1879—1929. Polstoletnica. Slovenski učiteljski maturanti iz leta 1879 so obhajali pretečene dni v Mariboru v Gambrinovi dvorani (nekdanjo učiteljišče) svojo polstoletnico. Od 12 še živečih slovenskih tovarišev se jih je sestanka udeležilo deset: Dernjač Jože, Kopič Rado, Majcen Srečko, Mešiček Jože, \si iz Maribora; Jurko Blaž iz Vojnika, Kovačič Jakob iz Sv. Trojice, Tomažič Ivan iz Slovenske Bistrice, Vodušek Gustav iz Trbovelj in Vudler Peter iz Celja. Vsled bolezni sta se opravičila Lasbahar Jožc iz Ruš in Mohor Srcčko iz Celja. Na predvečer je došle pozdravil tov. Kopič, tovariša Majcen in MešiČek pa sta prečitala došle dopise. Najvažnejši dopis, naslovljen na svojoga rojaka Majcena, se med drugim glasi: »Prosim pa, da b.agovo.ite vscm gospodom sporočiti mojo spoštliive poklono, iskr^ne čcstitke ob taki rndki slovesuosti knkor v imenu naroda in vseb, ki ".te iib učili in ste zanjo trpeli, tudi "cm nej bo v naiprisrčnojso zahvaio Vsemogočni, ki je bogatejši nego naš svet, On, bogat in dobroten plačnik. Meško 1. r., Sele pri Slovenjgradcu.« -^ Impnovani gospod je jubilantom poslal tudj svoj rokopis, ki ga je prečital tov. Majcen in ki je naredil na vse navzoče globok nepozaben utis. Slavljence je 9 svojo navzočnostjo počastilo več dam in gospodov iz Maribora, med zadnjiml gg. dr. Majcen in dr. Dernjač, zdravnika in očeta naših tovarišev jubilantov. Drugega dne ob 10. uri so se vse udeleženci zbrali v cerkvi sv. Alojzija, kjer je daroval pre.. g. Zidanšek, vpok. prof. teol. sv. mašo za rajne tovariše in profesorje. Po sv. maši so obiskali grobove škofa in pedagoga Slomšeka in v, Mariboru umrlih profesorjev, ogledalt si najvažnejše mestne spremembe ter na posebno povabilo še Tscheligijevo pivovarno, kjer so bili prijazno in gostoljubno sprejeti. Skupni obed je združil jubilante. kon.no v slovo. Hitro so potekle vesele urice — na kolodvoru smo si, mogoče zadnjikrat — stisnili roke z obljubo »na svidenje vsako prihodnje lcto,« ako Bog da. Lavantinska vzajeinnost je imela svoj letoSliji občni zbor v lJtuju dne 26. avgusta. Udeležba je bila precojšuja, posebno iz sosednjib d»^ kanij. Navzoči so z velikim zanimanjem sledil posamenim poročilom. V živahni debati so vs povdarjali, da je lavant. Vzajemnost na vi goki stopnji razvoja in da prav uspešno zasto pa koristi duhovskega stanu. Splošno se je pov darjala potreba, da vsi duhovniki spoznajo ve levažni namen društva in se ga oklepajo, ker ie samo tem potom more v sedanjih razmeral: Izboljšati gmotni položaj duhovnikov, zlasti z; itarost in onemoglost, ter njihovi stanovski in teresi odločno zastopati. Vsi udeleženci so se razšli s trdnim prepričanjem, da si morajo du hovniki sami po organizaciji v Vzajemnosti u Itvariti boljše razmere za prihodnost. Zato je predsednik zaključil to velepomembno zboro van.je z besedami: Vsi na delo za stanovsko or ganizacijo Vzajemnost, ki naj predvsem postav duhovniški dom za onemogle in bolane ude društva. Opomba tajništva Vzajemnosti, Vsi dopisi ir prošnje za Vzajemnost se naj blagovolijo na Bloviti na predsedstvo Vzajemnosti, Maribor, Slomškov trg 19, denarne pošiljatve pa na na »lov: Vinko Munda, stolni vikar, Maribor Slomškov trg št, 20. Smrtoaosni sunek. Ključavničar Friderik Škof iz Studencev pri Mariboru je tako sunil v prepiru 50 letno Alojzijo ibrofenlk, da je ženska v nedeljo 15. seplembra na posledicah sunka umrla fekof se je javil sam policiji. Elektrika ga je ubila. V soboto 14 jBeptembra se je dotaknil električnega