rojenjem, ker so v stiski tako čebele kot ljudje. Potem se zgodi, da imaš naenkrat v kleti po tri roje. Se zgodi, da roj najprej sname kak znanec od sosedovega bratranca, sta bili pa v njem dve mladi matici, in tako jih je na veji naslednji dan še lep kup; ker je on nenadoma prezaposlen v službi; sledi klic, naj to uredi nekdo, ki zna. In ko jih je tretji dan med listjem še vedno za eno otroško pest, je treba znova na lokacijo, ker, saj veste: »Save the bees!« In tako iz dneva v dan ad nauseam. Seveda ni dovolj, da se čebelji roj »ogrebe«: vsak roj neznanega izvora je treba obravnavati kot kužnega in tako mora pred naselitvijo na satnice v novem panju v karanteno na hladno, zračno in temno mesto, da se v ustrezni posodi umirijo in pojedo čim več zalog, ki so jih imele s sabo, s čimer preprečimo prenos spor in bolezni. Če je rojila vaša družina, pa je potrebno urediti tudi izrojen panj, da se prepreči nadaljnje rojenje ter morebitno pomanjkanje hrane in čebel. Dela skratka ne zmanjka. Potem je tu še ta nesrečni praznik Antona Janše oziroma svetovni dan čebel in drugih opraševalcev, ko bi vsi nekaj organizirali in prirejali razprave, snemanja, prireditve in veselice vseh sort, ti pa si obsojen na praskanje rojev s fasad, bezanje matic iz prezračevalnih jaškov in klice ljudi, ki so se jim čebele zavlekle pod rolete. Foto: Gorazd Trušnovec Pobiranje rojev Že manjši roj, če je dobro oskrbljen, lahko v tednu dni zgradi in zasede ulice sedemsatnega panjiča. Na pojasnjevanje, da ne, ose in sršeni pa ne sodijo v našo jurisdikcijo, ter na igranje vloge čudaške mestne atrakcije. Kdor misli, da medonosnih čebel ni v resnici preveč, naj pride ta mesec v Ljubljano, ko vlada obsedno stanje. Kakšen naliv dežja sicer omogoča blagodejen trenutek počitka, a kaj, ko se obup vrne že prvi naslednji sončni dan v dvojni meri. Ampak ja, dajmo, stlačimo v mesto še kak dodaten »učni« čebelnjak ... Odkar intenzivneje čebelarim, se maja redno zbujam prepoten v prvinski grozi. Komaj čakam, da ta mesec mine in da spet zaživimo kot normalni ljudje. Čebela Marcela in ČZS v Slovenski filharmoniji V Slovenski filharmoniji bo v soboto, 7. maja 2022, ob 11. uri v okviru Družinskega abonmaja potekal koncert Sanjava čebela Marcela v izvedbi trobilcev in tolkalcev Orkestra Slovenske filharmonije. Na dogodku bo sodelovala tudi Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, s predstavitvijo čebelarstva in čebeljih pridelkov ter delavnicami za otroke. »Kaj se tako blešči v zadnjem delu orkestra? Trobila! Ne blešči se pa samo njihov videz, ampak tudi zvok. Trobilci Orkestra Slovenske filharmonije vam bodo predstavili trobila, skupaj s pripovedovalko pa vam bodo ‚zaigrali‘ zgodbo o sanjavi čebeli Marceli, ki rada nabira sladki med, še raje pa slika.« Na dogodek lepo vabljeni mladi čebelarji ter navdušenci nad čebelami in glasbo! Več informacij: tina.zerovnik@czs.si ali po tel. št: 01/729 61 04. 146 5/2022 letnik CXXIV IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Člani Čebelarskega društva Trebnje so imeli v soboto, 19. marca 2022, izobraževalno akcijo na Lanšprežu. Sadjar Janez Golob iz Sadjarskovrtnarskega društva Tunjice je čebelarjem prikazal, kako se pravilno obrezuje sadno drevje, in jim podal vse napotke o pravilnem vzdrževanju ter negi za ohranitev zdravega sadovnjaka. Lansko leto so tu posadili več kot 60 visokodebelnih starih sort jablan in hrušk. Sadike so darovali Društvo Kočevarjev staroselcev, Sadjarsko- Člani Čebelarskega društva Trebnje med izobraževalno akcijo na Lanšprežu. vrtnarsko društvo Tunjice in Društvo Studenčan, ki se Nasad je dopolnjeval z novimi sortami dreves. trudijo za ohranitev starih vrst visokodebelnih sadnih Spisal je pravila za čebelarsko vrtnarsko šolo in jo leta dreves, da dobri okusi in travniški sadovnjaki ne bi 1781 na Lanšprežu tudi ustanovil. Trebanjski čebelarji izumrli. Peter Pavel Glavar se je že davnega leta 1766 na so s pomočjo donatorjev na Lanšprežu obnovili Lanšprežu ukvarjal s sadjarstvom in čebelarstvom. Imel visokodebelni sadovnjak starih sort, v spomin na Petra je mogočen sadovnjak z okoli 600 drevesi jablan, hrušk, Pavla Glavarja pa bodo postavili tudi učni čebelnjak. vseh vrst sadja s koščicami, jagodičevja in orehov. Vida Koželj Foto: Frenk Jenkole Obrezovanje sadnih dreves na Lanšprežu Dobra čebelarska praksa za trajnostno čebelarstvo Foto: Pexels/Laurel Mednarodna organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki deluje pod okriljem Združenih narodov (ZN), se vse bolj zaveda širokega pomena čebel. S tem namenom je s sodelovanjem s širokim naborom različnih strokovnjakov s celega sveta pripravila in objavila dokument, ki opisuje čebelarstvo in njegovo dobro prakso v smeri trajnostnega razvoja (koda QR »Dobra praksa«). V dokumentu so zbrani osnovne informacije o čebelarstvu ter priporočila za trajnostno čebelarjenje in pridelavo kakovostnih čebeljih pridelkov. Med drugim je v dokumentu jasno izpostavljeno, da čebele z opraševanjem zagotavljajo kritično vez pri vzdrževanju ekosistemov. Poleg tega imajo pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, zagotavljanju preživetja številnih rastlin, spodbujanju obnavljanja gozdov, zagotavljanju trajnosti in prilagajanja podnebnim spremembam ter izboljševanju kakovosti in količine kmetijskih proizvodnih sistemov. Pravzaprav je skoraj 75 odstotkov svetovnih pridelkov, ki proizvajajo sadje in semena, pomembna za prehrano ljudi, vsaj delno odvisnih od opraševalcev za trajno pridelavo, pridelek in kakovost. Namen dokumenta je zagotoviti koristne informacije in predloge za trajnostno čebelarjenje po vsem svetu, ki jih je mogoče uporabiti pri čebelarjenju, razvoju in izvajanju različnih projektov. Dr. Peter Kozmus, strokovni vodja PRO »Dobra praksa« Komunikacijska kampanja za promocijo shem kakovosti Na pobudo predsednika Konzorcija nosilcev EU zaščitenih živilskih pridelkov in izdelkov Boštjana Noča je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek lani obljubil sofinanciranje promocije evropskih shem kakovosti iz