voda pri gradbi novega hotela na Grajiskem trgu v Mariboru 20 letni de'.avec feogomir Jezernik iz Studencev. Udar elektrike je bil tako silovit, da je pridD.i delavec obležal pri priči mrtev. Domneva na zločin. Dne 10. septembra je plavalni mojster Zohrer pri meljskem kopališču v Mariboru opazil sre5di Drave žensko truplo. Čolnarjem se jje posrečilo, da so ga potegnili iz vode. ,0 dogodku je bila takoj obveščena poilicija, ki je prispela na lice mesta s policijskim zdravnikom dr. Zorjanom na fcelu. Utopljenka je močne rasti, rde5kastih las, približno 25 let stara ter ima Ha sebi pisano krilo s predpasnikom. Ker je truplo že precej v razpadu, se 'domneva, da se je nahajala utopljenka V vodi že 8 do 10 dni. Z avtomobilom mestnega pogrebnega zavoda so truplo prepeljali v mFtvašnico na mestno pokopališče na Pobrežju. Ker je komisija (Ugotovila na glavl udarce, domnevajo, rda se je zgodil zločin. Izsledeni tatovl. Po raznih krajih Slovenskih goric je bilo zadnje tedne ,vlomljeno in pokradena obleka in druge reči. UzmoviCi so se nekaj dni nemoteno veselili zločinskega posla, a Bedaj ima oblast v rokah glavnega krivca v osebi nekega moža od Sv. lJurija v Slov. goricah. Pokradeno blajgo so odpremljali tatovi na avtomobiiih v Avstrijo.Preiskava in izpoved zaprtega moškega bosta spravili še marBikaj na dan. Sreča v nesrečl. V Lokanji vasi pri Slovensld Bistrici je padel petletni fantek posestnika Franca Leskovarja po nesreči v 30 m globoki vodnjak. Na pornoč so prihiteli otroku še le na njegov jok iz globočine, ga potegnili iz vodnjaka in ga izročili staršem le neznatHo opraskanega. Vlomilci. V Ločah so ob 1. uri ponofci 11. septembra vlomili v trgovino g. Flecka. Odnesli so raznoga manufakturnega blaga za 20 tisoč Din. Trgovec Fleck se je po vlomu zbudil iii strelja za vlomilci, ki so tudi odgov^j-jali s streli. Udar strele uničil viničarsko Mšo Strela je udarila v viničarsko hišo v Gabrovljah pri Slov. Konjicah. Posiopje je last Ivana Furmana. V njej je stanovala delavska družina Gumzej s štirirni malimi otroci. Mati in deca so si komaj rešili življenje, pogorela jim ie pa vsa imovina. Pošteno in po nesreči popolnoma obubožano družino Gumzej priporočamo usmiljenim srcem. Nesreča. G. Peter Sadravec iz Ormoža je padel s hruške, ko je obiral sadje, da ga pošlje hčerkam v Maribor. — Želimo mu, da kmahi ozdravi. Otrok umrl radi opeklin. V Dolgi vasi pri Dolnji Lendavi je mati prala perilo. V bližini perice je bil škaf z vrelo vodo in na stolu je sedela komai tri letna Rezika. Otrok se je gugal na stolu, ki se je prevrnil in Rezika je padla v vrelo vodo in se tako opekla, da je umrla radi opeklin. Prekmnrska vas pogorela. V nedeljo 15. septembra popoldne je izbruhnil v Dolgi vasi pri Dolnji Lendavi požar pri posestn. Vereš. Ogenj se je širil z bliskovito naglico in objel v par trenutkih vse hiše, ki so bile lesene in krite s slamo. Radi suše so bili vodnjaki prazni in na kako uspešno gašenje ni bilo niti misliti. Slučajno je bil v bližini nesreče vojaški oddelek, ki je prihitel na pomoč in otel z veliko požrtvovalnostjo tri hiše, sicer je pa cela vas upepeljena. Otvoritev nove oblastne ceste. V nedoljo 13. oktobra se izroči prometu nova proga oblastne ceste Sv. Urman— Lesična. Z novo cesto je vpostavljena dolgo zaželjena zveza trga Kozje s Št. Jurjem ob južni železnici. Popravi! Pri letaku glede vožnje Celje—Dramlje se nam je vrinila neljuba pomota. Na koncu letaka glede Teharčanov izvolite tam popraviti čas, ki se glasi na 9. uro 15 minut na 8. uro 15 minut, to je četrt na 9. uro. Zaklal ga je. Iz Rečice ob Savinji nam poročajo o divjaško krvavem zloSinu, kojega vzrok je brezmejno popivanje. V krčmi I. Rakuna so pili kmečki fantje. Prišlo je med njimi radi malenkosti do prepira. Franc Rop, po domače Mokričev, je skočil iz gostilniške sobe v kuhinjo po dolg nož za rezanje mesa ter ga pognal Francu Skončniku v hrbet 15 cm globoko. Po groznem činu je pobegnil. Smrtno ranjeni je tovarišem označil po imenu ubijalca in jih prosil, naj ga peljejo do zdravnika, ker bo umrl. Krčmar je zapregel, a je bilo žalibog prepozno, ker je zabodeni po 20 minutah izdahnil. V pondeljek 9. septembra zjutraj so zaprli ubijalca, ki ima na vesti mladega SkonCnika, ki je za- pustil ženo s tremi nepreskrbljenimi otroci. Obešeneoa so naili. Pred dobrimi 14 dnevi je izginil neznano kam trgovec s hmeljem v Žalcu g. Rudolf Senica. Te dni ga je našla obešenega na veji drevesa v gozdu v bližini cerkve Lurške Marije pti Grižah neka ženska. Spoznali so ga za pravega po listinah, ki jjfi je imel pri sebi. Gotovo je visel že ti dni. Avtomobil ga je povozil. Iz Hrastnika v Trbovlje se je vraCal 54 letni rtidar Franc Rupret. Na ovinku ceste prl krčmi Franca Logarja je prišel zgoraj imenovani pcd avtomobil, ker je bil6 že temno in šofer rudarja ni pravočasno zapazil. Od avtomobila razmesarjeni je izdahnil v rudniški bolnici. Smrtna nesreča. V pondeljek 9. septembra dopoldne je v Kotredeškem rovu v Zagorju ob Savi zasulo 36 letnega rudarja Mihaela Nolimana. Reševati so začeli ponesrečenca takoj, a se jim nevarno delo ni posrečilo, ker se je kamenje neprestano usipavalo. Nesrečneža so izvlekli izpod podsutja po vei! urah, a je v bolnici na poškodbah umrl. Ponesrečeni rudar zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Usodepelnl padec. Delavec Blaž Kozjak je prenašal v Trbovljah železniška prage iz višine 340 na viSino 332. Ko je nesel Kozjak težak železniški praff od starega tira in ga hotel spustiti na nižje ležeči novi tir, ga je potegnifprag za seboj, da je padel osem m globoko, priletel na glavo in je med prenosom v bolnico umrl. Pisarna Okrajnega cestnega odbora v Laškem je odprta vsak delavnik ol 8. do 12. ure dopoldne in od 14. do 17. ure popoldne. Sprejemanje strank od strani načelnika pa je določeno glasom sklepa seje dne 22. agusta 1929 na vsak" torek, četrtek in soboto od 9. do 11. ure dopoldan. Štirl slovenskl rudarji smrtno ponesrečili v srbskem premogovniku. V premogovniku Rtanj pri Zaječaru v Srbijl se je zgodila radi vnetja jamskih plinor grozna eksplozija, ki je zahtevala deset smrtnih žrtev. Od ponesrečenih je šest iz okolice premogovnika, ostali štirje so pa bili slovenski rudarji. Tako je prav. Bilo je v Ptuju, v nedeljo. Pa prideta dva fanta do proštijske cerkve in se čudita, kako se mlad pobifi dere »NedeIja«! »Prismoda, to itak vem, da je danes nedelja,« pravi Jaka. — »Nedelja — samo en dinar!« Aha, to pa mora biti nekaj za kupiti! Pa stopita bliže in vidita list .»Nedelja«. »Naj pa gre en dinar« se ojunači Tina in si kupi »Nedeljo«. Ko sta po službi božji list pregledala, sta se takoj naročila nanj, tako se jima je dopadel. — Da vam ne bo treba ita vprašat Tina in Jaka, kje se naroči, Vam povemo kar mi: Upravništvo »Nedelje« v Mariboru, Slomškov trg 20. Izhaja vsak teden ter gtane mesečno le 2 Din (letno 24 Din). Jih je pe.egnil. V čehosl. mestu JaDor se je vršila te dni posebna vojaška razstava. Pri razkazovanju znamenitosti razstave