nacionalnih sredstev. Prejeli smo dopis z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, iz katerega je razvidno, da je obljuba tik pred izvedbo. V letu 2022 bo ministrstvo izvedlo komunikacijsko kampanjo za promocijo shem kakovosti z dvema javnima naročiloma v skupni vrednosti 550.000,00 EUR, od tega bo 350.000,00 EUR namenjenih za izvedbo kampanje 5/2022 letnik CXXIV 147 OBVESTILA ČZS treh shem kakovosti. Prvo javno naročilo bo za produkcijo promocijskih materialov za naslednje tri sheme: zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zajamčena tradicionalna posebnost, drugo pa za zakup medijskega prostora za promocijo vsebin vseh treh shem kakovosti in ekološko pridelane hrane. Medijska kampanja se bo izvajala od 15. septembra do 31. oktobra 2022 ter od 1. maja do 30. junija 2023. Skupni cilj sporočil in promocijskega materiala bo dvig prepoznavnosti ter razumevanje in razločevanje shem kakovosti. Čebelarji imate možnost vključevanja v sheme višje kakovosti, kot so Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med in Kraški med z zaščitenim geografskim poreklom. Vključite pa se lahko tudi v ekološko čebelarjenje. Aljaž Debelak, svetovalec JSSČ Sodelujte v ukrepu spodbujanja osnovne odbire in menjave matic ČZS bo tudi v letu 2022 izvajala ukrep spodbujanja osnovne odbire in menjave čebeljih matic, ki ga financira MKGP. V okviru ukrepa bo zamenjanih 1200 čebeljih matic v družinah, ki ne izkazujejo morfoloških lastnosti kranjske čebele. Najprimernejše obdobje za izvajanje osnovne odbire je od maja dalje, ko so na trgu prisotne mlade matice naših vzrejevalcev. Čebelarji, bodite pri pregledih čebeljih družin že sedaj pozorni na obarvanost obročkov na zadkih čebel delavk. Če v družinah ugotovite prekomerno število (več kot 2 %) čebel delavk z rumenimi obročki na zadkih, si te družine označite in poskrbite za čimprejšnjo menjavo matic. Poleg tega je zelo priporočljivo, da iz panja, v katerem ugotovite križance, do zamenjave matic izrezujete vso zaleženo trotovino, da troti z opraševanjem mladih matic iz okolice te lastnosti dodatno ne bi širili v okolje. Dr. Peter Kozmus, strokovni vodja PRO Če ste v dvomih, pokličite terenskega svetovalca JSSČ, ki vam bo ob obisku svetoval in vas po potrebi in na vašo željo vključil v ukrep menjave matic, v okviru katerega boste prejeli matice brezplačno. Za ohranitev kranjske čebele smo odgovorni vsi čebelarji, zato delujmo odgovorno! Seminarji iz področja tehnologije čebelarjenja ČZS, JSSČ, razpisuje več seminarjev za čebelarje iz področja tehnologije čebelarjenja. Seminarji (teorija in praksa) bodo potekali maja in junija, odvisno vremenskih razmer ter stanja v naravi. Za udeležbo na seminarjih je obvezna prijava. Število udeležencev na seminarju je omejeno. Podrobnejše informacije o seminarju bodo prejeli prijavljeni udeleženci. Praktični del tečaja predvideva delo z živimi čebelami. Ker lahko pičijo, s seboj prinesite čebelarsko zaščitno opremo in tako poskrbite za lastno varnost. Organizator in izvajalci tečaja ne odgovarjajo v primeru čebeljega pika. Potrdilo o udeležbi na seminarjih bodo prejeli le tisti slušatelji, ki se bodo udeležili vseh ur izobraževanja. 148 Datum Tema Izvajalec Kraj Obvezna prijava 5. maj Seminar o čebelarjenju v LR-panju Vlado Auguštin Regijski učni čebelnjak dolenjskega okoliša, Gomila 17, Mirna (Lanšprež) ga. Šetina, mira.setina@ adria-mobil.si, 051/304 711 12. maj Tehnologija pridobivanja čebeljega strupa Simon Golob Čebelnjak Ivana Konovška, Lokovica 61, Šoštanj g. Konovšek 041/814 416 12. maj Seminar o apitehničnih ukrepih Vlado Auguštin Regijski učni čebelnjak celjskega okoliša, Cesta na kmetijsko šolo 9, Šentjur g. Jernej, andrej.jernej@ gmail.com, 040/650 850 16. maj Tehnologija pridobivanja čebeljega strupa Simon Golob Regijski učni čebelnjak gorenjskega okoliša, Zgornje Gorje simon.golob@czs.si 19. maj Seminar o apitehničnih ukrepih Vlado Auguštin Regijski učni čebelnjak primorskega okoliša, Cerkno g. Pegan, bibkoslav@ gmail.com, 031/292 577 25. maj Tehnologija čebelarjenja v AŽ-panju Simon Golob Regijski učni čebelnjak posavskega okoliša, Leskovec g. Urek, tonko69@gmail. com, 070/600 282 26. maj Seminar o apitehničnih ukrepih Vlado Auguštin Regijski učni čebelnjak podravskega okoliša (Ptuj), Zagrebška 86, Ptuj ga. Vedlin, tatjana. vedlin@gmail.com, 051/610 705 2. jun. Tehnologija čebelarjenja v AŽ-panju Simon Golob Regijski učni čebelnjak ljubljanskega okoliša, Kočevje g. Majerle, jure.majerle@ siol.net, 041/415 314 2. jun. Seminar o čebelarjenju v LR-panju Vlado Auguštin Regijski učni čebelnjak obalnokraškega okoliša, Brce g. Primc, cdib1907@gmail. com, 041 523 889 5/2022 letnik CXXIV OBVESTILA ČZS Predstavljamo terenske svetovalce – Franc Podrižnik pomočjo didaktične opreme (virtualni panj in druga čebelarska oprema). Na delavnicah si izmenjujemo izkušnje in poskušamo skupaj izoblikovati rešitve raznih problematik. Od leta 2011 sem predavatelj ČZS. Izvajam predavanja po uredbi, spletna predavanja in praktična izobraževanja v čebelnjakih. Sodelujem tudi v programu izobraževanj za čebelarje začetnike. Nazadnje sem leta 2020 opravil izobraževanje za inštruktorja Slovenske čebelarske akademije. Na društvenem področju se mi izteka tretji mandat predsednika v Čebelarski družini Kokarje. Na območni Čebelarski zvezi zgornjesavinjskošaleškega območja (ČZ SAŠA) sem podpredsednik in skrbim za izobraževanje. Z vključevanjem v lokalno in širše družbeno dogajanje skupaj širimo pozitivne zgodbe slovenskega čebelarstva. Razširjeno izvajanje terenskega svetovanja sem sprejel z mešanimi občutki, saj nisem v podrobnosti poznal običajev na tako širokem območju. Pokazalo se je, da pravzaprav ni težav. Še več, spoznal sem veliko dobrih čebelarjev in se od njih tudi marsikaj naučil. Pravijo, da je delati z ljudmi težko. Verjetno ne velja za vse dejavnosti in odnose enako. Sam imam po dolgih letih terenskega svetovanja s čebelarji na področjih, ki jih pokrivam, samo pozitivne izkušnje. Ob tej priložnosti se jim za odlično sodelovanje lepo zahvaljujem in želim, da tako ostane. Tudi potem, ko bo to delo prevzel nekdo drug. Franc Podrižnik, terenski svetovalec JSSČ, 030/604 068 Foto: arhiv Franc Podrižnik Ime mi je Franc Podrižnik. Prihajam iz kraja Kokarje v Občini Nazarje. Sem upokojenec, po izobrazbi inženir elektronike. S čebelarstvom sem se začel ukvarjati leta 1998, čisto po naključju. Drznil bi si reči, da so me čebele kar same poiskale. Pobegli roj je namreč pristal v dimniku moje hiše in se odločil, da poti ne bo nadaljeval. Treba je bilo ukrepati. Na pomoč mi je priskočil znanec in čebelar Jože Praznik. Z dimom sva pregnala čebele na plano in roj ogrebla. Predlagal je, naj čebele obdržim. Po kratkem premisleku sem se odločil, da bom poskusil. Tako se je, z enim izposojenim panjem, začelo moje čebelarjenje. Sledila sta registracija čebelnjaka in vpis v domačo Čebelarsko družino Kokarje. Informacije, ki sem jih bil deležen od ČD Kokarje in ČZS, so mi bile v veliko pomoč. Sproti s pridobljenim znanjem sem širil čebelarstvo – do 39 družin. Kasneje sem nekaj let čebelaril z nekaj več kot 60 čebeljimi družinami. Trenutno, tudi zaradi zdravstvenih razlogov, čebelarim z do 40 čebeljimi družinami v listovnih in nakladnih panjih. Ekonomski interes ni edino vodilo v mojem čebelarstvu. Seveda se veselim in si želim dobre letine, hkrati pa se zavedam, da ima zadnjo besedo narava. Spoštujem in cenim tudi nematerialne vrednote, ki jih nudi čebelarstvo meni in naravi. Verjetno pri tem nisem osamljen, saj bi sicer v zadnjih slabih medenih letih obupalo precej čebelarjev. Izkoristil sem dobre možnosti izobraževanja in izpopolnjevanja, ki jih je in jih še nudi ČZS. 2005 sem pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo čebelar. Leta 2007 sem opravil tečaj za preskuševalca medu ter 2008 izobraževanje za terenskega svetovalca ČZS. Od leta 2008 sem terenski svetovalec ČZS v 17 občinah zgornjesavinjskošaleške regije, kasneje še v občinah Spodnje Savinjske doline in Zasavja. Poleg osebnega svetovanja in interne kontrole pri čebelarjih izvajam po dogovoru s čebelarskimi društvi delavnice na temo oskrbe čebel, tehnologije, varne hrane in osnovne odbire. Pred delavnico se z organizatorji dogovorimo za izvedbo pri kakšnem čebelarju ali društvenem čebelnjaku. Če delo pri čebelah ni mogoče, lahko izvedemo delavnico s 5/2022 letnik CXXIV 149 OBVESTILA ČZS Hvala vam, 26. marca se je sadilo po Sloveniji (športna društva …), podjetjem, srednjim kmetijskim šolam, vrtcem, osnovnim šolam kot tudi vsem, ki ste sodelovali na prevzemnih lokacijah za sadike. Zahvala gre vsakemu posamezniku, ki se je priključil in po svojih zmožnostih prispeval del sebe v zgodbi sajenja medovitih rastlin. Ne pozabite čez leto obiskati rastlin, ki ste jih posadili, negujte jih in zalivajte, predvsem pa spremljajte rastline v fazi cvetenja in opazujte čebele, ki si v brezpašnem obdobju nabirajo potrebno hrano za razvoj mladega zaroda. V projekt ste se vključili številni, ki ste sadili medovite rastline, kar se vidi iz številnih medijskih objav. Ocenjujemo, da se je s tem projektom posadilo več kot 200.000 medovitih rastlin. Verjamemo, da se bomo te akcije spomnili vsako pomlad in sadili medovite rastline za naše čebele in druge opraševalce kot tudi za našo skupno prihodnost. Več o vtisih sajenja medovitih rastlin in o drugih informacijah o akciji, pokroviteljih, donatorjih, podpornikih pa lahko najdete na spletni strani ČZS. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Foto: Tomaž Samec Da se slovenski čebelarji zelo dobro zavedamo ohranjanja čistega in zdravega okolja, je dokazal korak, ki smo si ga zadali v projektu Dan sajenja medovitih rastlin. Skupaj smo ponazorili močno voljo, željo po spremembah in opozorili na pomen sajenja medovitih rastlin. Na tej prehojeni poti od novembra lani pa do dneva sajenja so projekt, ki ga je pripravila Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, podprle številne občine (47), lokalne skupnosti, podjetja, srednje kmetijske šole in posamezniki. Več kot 140 podpor smo bili deležni, projekt pa je podprlo tudi 23 tujih držav. Zahvala gre tudi donatorjem, pokroviteljem, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in Ministrstvu za okolje in prostor RS, in sicer za finančna sredstva za nakup medovitih rastlin. S finančno pomočjo smo posadili več kot 32.000 medovitih sadik. Zagotovili smo tudi 5000 semenskih vrečk sončnic, ki so jih posadili taborniki. V sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije se je posadilo več kot 9000 sadik medovitih dreves. Zahvala pa gre seveda vsem vam, občinam, lokalnim skupnostim, čebelarskim društvom, drugim društvom Povračila trošarin za energente čebelarjem Po novem Pravilniku o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, sprejetem 11. marca 2022, smo tudi čebelarji upravičeni do povračila trošarin za energente. Kot smo že pisali v prejšnji številki Slovenskega čebelarja, so do povračila upravičeni vsi čebelarji, ki čebelarijo z vsaj 41 čebeljimi družinami in imajo čebele nameščene v stacionarnem čebelnjaku, oddaljenem najmanj 5 km od svojega stalnega prebivališča, ali čebelarji, ki čebele prevažajo na paše po vsej državi v oddaljenosti vsaj 10 km od svojega prebivališča. Na sprejeti pravilnik smo v tem času 150 5/2022 letnik CXXIV skupaj z Združenjem profesionalnih čebelarjev Slovenije dali pripombo o zgornjem številu čebeljih družin, saj je ta prag omejen na 201 čebeljo družino. V času od prejšnje objave obvestila smo pričakovali tolmačenje pravilnika, česar še nismo prejeli. Kot so nam sporočili s Finančne uprave RS, bo tolmačenje izvedeno šele v drugi polovici leta. Za vse, ki izpolnjujete prag za povračilo trošarin za energente je pomembno, da shranjujete račune od nakupljenega goriva. Ko bomo prejeli več informacij od Finančne uprave RS o načinu in času oddaje vlog, vas bomo o tem obvestili. Aleš Bozovičar, vodja ONS OBVESTILA ČZS 71. občni zbor Čebelarske zveze Slovenije Predsednik ČZS Boštjan Noč je Občni zbor ČZS seznanil z izdelavo svečanih čebelarskih oblek pod