je igral važno ulogo štabni kapitan, ki se je izdajal za inženerja Koblika. Sprejel je čeboslovaškega ministrskega predsednika in vojnega ministra Udržala, koja je vodil po razstavnih prostorih. Tudi druge vojaške dostojanstvenike je sprejemal in jim tolmačil razne znamenitesti. Z znamenitim češkim politikom Kramaržem se je pustil skupaj fotografirati. Sedaj so še le dognali, da je prijazni štabni kapitan in inžener že večkrat predkaznovani kovaški pomocnik Viljem Cuipelik iz Prage. Legitimacijo za štabnega kapitana je enostavno ukradel in jo prenaredil na ime Koblik. Lažiinžener se je lepo poslovil od mesta Tabor, kjerje zapustil velike dolgove po finih hotelih in najbolj imenitnih družinah. *7Ihar, ki je ustavil brzovlak. Kon-cem minulega tedna jedivjal nad frar čoskim rnestom Toulon ter okolici strabovit vihar. Sila neurja je bila tako huda, da je ustavil vihar brzovlak Pariz—Toulon in ga potiskal nazaj. Potniki so morali prebiti več ur v vlaku, ijaterega je porival vihar sem ter tja. Veter je zagrabil več težkih vozov, jih 'dvignil v višino in jih treščil potem z vso silo na tla, da so se z vprego vred razbili. Isto se je godilo tudi z avtomobili. Najtežje je bilo prizadeto mesto Toulon, kjer je poleg viharja divjal še silen naliv. V nekaj minutah so bile vse nižje ležeče kleti in stanovanja pod vodo. Škoda, ki jo je povzročil naliv, se ceni preivo 25 milijonov frankov. Pod pritiskom viharja so popokale skoro vse šipe v mestu, po zraku so fr.ale opeke. Mesto je bilo tudi brez razsvetIjave, ker je bila elektrarna poškodovana. V pristanišču je vrgel vihar več manjših ladij na suho, druge pa pognal na odprto morje. Po dosedanjih poroCilih pogrešajo okrog sto ribiških Colnov. Domneva se, da jih je vihar presenetil na odprtem morju in so se potopili. Viliar je ponehal šele okrog polnoči. NajnGvcjši in najhujši strup. Kljub neprestanemu pisanju o razorožitvi na suhem, morju ter v zraku je vedno več novih iznajdb za uničevanje človeštva. Velesile tekmujejo med seboj, kako bi razmnožile in se obdale z najmodernejšimi izumi, ki bi naj služili prihodnjim vojnarr. Pred dnevi se je vršilo v Londonu zborovanje strokovnjakov, ki se pečajo z raziskovanjem in z iznajdbami novih strupenih plinov ter bacilov, s katerimi se hočejo lotiti razne države v bodočnosti za napad in obrambo. Londorr.ki profesor Hill je javno izjavil na zgoraj omenjenem zborovanju, 'da se mu je posrečilo iznajti strup, kojega je treba le en gram in s to malcnkostjo se lahko pokonča en miliion lju- di. Najnovejši in strašni strup bo mogoče trositi na zemljo iz aeroplanov. Pri taki iznajdbi so odveč vsa oboroževanja, če že obeta en sam gram novega strupa tako grozen uničevalni učinek. Sadovi brezverske in podivjane vzgoje. Že večkrat smo kazali v našem listu na prežalostne posledice brezverske in podivjane mladinske vzgoje, kakor so jo uvedli boljševiki v Rusiji. V zadnjem času beleži časopisje ta-le slučaj: V ruski vasi Uhtomski (pri Moskvi) je kolonija od 80 šolskih otrok. Na koloniji se je vršilo zborovanje boljševiških učiteljev. Po zborovanju sta bila napadena in pobita na tla en učitelj in vodja kolonije. Nezavestnega u.itelja so položili na železniški tir, kjer ga je razmesaril vlak. Težko poškodovani vodja je umrl na ranah in je izjavil tik pred smrtjo: »Maščevali so se!