okriljem Čebelarske zveze Hrvaške. Podal je predlog, da se ČZH obvesti o tem, da Občni zbor ČZS nasprotuje izdelavi njihove svečane čebelarske obleke, ki bi bila enaka ali velik približek slovenski čebelarski obleki, in da če bo to potrebno, uporabimo proti ČZH vsa pravna sredstva, ki bodo zaščitila interes ČZS glede zaščite slovenske čebelarske obleke, kar so z dvigom rok potrdili vsi delegati, razen enega, ki je glasoval proti. Ob zadnji točki dnevnega reda so bili k razpravi povabljeni delegati (več o njihovih predlogih, pohvalah in razočaranjih v zapisniku), po občnem zboru pa je sledila kratka slovesnost, posvečena 20. obletnici odprtja Čebelarskega centra Slovenije, na kateri so sodelovali g. Lojze Peterle, nekdanji predsednik ČZS, mag. Aleš Irgolič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, ter Boštjan Noč, predsednik ČZS, ki so poudarili velik pomen gradnje Čebelarskega centra Slovenije za slovensko čebelarstvo. Ob tej priložnosti je bilo izdanih 250 kovancev z motivom čebelarskega centra, razdeljenih čebelarskim društvom in zaposlenim, ki so (bili) več kot eno leto zaposleni na ČZS po letu 2002. Izdanih je bilo tudi 30 srebrnikov z istim motivom, 25 jih bo ob slovesnosti 20. obletnice odprtja 26. maja razdeljenih članom gradbenega odbora za ureditev Čebelarskega centra Slovenije, preostalih pet pa bo shranjenih v arhivu ČZS. Tadej Pavković Foto: Tadej Pavković V začetku minulega meseca, natančneje v soboto, 9. aprila, je na Čebelarski zvezi Slovenije potekal 71. občni zbor ČZS, ki ga je s čebelarsko himno odprl moški komorni pevski zbor ČZS. Slavnostni otvoritvi je sledil pozdravni nagovor predsednika ČZS Boštjana Noča, ki je v izvolitev članov delovnega predsedstva občnega zbora – kar so delegati sprejeli soglasno − predlagal Marka Alaufa za predsednika delovnega predsedstva in Jožeta Škulja ter Antona Ureka za člana delovnega predsedstva, kar so delegati soglasno sprejeli. Srečanje je sledilo sprejetemu predlogu dnevnega reda 71. občnega zbora. Po sklepu upravnega odbora so bila ob priložnosti podeljena priznanja Antona Janše I. stopnje, ob teh pa je predsednik ČZS Boštjan Noč podelil tudi predsednikova priznanja (nagrajence in obrazložitve k nagradam lahko najdete v zapisniku 71. občnega zbora preko povezave QR »Zapisnik«). Po nagrajevanju je predsednik ČZS Boštjan Noč − ob udeležbi 116 delegatov − pred sklepčnim občnim zborom podal poročilo o uresničitvi delovnega načrta ČZS za leto 2021, predsednica Nadzornega odbora ČZS Helena Žvab pa je podala poročilo nadzornega odbora. Na podani poročili ni bilo razprave ali pripomb pooblaščenih delegatov. Temu sta sledili sprejetje revidiranih računovodskih izkazov in poslovnega poročila ČZS za leto 2021 ter sprejetje delovnega in finančnega »Zapisnik« načrta ČZS za leto 2022. Ukinitev vpisa namestnika nosilca kmetijskega gospodarstva Na Občnem zboru ČZS je bila izpostavljena tema v povezavi z ukinitvijo namestnika nosilca kmetijskega gospodarstva (v nadaljevanju KMG). Trenutno veljaven Zakon o kmetijstvu določa, da mora za KMG, ki uveljavlja ukrepe kmetijske politike (npr. sofinanciranje čebelarske opreme, finančna pomoč a nadomestilo škode v čebelarstvu …), nosilec izmed članov KMG določiti namestnika nosilca. Obveščamo vas, da se s spremembo zakona s 1. januarjem 2023 ukinja vpis namestnika nosilca KMG v RKG. Več o spremembah Zakona o kmetijstvu bo objavljeno v naslednji številki SČ. Tina Žerovnik, svetovalka za ekonomiko pri JSSČ 5/2022 letnik CXXIV 151 OBVESTILA ČZS Doblekarju, ministru za finance mag. Andreju Širclju in ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetu Podgoršku. Živahen sejemski vrvež Predsednik Noč se je ozrl tudi na prihodnje načrte za leto 2022. Še zlasti akcija ČZS Dan sajenja medovitih rastlin za ohranitev čebel, ki je potekala marca 2022 (članek preberite na str. 150 te številke SČ). ČZS je uspela pridobiti donatorska sredstva in podporo MKGP in MOP iz podnebnega sklada kar je omogočilo, da letos posadimo 50.000 medovitih rastlin. Cilj je da bi letno posadili 200.000 sadik. V desetih letih bi tako lahko posadili dva milijona medovitih rastlin. Veseli ga, da bodo ob podražitvah energentov do pomoči upravičeni vsi čebelarji. Dobra posledica tega ukrepa pa je tudi, da bo do izplačil prišlo avtomatsko, saj obstajajo javne evidence, brez vlaganja vlog. To je pomemben korak k debirokratizaciji in je dobra praksa tudi za bodoče, tudi na drugih področjih. Ob koncu nagovora je predsednik Noč napovedal tudi svoj nastop na volitvah ter pozval zbrane k solidarnostnemu aplavzu za ukrajinske čebelarje. V luči mednarodnega dogajanja z vojno v Ukrajini, je čebelarski sektor trenutno najbolj ranljiv preko cen sladkorja za zimsko krmo čebel. V zadnjem času so se namreč dvignile cene sladkorja že za 40 %. Posnetek odprtja si lahko ogledate na YT kanalu ČZS (koda QR »ApiSlovenija 2022«) Ob robu ApiSlovenije je potekalo tudi srečanje izvajalcev pašnih redov. Sejem so lahko brezplačno obiskali tudi mladi čebelarji iz čebelarskih krožkov, na ogled pa je bil tudi paviljon Medena zgodba. Marko Borko »ApiSlovenija 2022« Foto: Marko Borko 12. in 13. marca 2022 so na Celjskem sejmu ponovno v živo potekali že 45. dnevi čebelarstva ApiSlovenija. Gre za prvi večji čebelarski dogodek v postkovidnem obdobju, zato je bilo nemogoče vnaprej napovedati obisk, ki pa je bil oba dneva presenetljivo dober. Pokazal je, da so bili čebelarji željni druženja, ugodnih nakupov čebelarske opreme pred prihodom nove sezone in strokovnih vsebin. Letos so se predavatelji v soboto osredotočili na aktualno temo vpliva podnebnih sprememb na čebelarjenje, v nedeljo pa kot je sedaj že običaj na dobre čebelarske prakse. Na sejmu so se poleg razstavljalcev in prodajalcev predstavili tudi inovatorji s svojimi tehnološkimi novostmi (predstavili jih bomo v posebnem članku, ki bo objavljen v SČ). Seveda pa se je vse začelo z jutranjim odprtjem in novinarsko konferenco, ki mu je sledila. Boštjan Noč, predsednik ČZS je v nagovoru povedal, da je vesel, da po dveh letih