« Oba omenjena je napadlo nekaj učencev, ki so bili odpuščeni iz kolonije, so se potikali kot tolovaji po okolici in se maščevali po roparsko nad predstojnikoma. Kar mačka rodi, miši lovi! Moški v ženski ulogi. Po celem svetu se je v novejšem času razpasla bedarija, da premirajo ženske v krasotice posameznih mest, pokrajin — da celo celih držav. Belgijsko znano morsko kopališče Coxyde je še bilo do nedavnega brez krasotne kraljice. Slednjič so premirali letovičarji posebno lepotico za kraljico vseh žensk v kopališču. Na čast razglašeni lepotičji kraljici je bil prirejen slavnostni obed. Ko je teklo pri tej priliki raz miz najboljše vino, je izjavila in dokazala kraljica ženske krasote, da je — moški, ki je prismojene letovičarje prav na debelo potegnil. Čikago mesto oklepnikov. Ameriško mesto Čikago uživa glas navečjega razbojniškega gnezda. Število ubojev in zločinov ne dosega nikjer viška kakor v tem mestu in nikjer ni policija izpostavljena večji nevarnosti kakor tukaj. Da bi policija na kakšen način dobila oporo proti tem razbojnikom, je čikaška občina došla na misel, da vse one, čijih dolžnost zahteva zasledovati lopovščino, zaščiti pred revolverskimi streli. Dokaj Casa je bil iskan najboljši način in naposled se je odločilo, nabaviti čikaški policiji takoimenovane »kovinaste uniforme«. Učinek teli poizkusov je pokazal odlične uspehe. Kovinasti oklepi, katere nosi policija v Čikagu, se neprodirni za revolverske strele iz bližine. Razen tega so labki in ne ovirajo kretanja. Kovinasti oklepi so bili naročeni pri neki tvrdki v Bostonu, katera je radi tega takoj zaslovela. Pokazalo pa se je, da imenovana tvrdka ni založila s kovinastimi oklepi zgolj le čikaško policijo. Kratko zatem je došlo med čikaško policijo in lopovi na ulici do spopada. Na veliko začudenost policije pa so se streli kar odbijali od razbojniških prs, kakor ob njihovih lastnih kovinastih oklcpih. Dejstvo je značilo, da so se zločinci po istem sistemu zaščitili z oklepi. Ta dogodek je izzval mcd ameriškimi časopisi obširna poročila. Podrobno so opisali izid spopada na ulici, važnost za strcle neobčutljivih kovinastih okiepov za polieijo, o oRTomni koristi. ki ie bo deležnn tvrdka, kakor tudi o smoli lopovov, katerim bo na ta način preprečeno sleherno izkoriščanje po nepošteni poti. Društvo za dosego starosti. V Londonu je bilo ustanovljeno pred kratkem posebno društvo za dosego 100 letn« starosti. Organizacija šteje nad 500 čla« nov ter članic, ki upajo z zmernim življenjem doseči. 100 let. Članom starostne organizacije je dano na prosto, da lahko uživajo alkohol, pušijo in jedo. meso — a vse v zmernih količinah. U« stanovitelj organizacije dr. Ernest n9 veruje, da bi vodila vzdržnosti od alkohola, tobaka in mesa v visoko starost« On in njegovi tovariši so preiskali življenje 52 oseb, ki so dosegle 100 let. Tt ljudje so postali toliko stari, ker so bili zmerni v uživanju hrane, mirnega značaja in so spali dnevno 8 in pol ur. Od. omenjenih 52 stoletnih je bilo 36 žensk. Od teh je bilo 26 omoženih, deset ja imelo zelo mnogoštevilne družine. Na Angleškem je bilo leta 1921 trideset stoletnih moških in 80 žensk. Največjo starost so izsledili med Bolgari. Ženske postanejo radi tega starejše, ker po 50! letu manj delajo, ne pijejo in ne pušijo/ Nekaj novega in vendarle starega. LV 1836 so najeli Angleži posebno godbo,; da bi dvignili z njenim muziciranjem. potniški promet na tedaj novo otvorjeni železniški progi London—Deptford« Pri odhodu in dohodu vsakega vlaka' je svirala godba. Pozneje so nadomestili pravo godbo s samoigrajočimi laj-; nami, katere so opustili, kakor hitro sa je osebni promet znatno razmnožil. Sedaj