ApiSlovenija ponovno poteka v živo v Celju. Zahvalil se je vsem čebelarskim društvom za delo kljub težkemu koronskem času. Leto 2021 je zaznamovala najslabša čebelarska letina odkar pomnimo, zato je izrazil zahvalo za pomoč države. ČZS je v tem času tudi nanizala nekaj uspehov kot so sprejetje NPK apiterapevt / apiterapevtka za kar gre zahvala ministru Janezu Cigler Kralju, simpozij apiterapije za otroke, odprtje Hiše kranjske čebele v Višnji Gori, izdelava 3D-kranjice in njen uspešen nastop na Expu v Dubaju, promocijski paviljon Medena zgodba, podelitev mednarodne nagrade Zlata čebela ter navsezadnje tudi podelitev koncesije ČZS za opravljanje Javne svetovalne službe v čebelarstvu za nadaljnjih sedem let, kar kaže na uspešno delo in zaupanje s strani MKGP. ČZS in slovenski čebelarji so se v koronskem obdobju izkazali z dobrodelnostjo. V prvem epidemskem valu so pomagali domovom za ostarele, odzvali so se ob potresu v Hrvaški Petrinji, kjer so pomagali tamkajšnjim čebelarjem, organizirali pa so tudi dva dobrodelna pohoda. Po skoraj sedmih letih pogajanj smo dosegli tudi premik pri vključitvi čebelarjev med deležnike vračila trošarin za energente. Tako bodo čebelarji deležni enake obravnave pri izplačilu trošarin za energente kot so tega deležne ostale panoge znotraj kmetijskega sektorja. Velika zahvala za vključitev čebelarjev v povračilo gre poslancu Borisu Odprtje 45. ApiSlovenije v soboto, 12. marca 2022 152 5/2022 letnik CXXIV Novinarska konferenca ČZS s kmetijskim ministrom dr. Jožetom Podgorškom Začetek projekta »Dan sajenja medovitih rastlin« s posaditvijo medovitega drevesa Foto: Marko Borko Spet v živo – 45. dnevi čebelarstva ApiSlovenija 2022 v Celju OBVESTILA ČZS Urnik svetovalnih delavnic terenskih svetovalcev JSSČ v maju Datum Čas Tema 3. maj 2022 18.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu, osnovna odbira Franc Tratnjek Izvajalec Kraj Stik Čebelarski dom Beltinci 041/606 013 6. maj 2022 17.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu, osnovna odbira Brane Borštnik Čebelarstvo Borštnik, Prilesje pri Velikih Laščah 031/336 905 Urnik usposabljanj v maju Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obvezno prinesti izkaznico ČZS! Pridržujemo si pravico, da iz objektivnih razlogov urnik naknadno dopolnimo, spremenimo ali usposabljanja nadomestimo s spletnimi predavanji. Redno spremljajte posodobitve urnika usposabljanj na spletni strani ČZS. Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 2. maj 17.30 Terenski ogledi medovitih rastlin in povzročiteljev gozdnega medenja* Franci Šivic Cerkev Svetega Jurija na Legnu, Slovenj Gradec g. Knez 041/321 149 4. maj 17.00 Prenos znanja s področja zatiranja varoj Mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med. Čebelnjak ČD Tržič, Vila Bistrica, Tržič mira.jenkorogelj@ vf.uni-lj.si, 041/645 769 5. maj 17.00 OSNOVNE Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Aljaž Debelak ČRICG, Rožna dolina 50a, Lesce g. Perčič 041/523 781 9. maj 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Tomaž Samec Gasilski dom Banovci g. Novak 041/612 769 10. maj 9.00 Prenos znanja s področja zatiranja varoj Mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med. Regijski učni čebelnjak Gorenjska, Vrt okusov, Zgornje Gorje mira.jenkorogelj@ vf.uni-lj.si, 041/645 769 11. maj 17.00 Oskrba čebel skozi leto po načelih dobre Vladimir Fajdiga čebelarske prakse – delavnica* Čebelarski center Slovenska Bistrica, Zgornja Bistrica 9, Slovenska Bistrica g. Prah 041/768 351 obvezna prijava 11. maj 17.00 Apiterapija Dvorana Konjičanka, Slovenske Konjice g. Žvikart 041/548 135 13. maj 13.00ali 5.00 Oskrba čebel skozi leto po načelih dobre Milinkovič Dušan čebelarske prakse – delavnica* Regijski učni čebelnjak belokrajinskega okoliša, Sela pri Otovcu 16, Črnomelj g. Milinkovič, 030/604 090 obvezna prijava 14. maj 9.00 Vzreja čebeljih matic – delavnica* Brane Borštnik Prilesje pri Borštniku g. Žnidaršič 040/737 952 obvezna prijava 18. maj 9.00 Prenos znanja s področja zatiranja varoj Mag. Mira Jenko Rogelj, Regijski učni čebelnjak Gorenjska, dr. vet. med. Vrt okusov, Zgornje Gorje 19. maj 18.00 Vzreja čebeljih matic – delavnica* Marija Sivec Društveni čebelnjak / Ribiški dom Litija, Savska cesta 3, Litija 23. maj 16.00 Vzreja čebeljih matic – delavnica* Marija Sivec Pri čebelnjaku g. Thaler Janeza Franci Šivic mira.jenkorogelj@ vf.uni-lj.si, 041/645 769 g. Rozina 031/480 055 obvezna prijava g. Lotrič 041/767 238 obvezna prijava ga. Braniselj, cdcerknica@gmail. com obvezna prijava 26. maj 13.00 ali Oskrba čebel skozi leto po načelih 15.00 dobre čebelarske prakse – delavnica* Franko Dolgan Regijski učni čebelnjak notranjskega okoliša, Loško/Kamna Gorica, Cerknica 27. maj 13.00 ali Oskrba čebel skozi leto po načelih 15.00 dobre čebelarske prakse – delavnica* Štefan Šemen Regijski učni čebelnjak pomurskega okoliša, Nemčavci g. Šemen, 031/787 235 obvezna prijava 27. maj 13.00 ali Oskrba čebel skozi leto po načelih 15.00 dobre čebelarske prakse – delavnica* Vlado Vogrinec Regijski učni čebelnjak podravskega okoliša (Maribor), Streliška cesta 150, Maribor g. Vogrinec, 041/818 705 obvezna prijava 27. maj 13.00 ali Oskrba čebel skozi leto po načelih 15.00 dobre čebelarske prakse – delavnica* Brane Borštnik Regijski učni čebelnjak dolenjskega okoliša Gomila 17, 8233 Mirna (Lanšprež) ga. Šetina, 051/304 711 obvezna prijava 27. maj 13.00 ali Oskrba čebel skozi leto po načelih 15.00 dobre čebelarske prakse – delavnica* Anže Perčič Regijski učni čebelnjak gorenjskega okoliša, Zgornje Gorje g. Legat, 031/371 952 obvezna prijava 27. maj 13.00 ali Oskrba čebel skozi leto po načelih 15.00 dobre čebelarske prakse – delavnica* Marija Sivec Regijski učni čebelnjak primorskega okoliša, Trebenče, Cerkno g. Pegan, 031/292 577 obvezna prijava 28. maj 9.00 ali Oskrba čebel skozi leto po načelih 11.00 dobre čebelarske prakse – delavnica* Andrej Jernej Regijski učni čebelnjak celjskega okoliša, Cesta na kmetijsko šolo 9, Šentjur g. Jernej, 040/650 850 obvezna prijava 28. maj 9.00 ali Oskrba čebel skozi leto po načelih 11.00 dobre čebelarske prakse – delavnica* Miran Kadiš Regijski učni čebelnjak koroškega okoliša, Pod Gradom 190, Dravograd g. Kadiš, 031/644 534 obvezna prijava 28. maj. 9.00 ali Oskrba čebel skozi leto po načelih 11.00 dobre čebelarske prakse – delavnica* Marija Sivec Regijski učni čebelnjak primorskega okoliša, Trebenče, Cerkno g. Pegan, 031/292 577 obvezna prijava maj 2022 naknadno Oskrba čebel skozi leto po načelih dobre čebelarske prakse – delavnica* Zorko Šabec Regijski učni čebelnjak obalnokraškega okoliša, Brce, Ilirska Bistrica g. Primc, 041 523 889 obvezna prijava maj 2022 naknadno Oskrba čebel skozi leto po načelih dobre čebelarske prakse – delavnica* predavatelj bo sporočen naknadno Regijski učni čebelnjak podravskega okoliša (Ptuj), Zagrebška 86, Ptuj ga. Vedlin, 051/610 705 obvezna prijava 5/2022 letnik CXXIV 153 OBVESTILA ČZS Seminar o pridobivanju propolisa Javna svetovalna služba v čebelarstvu razpisuje seminar z naslovom Tehnologija pridobivanja propolisa. Seminar bo obsegal teoretično in praktično izobraževanje. Na seminarju se boste seznanili s stanjem na področju pridobivanja propolisa v Sloveniji, sestavo in lastnostmi propolisa, tehnologijo pridobivanja propolisa v različnih panjskih sistemih in drugimi učenostmi. Teoretični in praktični del izobraževanja bo potekal v Mariboru, in sicer maja in junija. O točnem terminu bodo prijavljeni obveščeni en teden pred izvedbo seminarja. Na tečaj se prijavite s spletnim obrazcem (koda QR »Prijava«) ali po e-pošti: tomaz. samec@czs.si. Ob prijavi po e-pošti obvezno navedite naslednje podatke: ime in priimek, naslov, koliko let čebelarite in telefonsko številko. Prijave zbiramo do »Prijava« zapolnitve mest. Število udeležencev na seminarju je omejeno, zato pohitite s prijavo. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Izkoristite brezplačne analize čebeljih pridelkov ČZS zbira vzorce medu za brezplačno analizo določanja kakovostnih in mikroskopskih lastnosti medu (paket 1). Na voljo je še nekaj mest za vzorce cvetnega prahu, propolisa in voska (paket 3) za brezplačno analizo ostankov kemijskih sredstev za zatiranje varoj. Za izvedbo analiz potrebujemo 450 g medu ali 100 g cvetnega prahu, propolisa ali voska. Ob oddaji vzorca je treba priložiti še pristopno izjavo, ki jo najdete na spletni strani ČZS pod rubriko varna hrana. Čebelar je upravičen do oddaje enega vzorca medu in enega čebeljega pridelka (vosek ali propolis ali cvetni prah) v triletnem programskem obdobju 2020–2022. Čebelar prejme rezultate analiz z obrazložitvijo in svetovanjem glede na ugotovljeno. Več informacij: aljaz.debelak@czs.si ali 01/729 61 29. Aljaž Debelak, svetovalec JSSČ Vabilo čebelarkam in čebelarjem za sodelovanje v internetni anketi 2022 Vabimo vas, da izpolnite internetno anketo o svojem čebelarjenju v preteklem obdobju (koda QR »Anketa«). Namenjena je zbiranju podatkov o stanju čebelarstva v EU in širše. Podoben vprašalnik izpolnjujejo čebelarji v številnih evropskih državah. »Anketa« Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Prosimo vas, da v skladu s Pravili sistema SMGO poročate o porabi zaščitnih prelepk in količini medu, označenega z zaščitnimi prelepkami SMGO v letu 2021. Poročila pošljite na e-naslov: ines.zunic@czs.si. Ob tem poudarjamo, da morate to storiti tudi, če medu niste točili. Število novih članov SMGO-ja Število članov, ki so izstopili marca 2022 marca 2022 5 10 Število vseh članov SMGO-ja marca 2022 431 Za vključitev v kakovostno shemo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« navežite stik z g. Aljažem Debelakom: po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. na e-naslovu: aljaz.debelak@czs.si. Več informacij najdete na spletni strani: www.slovenskimed.si pod rubriko SMGO. 154 5/2022 letnik CXXIV Mali oglasi PRODAM Čebelje družine na 7 AŽ-satih, tel.: 031/381 124. Svež zamrznjen cvetni prah, pakiran po 40 dag (Turjak), tel.: 041/698 103. Cvetni prah osmukanec, svež cvetni prah je skladiščen v skrinji, posušen pa v hladilnici in je očiščen, tel.: 040/845 113. Cvetlični med (Zasavje), tel.: 041/778 735. Štiri čebelje družine na 7 AŽ-satih (Horjul), tel.: 041/241 788. Štiri čebelje družine, močne, na 10 LR 1/1 satih ter štiri družine na 7 AŽ-satih, vse matice l. 2021, mlado satje (Dolenjska), tel.: 041/773 412. Sedem čebeljih družin na 7 AŽ-satih, tel.: 041/858 736, 07/495 76 45. 10 čebeljih družin na 7 satih, lepe in močne (okolica Šentruperta na Dolenjskem), tel.: 031/406 175. 10 čebeljih družin, močnih, v novih AŽ-panjih (okolica Slovenskih Konjic), tel.: 041/456 189. 40 čebeljih družin na LR-satih, z lansko matico, lahko tudi s panjem, tel.: 031/421 216. Čebelje družine na AŽ-satih (okolica Kranja), tel.: 031/694 913. Čebelje družine na AŽ-satih, 6-satarji, lepo satje močne družine (Dolenjska), tel.: 031/688 818. Čebelje družine na 7 AŽ-satih, z lanskimi maticami (okolica Vrhnike), tel.: 041/727 131. Čebelje družine na 7 AŽ-satih (okolica Zgornje Velke), tel.: 070/893 647. Čebelje družine, rezervne, na 7 ali 9 AŽ-satih, (okolica Celja), tel.: 041/215 281. OGLASI 12 panjev in kompletno čebelarsko opre- AŽ-panje, nove, 7S in 10S, tudi trietamo, ugodno, tel.: 031/380 674. žne, ter sublimator in ometalnik, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). 