so pa po angleških kolodvorih naj novo postavili gramofone. Gramofonf preganjajo potnikom, ki čakajo na vlake, mučno in neprijetno čakanje. Kateri hoče, tudi lahko pleše iz dolgega časa po železniški čakalnici ali po peronu. Nova kuga. Na Japonskem se je prvič pojavila takozvana spalna bolezen, leta 1924. V par tednih je obolelo na tej bolezni na otoku Sticoca 1100 oseb, ki so vse umrle. Pet let so imeli Japonci mir pred strašno uničevalko. Pri tokratnem pojavu se je nekdanja spalna bolezen pretvorila v pravo »spalno kugo.« Od nove kuge napadeni je v par dneh mrlič. Ne poznajo niti povzročitelja nove kuge, niti ni znano obrambno sredstvo. V okolici japonskega me?. sta Tokušima je obolelo na tej kugi 600 ljudi, 160 je že mrličev, ostale pa Cakai smrt. — Prej omen^ena spalna bolezeri je doma v Vzhodni Afriki. Njen povzro« čitelj je poseben bacil. Bolezen prenaša. od čolveka do človeka »tsetse muha«,ki uničuje že skozi desetletja cele afri« ške naselbine. Spalna bolezen traja ^. mesecev do tri leta. Slabejši bolniki jej podležejo že po par tednih; prl močnej* ših traja spavajoče umiranje po cela leta. Bolnik pač samo spi in — spi, do-* kler se nikdar več ne prebudi. OČividcf opisujejo, da je pogled na vasi in naselbine, ki so napadene od spalne bolezni, za zdravega človeka grozen. Povsod — smrtna tišina — spanje in —» spanje .. . Zračne nesreoe v Združenih dižavah. V nedeljo 15. septcmbra so ponesrečila v amoriških Združonih državah tri letala in smrtr.o nokoriala 13 oaeb. Dijaika knhinja v Maribora je prajela te-le podpore: Dr. Fran Iigoiič. poravnina 103; M.nko Škofič kaplnn pri Kapeli 110; zbirka pri posvetitvi križa v Policali 02; tlr. Fero Mu!!cr odvetnik 20; dr. Siavko Šumenjak dež. sod. evetnik v Soboti 100; okrajni zastop v Sevni;ci 200; Marija Rajšp pri Sv. Marjeti 110; uprajra Slov. Gospodarja 100; Emest Vogrin pri Sv. Barbari 80; Tomaž Stranjšak poštni uradnik ,v pokoju 50; Muršič Josip v Borovcih 80; svatjje na gostiji Alojza PukJjavec v Paričjaku 840.50; okrajni zastop v Slovenski Bistrici 250; jdr. Ljudevik Pivko profesor 500, dr. Lipold JFran odvetnlk 250; starešinska zveza Trigla,vanov mesto venca na krsto pok. profesorja fjakoba Cimermana 500; na gostiji Blaža Rojko pri Sv. Ani 60; dr. Tone Pernat odvetnik 11100, dr. Alojz Juvan, župan mesta Maribor illOO; svatje na srebrni gostiji Janeza Potočnika pri Sv. Roku 75; pri hišnem posvečenju ,v Kraljevcib. pri županu Matiji Kukovcu 100; Hranilnica in posojilnica v Št. Ilju 100. Vsem 'darovalcem iskrena zahvala! »Ljudrska Samopomoč« v Maribcrn naznnnja vsemu cenjenemu občinstvu Slovenij?, (ta ustaaovi s 1. okiobrom teg:i leta III. skupitio z ocklelki A/II, B/II, C/II, D/II, v kntere se spvsjmejo samo vse zdrave osebe od 51. do 90. leta. S terai oddelki smo ustregli vs=em onim starejšim osebam, ki so poprejšnje oddelke zamurtile, oziroma se jih radi previsoke starosti ni mosrlo sprejeti. Glej današnji tozadevni oglas! 1152 Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »FRANC J0S5F0VE« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »FRANC JOSEFOVA« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izbol.jšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se čiovek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. Dobi se v vseh drogerijah, lekarnah in špecerijskih trgovinah. Brezplačni katalog. Tvrdka Meinel-Herold, tovarna glasbil, gramofonov in harmonik, podružniea Maribor, št. 106-B pošilja svoj cenik na zahtevo vsakemu brezplačno.