35 nakladnih panjev, naseljenih, odvoz se lahko po želji odloži na konec akacije- AŽ-panje, 11 + 3S ter 5, 7 in 9S, novi ve paše, tel.: 041/704 233. polovičarji, vsebujejo krmilnik, lipove okvirje in tester varoze, tel.: 041/840 AŽ-panje, 10-satne in 5-satne, novi iz 357. lipovega lesa, tel.: 041/822 366. Čebelje družine na 7 in 9 AŽ-satih ter 6 LR-panjev (okolica Medvod), tel.: 031/435 500. Čebelje družine na 7 in 10 AŽ-satih (Dolenjska), tel.: 041/679 980. Čebelje družine, močne, na 7 in 10 satih, možna prodaja s panji, tel.: 040/603 066. Čebelje družine na 9 AŽ-satih, 12-satno samoobračalno točilo, centrifugo za vosek, krožno polnilno mizo, mehansko tehtnico in trietažni panj, tel.: 040/563 247. Čebelje družine na LR-satih 1/1 s panji, po zelo ugodni ceni, tel.: 031/446 031. Čebelje družine na 8 satih (Dolenjska), tel.: 031/269 475. Čebelje družine, na 10 satih, z ali brez panjev, tel.: 041/ 507 254. Šest lanskih narejencev z mladimi maticami in dva rabljena 10-satna panja (okolica Gornjega Ajdovca, Dvor pri Žužemberku), tel.: 031/713 680. Čebelje družine, zdrave in močne, z lanskimi maticami na AŽ-satih, večina družin je na 7 satih, tel.: 041/862 312. Lipove AŽ-satnike, kakovostne izdelave, in zaboje za roje ali ometence, možna menjava za vosek, lahko pošljem po pošti, ugodno, tel.: 031/753 345. Čebelje družine na AŽ-satih in tovornjak TAM 5000 (Prekmurje), tel.: 041/214 980. Šest Vehovčevih nakladnih panjev in šest Grajševih panjev, zelo ugodno, tel.: 031/300 333. RAZPISI ZA STOJIŠČA Spletna stran ONS: https://ecebelar.czs.si. Telefonski odzivnik: 01/729 61 20. Vse vloge morajo biti v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja (Uradni list RS, št. 60/2013) pisno posredovane izvajalcem pašnih redov. Predlogo elektronske vloge lahko pridobite na spletni strani ČZS: www.czs.si/Admin/load.php?sif_ob=12&sif_file=objave_podrobno&sif_parent=168. ČD Čebelja paša Rok za oddajo vlog Naslov za oddajo elektronske vloge Informacije Tolmin lipa 15. 5. 2022 borut.lapanja@gmail.com g. Lapanja 041/387 591 Nova Gorica gozd 15. 5. 2022 cebelarsko.drustvong@gmail.com g. Bavdaž 041/975 393 Kanal - Brda lipa, kostanj 19. 5. 2022 info@cd-kanalbrda.si info@cd-kanalbrda.si Kamnica -Bresternica gozd, lipa, kostanj 30. 5. 2022 tomazrobic@gmail.com g. Robič 040/321 574 Selnica ob Dravi gozd, lipa, kostanj 15. 5. 2022 anton.hiter@gmail.com g. Hiter 02/671 9089 (po 20. uri) Pivka gozd 30. 5. 2022 cdpivka@gmail.com g. Dejan 041/933 366 Cerknica hoja 1. 6. 2022 ule.andrejj@gmail.com g. Ule 040/739 005 Ljubljana Moste-Polje kostanj 10. 6. 2022 g. Jere 041/988 965 5/2022 letnik CXXIV 155 OGLASI Nove AŽ 5-, 6-, 7- in 10-satarje, tudi trietažne, možna menjava za čebelje družine, tel.: 031/501 801 (po 19. uri). Panje 6S iz litega stiropora na DB- in AŽ-satih, prebarvane s kakovostno akrilno barvo, tel.: 041/752 383. Panje, trietažne (okolica Maribora), tel.: 051/472 110. Tovornjak Iveco ML75E17, l. 2005, prenovljen 2016, pripravljen za preprosto predelavo za prevozni čebelnjak, tel.: 040/353 623. Nov čebelnjak s 15 družinami na 10 AŽ-satih (Kostanjevica na Dolenjskem), tel.: 031/446 349. Komplet za inhalacijo iz panja s prisilnim vlekom API AEROSOL II in baterijsko enoto APPY-SUPPLY, tel.: 041/960 139. KUPIM Čebelnjak s čebelami in vso opremo (okolica Raven na Koroškem), tel.: 031/408 155. Čebelnjak za 24 AŽ-panjev, v dobrem stanju, in 6 rezervnih družin AŽ na 7 satih, tel.: 031/604 309. Čebele in roje, tel.: 041/670 726. Točilo, avtomatsko, 6-satno, tel.: 031/435 469. Trisatno točilo, možna menjava za čebele in roje, tel.: 041/670 726. Pet rabljenih AŽ-panjev 10S, tel.: 041/698 103. Vzreja matic JOŽE HERBAJ Nedeljica 29, 9224 TURNIŠČE Tel.: 02/572 14 70 in GSM: 041/214 980 Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev, vzrejenih pod nadzorom KIS-a. MATICE LAHKO PREVZAMETE OSEBNO, POŠILJAMO PA JIH TUDI PO POŠTI! MATICE ČEBELARSTVA PISLAK BALI Največje slovensko vzrejališče matic z več kot 50-letnimi izkušnjami vam tudi letos ponuja oprašene in neoprašene matice z vrhunskimi proizvodnimi lastnostmi. Zaradi velikega zanimanja vas prosimo, da matice pravočasno rezervirate. Čebelarjem z veljavno člansko izkaznico ČZS priznamo 4 % popust ob nakupu opreme in pribora, matic in čebeljih pridelkov v vrednosti več kot 50 EUR. 031/734 905• info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si Vzreja matic DARKO GRM Hude Ravne 1, Dole pri Litiji Tel.: 01/897 21 45, 041/900 606, 040/593 488 e-naslov: dejangrm99@gmail.com • Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS-a. ČEBELJE MATICE zreli matičniki, paketni roji čebelje družine na LR-satju GSM 051 325 369; 041 936 306 cebelarstvo.medokost@gmail.com www.apis-mellifera-carnica.eu Vzrejališče čebeljih matic Kozjansko Medokošt & Medovita Matija Koštomaj & Ivana Kovačević Lažiše 52, SI - 3225 Planina pri Sevnici 156 5/2022 letnik CXXIV OGLASI PON - PET 9-12 h SPLETNA TRGOVINA 0-24 h Miha Kunstelj s. p., inž. Jože Kunstelj s. p. Zavrti 41, 1234 Mengeš Tel.: 031/352 797, 01/723 70 27 www.apikunst.si / jm-kunstelj@amis.net Čebelarski jopiči, kombinezoni, rokavice, klobuki, kape … Proizvodnja čebelarskih točil (inox in PE-posoda) Motorji (80 in 110 W), ročni pogoni, posode za med NOVO: kape s svetilko in povečevalom Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: – izdelavo satnic iz vašega voska, – odkup voska, – nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 5/2022 letnik CXXIV 157 OGLASI Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475/2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Delovni čas: Ponedeljek–petek: 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota: 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Jamčimo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. Čebelam prijazni premazi za les www.belinka.com FTN d.o.o. UGODNE CENE pokrovi in steklena embalaža Nad izviri 34 2204 Miklavž na Dravskem polju Delovni čas: od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro 158 belinka 5/2022 letnik CXXIV 02/62-96-226 www.trgovinica.si OGLASI BREZ SLADKORJA: Inovativna formula z visoko ucinkovitostjo proti varozi, varna in z odlicno toleranco. v 62 mg/ml raztopina za čebeljo družino Narejeno v Italiji BREZ RIZIKA v HMF TRETIRANJE VAROZE NA OSNOVI OKSALNE KISLINE Z GLICEROLOM UPORABNO Priprava: JANUAR 2022 PRIMERNO ZA EKOLOŠKO ČEBELARJENJE BETWEEN BEES & HONEY EDINI ŽE PRIPRAVLJEN ZA UPORABO 12 MESECEV PO ODPRTJU (10-20 panjev) 500 ml plastenka (na sobni temperaturi) (100-200 panjev) 5 L vsebnik Na voljo pri vašem veterinarju. Zdravilo brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganjih in neželenih učinkih se posvetujte z veterinarjem ali s farmacevtom. Chemicals Laif Delovni čas: 9.00–12.00 14.00–16.00 ČEBELARSTVO DEBEVEC ob delavnikih Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 10-SATNI AŽ-PANJI PLATIČNO OBEŠALO (AŽ) IN RAZSTOJIŠČE (LR) KAKOVOSTNI AŽ-SATNIKI CENA 1,20 EUR LASTNA PROIZVODNJA ZBITI, LEPLJENI, VRTANI ČEBELJE POGAČE V mesecih april, maj, junij ob sobotah odprto od 9.00 do 12.00. info@apis-med.si www.apis-med.si PLASTIČNA POSODA 25 KG PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,80 EUR/KG TRIETAŽNI AŽ-PANJ PRAŠILČEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). DVOJNO CEDILO ZA MED GRELEC ZA MED - OKROGLI 106 CM ALI 86 CM KAKOVOSTNA RSF-TOČILA IN POSODA PITALNIK 5 l ZA AŽ-PANJE Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,80 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 °C), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90 %) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. Prodamo čebelje družine na AŽ satih. Sprejemamo naročila za matice. PANJI SO IZDELANI NATANČNO IN KAKOVOSTNO 5/2022 letnik CXXIV 159 V SPOMIN Zapustili so nas MARIJAN ŠUŠTAR 1942–2021 V zadnjih dneh maja 2021 smo se poslovili od dolgoletnega člana in srčnega čebelarja Marijana Šuštarja. Čebele so postale popotnice njegovega življenja že v otroških letih, ko sta z očetom zgradila čebelnjak in čebelarila z 18 AŽ-panji. Marijan je kasneje zgradil še večji in lepši čebelnjak, v obeh je čebelaril z več kot 40 čebeljimi družinami. Ves čas mu je pomagala in dajala podporo žena Rozi. Ob službi je gospodaril tudi na kmetiji in bil napreden kmet ter velik ljubitelj živali. Za svoje zasluge je v Čebelarskem društvu Litija prejel priznanji Antona Janše III. in II. stopnje. Čebelarji smo mu hvaležni za delo v društvu in ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Litija JOŽE SLATNAR 1949–2022 V mesecu marcu nas je nenadoma in prezgodaj zapustil prijatelj in čebelarski sopotnik Jože. Vsi, ki smo ga poznali, vemo, da je bil mož na mestu, delaven, skrben in eden od tistih, ki nikomur od nas nikoli ni odrekel pomoči. Ljubezen do narave 160 5/2022 letnik CXXIV in čebel ga je privabila, da se je kmalu po upokojitvi odločil čebelariti in se včlanil v naše čebelarsko društvo. Ostal je ljubiteljski čebelar. V društvu je bil med prvimi pri različnih delih, srečanjih in strokovnih usposabljanjih. Hitro se je učil skrivnosti čebelarjenja, ni se ustrašil nobenega dela, vedno je bil dobre volje in pripravljen za prijateljski razgovor. Članice in člani ga bomo ohranili v lepem in spoštljivem spominu. ČD Mengeš PETER GRADIŠNIK 1942–2022 V 80. letu starosti nas je zapustil cenjeni član in dolgoletni predsednik društva Peter Gradišnik, ki mu je bila ljubezen do čebel položena v zibelko. Od leta 1970 je bil dejaven član društva, leta 1998 pa prevzel funkcijo predsednika, ki jo je opravljal do svojega slovesa. Bil je eden od ustanovnih članov ČZCR, v kateri je vrsto let opravljal nalogo blagajnika. Vseskozi je bil član ČZS in dva mandata tudi član upravnega odbora. Prejel je številna priznanja sosednjih društev, odlikovanja Antona Janše III., II. in I. stopnje ter leta 2002 od Mestne občine Celje bronasti celjski grb. Njegovo delo in neutrudna volja sta pomembno vplivala na razvoj in delovanje društva, za kar smo mu nadvse hvaležni. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. ČD Henrik Peternelj Celje IVAN ONIČ 1934–2022 LEOPOLD TOMAN 1922–2022 V mesecu marcu smo se poslovili od častnega člana Ivana. Čebelarsko pot je začel 1965 z mentorjem Francem Kirarjem. Čebelaril je s 130 gospodarskimi in 80 rezervnimi družinami v AŽ-, LR- in Kirarjervih panjih, ki si jih je izdelal sam. Vzrejal je tudi matice. V ČD Poljčane se je včlanil leta 1970. V obdobju 52-letnega članstva je bil stalni delegat pri ČZD Maribor, redno se je izobraževal in opravil izpit NPK. Za svoje delo je prejel številna priznanja in diplome ter odlikovanji A. J. III. in II. stopnje. Bil je skromen, priljubljen in umen čebelar – vzornik mlajšim. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. ČD Poljčane V pozni zimi smo se poslovili od Leopolda Tomana, ki smo mu čebelarji na kratko rekli Polda. Čebelaril je od leta 1960 in bil drugi najstarejši čebelar v Sloveniji. Bil je dejaven tako v športu kot v družbenih organizacijah, sodeloval pa je tudi v borbi za domovino. Za vestno in dolgotrajno čebelarjenje je bil odlikovan z odličjem Antona Janše III. stopnje, ob 100-letnici Čebelarskega društva Antona Janše Breznica leta 2019 pa je prejel posebno predsednikovo priznanje. Ob slovesu mu člani Čebelarskega društva Antona Janše Breznica kot dragemu prijatelju želimo lahko slovensko zemljo. ČD Antona Janše Breznica Vzreja matic BUKOVŠEK – od leta 1934 - Ponujamo vam označene matice kranjske sivke. Tel.: 01/361 24 28 GSM: 031/027 780 Matice pošiljamo večkrat na teden. Golo Brdo 19 1215 Medvode Opcija: Vremenska postaja(veter, padavine,temp, vlaga) Čebelarska Tehtnica TCM-13 POLNJENJE MEDU V VREČKE Za vas napolnimo med v priročno pakiranje, v 8 gramske vrečke. Naj bo vaš med, v praktični embalaži, prisoten povsod, tako v gostinskih lokalih, kot v vsakem pohodniškem nahrbtniku. INHALACIJA IZ PANJA PROPO STEAM - UPARJALNIK PROPOLISA Z inhalacijskimi seti API-AEROSOL I, APIAEROSOL II in API-AEROSOL Plus lahko izvajate aerosolno apiterapijo iz panja. Izbirate lahko med seti z naravnim vlekom in seti s prisilnim vlekom. Apiterapevtski aparat Propo Steam nam s segrevanjem naravnega propolisa omogoča izvajanje inhalacijske terapije. S priloženim priborom uporabnik sam ali s pomočjo apiterapevta izvaja inhalacije, ki koristijo pri težavah dihalnega sistema. Propo Steam pa je primeren tudi za čiščenje lebdečih delcev, mikrobov in organskih topil iz zraka. Prostor prijetno odišavi z vonjem propolisa. Medikoel d.o.o., Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica, T: 04 537 85 10, M: 041 618 775, info@medikoel.com, www.medikoel.com, OglasCebelar9.indd 1 www.s-mediko.com 17/02/2021 08:19 ČEBELARSKA OPREMA Akcijska cena: 207,00 EUR Akcijske cene veljajo od 01.05.2022 do 31.05.2022 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV.