If^ ir^ 5 Še vedno odmeva tragedija na tržnici Šola v Šmartnem je postala rumena lepotica Št 60/ Leto 64 / Ceije, 4. avgust 2009 / Cena 1 EUR OdQwomt indnlc» řH* ^tfýmCwn Za »flosarslco« tradicijo HI J Prizor na fotografiji je porok> da se bo na Ljubnem Flosarski bal vrtel še prihodnjih petde- V m^k II set let. Številne prireditve bodo zagotovo odmevale še nekaj časa, vrhunec pa je bUo nedelj- ^P % I I I sko dogajanje^ ki so ga v »flosarski« občini začinili s povorko in krstom mladega »flosarja«. BSigfiiierfiiiiHCRMiRiiii I^DGODKI NOVI TEDNIK Študentski dom šele v paketu z univerzo? V Celju bo treba še počakati na študentski dom - Gradnja mla* dinskega hotela jeseni Celjska občina si prav tako kot za ustanovitev univerze že več tet prizadeva za izgradn}o Študentskega doma. Kljub pred dvema letoma podpisanemu pismu o nameri ter lanskih gla* snih opozorilih celjskega kluba študentov ministrstvo za visoko šolstvo zelene luči še ni dalo. Naunčno pred dvema letoma so se v Celju začeli veseliti Študentskega doma. Župan Bojan Šrot in nekdanji visokošolski minister dr. Jure Zupan.sta takrat podpisala pismo o nameri, takoj za-•tem pa je celjska občina zagotovila tudi svoj delež - komunalno opremljeno zemljišče na parkirišču za nekdanjo Kovinotehno. Vmes je ministrstvo načrtovano inve-sticijo prepolovilo; namesto obljubljenih štirih milijonov evrov je predvidelo gradnjo za zgolj 2,5 milijona evrov, kar je pomenilo tudi za polovico manj načrtovanih ležišč. Lani so pojasnila javno zahtevali iz Kluba Študentov občine Celje, a konkretnih odgovorov ni bilo. Hidi sami smo na ministrstvu večkrat preverjali, kaj bo z investicijo, in prejemali zgolj izgovore, da se mora sestati projektni svet'za izgradnjo Študentskih bivalnih zmogljivosti. Zakasnitev zaradi nedejavnosti ministrstva? Kot zdaj pojasnjuje generalni direktor direktorata za investicije ministrstva za visoko šolstvo Mitja Valič, se je ministrstvo v pismu o nameri dejansko zavezalo za Študenti v Celju se bodo še naeakeli študentskega doma. uvrstitev projekta v načrt razvojnih programov in predvidelo najem kredita, »Za rok izgradnje je bilo navedeno leto 2009. Vendar ministrstvo v nekdanji sestavi v zadnjih dveh letih ni izvajalo nobene aktivnosti, ki bi vodila k izpolnitvi danih zavez, prav tako za proračunsko leto 2009 ni predvidelo nobenih finančnih sredstev za reševanje izkazane problematike,« pravi Valič. Potrdil pa je, da v začetku septembra načrtujejo sestanek s predstavniki celjske občine, na katerem bodo sprejemali operativni načrt izvedbe naložbe, nato pa naj bi bil najkasneje jeseni izdelan še dokument iden-ti fikaci j e investicij skega pro - jekta, ki bo podila za prijavo projekta v načrt razvojnih programov. »V predlogu proračuna RS za leto 20Î0 smo izkazali potrebo za dodelitev 120 tisoč evrov integralnih proračunskih sredstev za omenjeni projekt, ki bodo v primeru zagotovitve namenjeni pripravi projektne in ostale tehnične dokumentacije- Za lečo 2011 pa smo izkazali še potrebno za dodelitev 2,28 milijona evrov in če bo denar zagotovljen» bo mogoče študentski dom v Celju gra-•diti konec tega leta,« je pojasnil Valič. Takšen dogovor so nam potrdili tudi na celjskem občinskem oddelku za družbene dejavnosti. Medtem na ministrstvu trdijo še, da velikega povpraševanja po šmdentskih namestitvenih v Celju sploh ni. Tako sklepajo glede na odziv študentov na razpis Dijaškega doma Celje. Ta je v študijskem letu 2007/08 razpisal 130 prostih ležišč in sklenil le 45 pogodb s študenti, leto kasneje pa se je ob 140 razpisanih prostih ležiščih za bivanje v dijaškem domu odloČilo prav tako le 45 Študentov. Na to imajo odgovor v ceijskem študentskem klubu, kjer že dlje Časa opozarjajo na študentom neprimerne pogoje bivanja v dijaškem domu, tako l^r se tiče opremljenosti sob kot tudi problema usklajevanja študentske življenjske dinamike z domskim redom. V vsakem primeru pa bo na študentski dom v Celju treba Še poča- kati. Bo Celje prej dobiio lastno univerzo? POLONA MASTNAK Foto: SHERPA (arhiv NT) Mladinski hotel leto Vsekakor bomo Celjani prej kot študentski dom dobili mladinski hotel. Medtem, ko so Velenjčani, ki so bili uspešni na istem razpisu ministrsO^a za šolstvo, že podpisali pogodbo z izvajalcem del. naj bi mladinski hotel v Celju začeli graditi konec letošnja septembra. Spomnimo, da je Celjske- mu mladinskemu centru na razpisu uspelo pridobici417 tisoč evrov, medtem ko bo razliko do Ô00 tisoč, kolikor je vredna naložba, pokrila celjska občina. Mladinski botel, ki bo ime] Bâ le> žišć, bodo uredili v obstoječi stavbi Celjskega mladinskega centra» gradbena dela pa naj bi trajala leto dni. Podrobnosti za varno življenje ob plazovih V neurju, ki se je 10. julija zneslo nad Šaleško dolino, so največ Škode utrpeli v občini Šoštanj oziroma naselju Lokovica. Neurje, ki je prihrumelo sredi noči. Še dolgo ne bo pozabljeno, kar nekaj časa pa bo treba tudi za sanacijo plazov, ki so se sprožili. Kot je v petek povedal šoštanjski župan Darko Menih, so v slabem mesecu dni postorili najnujnejše, pa tudi ljudje so se nekoliko umirili. »Vrednost neposredno tisoč evrov. skupno pa bo- jo potrebovali skoraj 3 mi-ocenjene škode presega 930 mo za vso potreb no sa nac i- lij o ne evrov. Se ved a tega sa - l^jdi v Mestni občini Velenje nastalo škodo še odpravljajo. Prejšnji teden so začeli sanacijo plazu nad stanovanjsko hišo Aravs v Tajni, kjer je zemljina zasula cesto, poškodovala hišo ter ogrozila še druge objekte. V prihodnjih dneh bodo začeli geološke raziskave na območju Podkraja, kjer plaz ogroâ^ cesto in stanovanjske hiše. V Velenju je skupna ocenjena vrednost nastale škode približno 170 tisoč evrov, ocenjena vrednost predvidenih sanacij pa dosega skoraj milijon evrov. PIftz vTdjni v velenjski obcînî mi ne bomo zmogli in bomo za pomoč zaprosili tudi vlado,« je omenil župan Menih ter dodal, da bodo ob pomoči strokovnjakov in ministrstva za okolje izdelali plan postopne sanacije« Najhuje je seveda z družinami, ki so zaradi plazov V občini Šmartno ob Pakl je v soteski Hudega potoka Še vedno zaprta cesta v Veliki Vrh. Za promet naj bi jo usposobili do začetka šolskega leta. morale zapustiti svoje domove. Nastanili so jih v novih prostorih v graščini, kot napovedujejo strokovnjaki, pa bodo z dodatnimi interventnimi ukrepi na plazu družinam Molan in Reber-šak omogočili, da bivanje v njihovih hišah ne bo več življenjsko nevarno. Za stanovanjskim objektom Molan podjetje RGP izdeluje varovalno pregrado iz kovinskih lokov, ki jih je prispeval Premogovnik Velenje. Loke so v vrtino zabetonirali terjih prečno zavarili. Varovalna ograja bo služila kot zaščita ob mo- rebitnem ponovnem zdrsu plazovine. Pri stanovanjskem objektu Molan bodo preventivno z injektiranjem okrepili temelje. Ker so ostali tudi brez greznice, jim bo Občina Šoštanj postavila začasno greznico. Za sosesko pri plazu Molan se pri-pravljajo projekti za maio čistilno napravo. V» občini Šoštanj so se namreč odločili, da bodo še dodatno razbremenili odvodnjavanje na tem področju. Z'malo Čistilno napravo bodo ločili Tekalne in meteorne vode. S tem bo družinama Molan in Reberšak ponovr^o omogočeno bivanje na svojem domu, predvidoma že v prihodnjih dneh. Ob neurju so se pojavile razpoke tudi na stanovanjskem objektu pn Florjan-cu, razpoke pasezdaj Še Širijo, zato jih bodo tudi v prihodnje natančno opazovali s pomočjo posebnih merilnih naprav. US Foto: SHERPA Garanje za drobiž Zaradi recesije tudi manj povpraševanja po tujih delavcih - Delo, ki ga opravljajo tujci, brezposelnim ne diši Recesija je udarila tudi po tuji delovni sili pri nas. Čeprav je bilo na našem območju do konca junija i2danLh 3.880 delovnih dovoljenj, je to tisoč manj kot v istem obdobju lani. Deloma je za to kriva omeji-tev pri zaposlovanju in delu tujcev» predvsem prepoved sezonskega dela v gradbeništvu in turizmu, večji del pa predstavljajo manjše potrebe na trgu dela. V naši regiji je bilo junija registriranih 9.S26 brezposelnih. Ti se zelo redko odločijo za dela, ki jih sicer opravljajo tujci. Največkrat zato> ker je delo tujcev zelo naporno, predvsem pa zelo slabo plačano. Čeprav je 3.880 delovnih dovoljenj za tujce precej, je še vedno manj kot prejšnja leta. Tako še niso dosegli kvote, ki jo država še dovoljuje za zaposlovanje in delo tujcev. Kljub temu je število fujih delavcev v naši regiji na drugem mestu. Po številu sezonskih delavcev pa se naša regija uvršča v sam vrh. Celjska območna služba zavoda za zaposlovanje je namreč izdala 871 dovoljenj za sezonsko delo lujcev, naslednja po vrsti je Sevnica, kjer so jih izdaU 398. In to kljub temu, da je od junija prepovedano sezonsko delo v gradbecvištvu in turizmu. Sezonsko delo je dovoljeno v kmetijstvu in gozdarstvu. Alenka Runbak{Foto; SHERPA) Število tujcev, ki so pri nas na delu, se je zmanjšalo predvsem zaradi zmanjšanih potreb na trgu. Recesija je torej udarila tudi po teh delavcih, pravi vodja oddelka za zaposlovanje, poklicno orientacijo in programe zaposlovanja iz celjske službe zavoda za zaposlovanje mag. Alenka Rumbak in dodaja: >»Seve-da je svoje prinesla tudi uredba o omejevanju dela tujcev, ampak se je težišče s sezonskih dovoljenj preneslo na redna delovna do- Od včeraj, 3. avgusta, delovnih dovoljenj ne izdajajo več na območnih enotah zavoda za zaposlovanje, ampak samo v Ljubljani na sedežu zavoda. voljenja, kjer so postopki zahtevnejši, a je tudi res, da se zdaj bolj intenzivno preverja domače brezposelne osebe m se >kadruje< tudi izmed njih.« »Naši« nočejo delati Vsak delodajalec, ki želi sodelovanje zavoda za za-poslovanjepri zaposlovanju Za dalo v sadovnjakih in na hmeljiščih so tujci stalnica. (Foto: TT) tujca, privoli v to. da na zavodu preverijo, ali so domači kandidati pripravljeni sprejeti delo. Če bi kdo bil za to, bi seveda moral delodajalec zaposliti tega in ne tujca. Če delodajalec ne želi sodelovanja zavoda pri zaposlovanju tujcev, pojasnjuje Rumbakova. takoj zavrnejo izdajo delovnega dovoljenja za tujca, »ker pač ustrezni kandidati med brezposelnimi domačimi delavci obstajajo«. Zdaj je torej več možnosti, da bi domaČi brezposelni dobili delo. Vendar teh za dela, ki jih sicer praviloma zasedajo tujci, praktično ni. Razlogi, zakaj se brezposelni ne odločajo za dela, ki jih opravljajo tujci, so različni. Največ povpraševanj po tujcih je v gradbeništvu. Kvalificiranih delavcev za gradbeništvo (zidarjev, lesaijev ...) med brezposelnimi ni. Tisti, ki so za to usposobljeni, imajo dovolj dela. Težava je v lem, da delodajalci ne iščejo kvalificiranih delavcev. In Čeprav je nekvalificiranih delavcev, ki so oa zavodu, dovolj. je to delo tako naporno, poteka po celi Sloveniji, da se brezposelni zanj ne odločajo. So pa na zavodu za zaposlovanje strogi, ko pride do zavrnitve dela. Še posebej preverijo tiste, ki prejemajo denarna nadomestila. Vendar Rumbakova opozarja, da je problem tako pri brezposelnih kot tudi delodajalcih: )>Delodajal-ci praviloma želijo imeti tujo delovno silo, ker so Jim ti delavci na razpolago lahko cel dan, razporejajo lahko z njihovim delovnim časom, lažje je delati z njimi kot z našimi. Po drugi strani se naši kandidati, če ne Želijo sprejeti dela, znajo izognili temu. Včasih so povsem logični razlogi, družinske obveznosti, veliko imamo med brezposelnimi tudi ljudi z zdravstvenimi omejitvami, gre tudi za starejše delavce, tehtamo vsak primer posebej.« Sramotni dohodici Delo, ki ga opravljajo tujci, gre predvsem za gradbeništvo, je zelo naporno. Traja ves dan, tudi v najhujši vročini, povrhu vsega se delavci selijo z različnih gradbišč po vsej Sloveniji. Plačilo pa je mizerno. Na mesec dobijo, plačilo v višini minimalne plače, kar je 590 evrov bruto. To je več, kot je višina socialne pomoči. Razlog, da se brezposelni za to delo ne odločajo, tako naj ne bi bil v tem, da imajo dovolj visoko socialno pomoč. Poleg tega prejema socialno nadomestilo tretjina brezposelnih, ki so na zavodu. Dve tretjini tega nimata. »Tako da to tudi ni razlog. da bi Šlo brezposelnim na zavodu tako dobro, da bi iz tega razloga odklanjali zaposlitev. Je pa res, da Če se seštejejo socialne pomoči tudi na centru za socialno delo, druge oblike pomoči države, ki jih lahko izkoristijo brezposelni, in če se to primerja potem z zaslužkom pri teh slabše plačanih delih, je verjetno računica posameznika dru- gačna,« razlaga Rumbakova. Ali se bo ta slika še spremenila, če bodo zvišali zneske socialnih pomoči, je zaenkrat še prezgodaj napovedovati. Rumbakova sicer pravi, da komentarja o višjih socialnih pomočeh s stališča zavoda ne more dati: »Če o tem razmišljam kot posameznica, bi lahko samo tako komentirala, da si ne znam predstavljati, kako lahko posameznik preživi s tako nizkim zneskom, kot je zdaj denarna pomoč, in se mi zdi, da je problem bolj v tem, da so plače prenizke, kot da je socialna pomoč previsoka.« Še nižji dohodki so pri plačilih tujih delavcev, kjer zavod ne sodeluje pri kadrovanju. Tu naj bi bÙa plačUá le okrog 1,5 evra na uro. Gre za dela v hmeljiščih, sadovnjakih in podobno, kjer ne gre za zaposlitev, ampak za dela po podjemnih pogodbah. Delodajalci sicer obvestijo zavod za zaposlovanje, da potrebujejo delavce, na zavodu pa pošljejo SMS sicer v lasti avstrijskega podjetja Keiag Warme, odštelo 550 tisoč evrov, pri čemer naj bi se s stečajno maso deloma pokri) tudi dolg Občine Gornji Grad, ki je nastal ravno zaradi Enga. Za podjetje, ki je pretežno s pomočjo evropskih sredstev nastalo kol pilotni projekt daljinskega ogreva* nja z lesno biomaso, nato pa se kmalu znašlo v finančnih težavah, so se Avstrijci zanimali že vrsto let> zdaj so že začrtali novo strategijo poslovanja. Avstrijske investitorje je v Gornji Grad pripeljal nekdanji župan Toni Rifelj, ki je v petek potrdil, da so že podpisane pogodbe z javnim podjetjem Komunala Gornji Grad, ki bo Se naprej upravljalo z ogrevanjem, ter s podjetjem Biomasa, ki bo dobavljalo lesno biomaso. Pri dogovorih o nakupu sta, kot je povedal Benjamin Wakounig, aktivno sodelovala tudi slovenska gospodarska zveza ter slovenski poslovni klub v Avstriji- Avstrijci, kol pravi direktor podjetij ETE ter Kelag Warme GunterZweiner, želijo tudi v Sloveniji poslati vodilno podjetje na področju ogrevanja z biomaso, nakup Enga je bil tako tudi sirateSka odločitev v tej smeri. »Računamo na svoje izkušnje, saj v Avstriji upravljamo z 80 sistemi daljinskega ogrevanja, od tega jih je 50 vezanih na lesno biomaso. Poleg lega upravlja-mo še ostalih tisoč manjših central, v Sloveniji pa smo že prevzeli centrale v Novem mestu in Kranju, pogodbo smo podpisali ludi v Lenarlu,« pravi Zweiner. Engo ima novega lastnika, nazvojne vlzijs In podrobnosti nakupa so predstavili (z leve) Ton1 RHelj. Giinter Zweinar in Benjamin Wakounig. Za uporabnike ne bo sprememb Kot zatrjuje Zweiner» se za gornjegrajske občane cene ogrevanja ne bodo spremenile, saj bodo cene prevzeli od prejšnjega lastnika. V soboto so tudi uradno prevzeli kotlovnico. Se pa zaveda, da bo ireba še kar nekaj naporov vložiti y pridobivanje novih uporabnikov na trasi toplovoda. »Z zgrajenim toplovodom sta povezani dve tretjini vseh objektov v Gornjem Gradu ter vsi javni objekti. Ostali sicer Imajo priključke, a Še nimajo toplotnih postaj,« se je s stanjem seznanil Zweiner in hkrati poudaril prednosti ogrevanja z lesno biomaso zaradi bolj stabilnih cen, kot so pri ogrevanju s plinom ali z oljem. »Računam na to, da se bodo v občini gradili novi objekti in naselja,« je Še povedal Zweiner in hkrati napovedal, da bodo v naslednjih desetih letih v sistem investirali še dodaten milijon evrov za so-proizvodnjo električne energije. Premalo za poplačilo dolgov Zgodba o Engu pa je z novim lastnikom dobila le delni epilog. Engo si je namreS v času finančnih ležav nakopal za 2,8 milijona evrov dolgov, poroštva pa je podpisovala občina s prejšnjim občinskim vodstvom, torej z Rifljem na čelu. Prejšnji teden, kot smo že poročali, je Občini Comjl Grad uspelo doseči poravnavo z največjim upnikom, Pro-banko, ki ji dolguje približno dva milijona evrov. Vmes je občina, ki je imela dlje časa popolnoma blokiran račun, odplačala banki 744 tisoč evrov. Poravnava je bila sklenjena za višino 1,25 milijona evrov, kar pomeni, da bo morala ponov- no najeti kredit v višini 900 tisoč evrov. V desetih letih bo tako treba odplačati novih 1,6 milijona evrov. Kupnina S 50 lisoč evrov za Engo, ki bo iz stečajne mase vrnjena občini, je pravzaprav v tem pogledu le malce večji pljunek v morje. Kot pravi župan Stanko Ogradi, se zaveda, da bo gornjegrajski proračun še vedno močno obremenjen, vendar so glede poravnave v okviru danih možnosti dosegli optimum. S tem se ne strinja Rifelj, prepričan, da bi si lahko občina v pogajanjih z banko iz-poslovaJa »čisto ničlo«. Kupci ETE so medtem pri razvojni strategiji optimistično naravnani. Za Engo naj bi bili ob zbiranju ponudb pripravljeni odšteti daleč največ. Desetletje zapletov z Engom pa naj ne bi pustilo posledic pri sistemu toplotne oskrbe, saj naj bi kotlovnica ves ta Čas nemoteno delovala. POLONA MASTNAK Pomladne slabe napovedi se niso uresničile Zadnji dan za Steklarsko novo? čeprav je bil v pomladih mesecih direktor Ingrada Gramata Matjaž Pavčič še precej zaskrbljen, ker so bílí brez dela, je s poUet-oimi rezultati zadovoljen. Spomladi je napovedal, da jih bo največja kriza doletela poleti» a vendar do zdaj niso izkoristili niti mo^osti skrajšanega delovnega Časa. »Kreditni krč je Se vedno močan, sam obseg poslov pa se je močno popravil, Lahko rečem» da smo v leioS-njem polletju Imeli enak obseg poslov kot lani v tem obdobju. So pa letos cenovni pritiski precej močnejši. Dodane vrednosri ne ustvarjamo oziroma je ta na mejni vrednosti. Torej je precej manjša kot v preteklih letih,« je letošnje polletje komentiral Matjaž Pavčič. Čeprav so v Ingradu Gra-matu v začetku leta resno razmišljali o uvedbi krajših delavnikov, do tega ni prišlo. Res pa niso podaljšali pogodb zaposlenim za določen Čas, precej ljudi se je po tako imenovani mehki različici z dokupom let upokojilo. RP V Steklarski novi, ki je od konca maja v stečaju, bo danes zadnji delovni dan. Razen če so se včeraj popoldne delavci le uspeli dogovoriti z lastnico, Kapitalsko dru^}0. za pomoč pri zagonu proizvodnje. Odločitev do zakl jučka redakcije še ni bila znana. Znana je^ pobuda delavcev, s katero želijo ohraniti veliko steklarsko peč 1er s tem čim več zaposlenih- Prepričani so, da je naroČil dovolj, zato se za prihodnost ne bojijo. skrtii jih le, od kod vzeti denar za najem in ponovni zagon proizvodnje. To je po odstopu edinega do zdaj znanega interesenta, podjetnika Jo-ca Pečečnika. še zadnji poskus ohranitve steklarne. V javnosti so se sicer pojavili tudi namigi o združitvi bistriške steklarne Luminos ter Steklarske nove, vendar je to po ocenah nekaterih malo verjetno. saj imajo v Luminosu trenumo več kot dovolj svojih težav. Čepravjimje vlada pred kratkim odobrila SOO tisoč evrov kredita. RP www.novitediiik.coin Poslovni rezultati niso prebudili borze Trgovanje na Ljubljanski borzi se je po visoki rasti v drugi polovici julija prejšnji teden nekoliko umirilo. Investitorji so v prvem delu tedna unovčevali dobičke, medtem ko $o v drugem delu po poslovnih rezultatih Krke. ki so bili v skladu s pričakovanji analitikov, tudi zaznali malo povečano zanimanje investitorjev za domače delnice. Tako so poskrbeli, da je indeks SBl 20 v petek zaplaval iz negativnega območja. Glede na to, da smo v času poletnih počitnic in so vsi Institucionalni investitorji odsotni s trga, je promet le nekaj nad milijonom evrov pričakovan. Do povečanja prometa tudi ni pričakovati ob-čutnejSih vrednostnih sprememb na trgu. PREGLfD TEČAJEV V OBDOBJU MED 20.7. IN 24.7.2009 taiMtvtEUR acG Cinkams CeJje 52.90 10.60 •0.19 CETG Cetis 33.00 4,00 O.GO ORVÛ Gorenje 9.99 150.70 •0.20 PILft Pfvowarna Laško 31,19 63.50 -9.52 sTTKS Jutfiks 0.00 2.20 0.00 ETOG O.OC 29.00 •3.40 Oba delniška indeksa sta beležila manjšo rast vrednosti. Osrednji Indeks Ljubljanske borze je pridobil 0,42 odstotka in v petek zaključil trgovanje pri 4.171 indeksnih točkah. Se nekoliko viSjo rasi so beležile najpomembnejše delnice Ljubljanske borze, ki so zbrane v indeksu SBl TOP. Ta je pridobil 0,81 odstotka In zaključil tedensko trgovanje pri 1.029 Indeksnih točkah, Največ prahu je bilo v zadnjem Času dvignjeno okrog dogajanja v Pivovarni Laško. Potem ko je z vodilnega mesta odstopil do tedaj večinski lastnik In glavni mene-džer Boško Srot, je v preteklem tednu poskrbel za nov manever v zgodbi okrog lastniške verige Pivovarne Laško. BoSko Šrot je neuradno prodal 30-odstotni delež družbe Kolonel, ki leži na začetku celotne verige družb, povezanih okrog Pivovarne Laško in Inřonda HoWinga, italijanski družbi Iniziatlve Generali 96. TI manevri so negativno vplivali na gibanje same delnice Pivovarne Laško, ki je od objave zgornje informacije izgubila slabih 7 odstotkov in zaključila petkovo trgovanje pri enotnem tečaju 32.32 evra. Vsekakor bo javnost morala za dokončno potrditev teh informacij počakati še kakšen dan, glede na potek objave informaciji pa lahko pričakujemo tudi gibanje delnic Pivovarne Laško na Ljubljanski borzi. Prejšnji ponedeljek je druga največja domača banka Nova KBM objavila poslovne rezultate za prvo polletje. Rezultati so krepko nad pričakovanji analitikov, ki so pričakovali dobiček nekaj nad 9 milijoni evrov, a je družba ustvarila dobiček v višini 11.6 milijona evrov. To je še vedno 52 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2008. Razpolovitev dobička je v največji meri posledica islandskih obveznic, ki so padle na vsega 10 odstotkov nominalne vrednosti. Skupno so oslabitve in rezervacije v prvem polletju znižale dobiček za slabih 25 milijonov evrov. Objave poslovnih rezultatov niso pomembneje vplivale na gibanje cene delnic Nove KBM, ki so v prejšnjem tednu Izgubile 1,4 odstotka in zaključile trgovanje pri 11,79 evra. INDEKSI MED 27.7. IN 31.7.2009 InMtt ZHfa^taC^ SBI20 4.1^.40 ^ -129 Poleg Petrola in Nove KBM je poslovne rezultate za prvo polletje v Četrtek predstavila tudi Krka. Družba je v prvem polletju ustvarila 78,1 milijona evrov dobička. Dobiček iz poslovanja je znašal 117,4 milijona evrov, prihodki od prodaje pa 477,8 milijona evrov, kar je 2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ti podatki so pozitivno vplivali na tečaj Krkinlh delnic, ki je teden zaključila z 1,2'odstotno rastjo vrednosti do enotnega tečaja 70,78.evTa. ROMAN COMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d.. Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. www.racliocelje.com hoví tednik ALNO Prej Itn, zd«j livahna rumena šola Rumena lepotica Dela> ki so jih lahko opravili na odrih, so na šoli v Šmartnem v Rožni dolini končali - Septembra bo »likof« Duša akcija, ki bo dala novo podobo sofí, in vodja projakta Katrca Klavdija Winder. Podružnična osnovna èo-lâ CPOS) Šmartno v Rožni dolini je ž€ deloma lepša. V soboto 90 se namreč končala dela, ki so jih lahko opravili na odrih. Nadalje-vala se bodo še dela na juž-ni strani šole, kjer bodo ple-skarji stali na lestvah oziroma vTveb> saj je tam postavitev odra prenevarna. Sola pa krajane že pozdravlja z lepo rumeno barvo. y*Zâà} nam bodo sosedi rekli» naj Še njihovoslavbo prebarvamo,« so se Šalili delavci prvi dan dela, ko so gledali novo rumeno barvo na šoli in jo primerjali že z zbledelo rumeno barvo cerkve v neposredni bližini. In res je nova barva POŠ Šmartno v Rožni dolini vredna zavidanja. Priskrbela jo je naša medijska hiša v sodelovanju s Slikopleskarstvom Paon iz Velenja in podjetjem JUB iz Dola pri Ljubljani. Sicer pa je vsa akdja plod Klavdije Winder in piknika Katrce v Vojniku. »Vsako leio skušamo v okviru piknika Katrce, ki je del oddaje na Radiu Ce-lje> pripraviti nekaj dobrega. Ker je vsako leto dobrodelna akcija povezana z otroiu, smo si tudi letos zadali, da bi mladim, ki bodo jeseni stopili v šolo, poklonili nasmeh na obraz z novo podobo šo: ie.« je z nasmehom na obrazu povedala Klavdija Winder. Kako se tudi ne bi nasmihala, ko pa je akcija tako dobro uspeia. Pri barvanju Šole so sodelovali sami krajani. TXidi sami so obiskovali to šolo, zdaj pa jo obiskujejo njihovi otroci oziroma obiskujejo vrtec, ki tudi domuje v POS Smart-no v Rožni dolini. Pri barva- nju Šole so sodelovali sliko-ples kar s (vi Vi her& Viher, Drago Veber in pleskar Slavko Srabočan. Vsi só krajani Šmartnega v Rožni dolini. Po* leg profesionalcev so se vabilu odzvali tudi ostali krajani- Predsednik Krajevne skupnosti Šmartno v Rožni dolini Albin Apotekar je pridno sešteval njihove ure, ki bodo ostale neplačane: »Poleg pleskarjev je sodelovalo §e približno trideset ljudi. Pri postavljanju in prestavljanju odra, grobih delih» tudi na strehi smo bili, nekaj opeke smo »podtaknih«, da ne bo zamakalo, tako da se je vsak dan nekaj dogajalo. Opravili smo približno tristo ur, ki se ne dajo oceniti v denarju.« Da delavci niso bili lačni, sta poskrbela Osnovna šola Vojnik in Vrtec Vojnik. Sodelovali sta tudi Mestna ob- čina Celje in Občina Vojnik, ki sta skupaj za težja dela pri barvanju fasade podarili ti- soč evrov. Mestna občina Celje 700 in Občina Vojnik 300 evrov. Ta težja dela na lestvah in vrveh bodo sledila v prihodnjih dneh. Zagotovo pa bo šola nared do 1. septembra, ko bo vanjo spet zakorakalo okoli 40 šolarjev do petega razreda in približno 20 otrok, ki se še zabavajo v vrtcu. Slavje ob novi podobi šole bo septembra, ko bodo svoje navdušenje verjetno pokazali tudi otroci. Teh zaradi počitnic v teh dneh ob šoli ni bilo prav dosti. ŠPEU KURALT Foto: SHERPA Južni del fasada bodo barvali na lestvah oziroma vnreh. Z lavo: predsednik KS Šmartno v Ro2ni dolini Albin Apotekar, ravnatelji OŠ Vojnik Majda flo)« in župan Občina Vojnik Beno Podergejs Vsak dan js bilo na odf u okolí osam delavcev, ki so se tnidill, da bi bila šola do 1. septembra cim lepia. m IH KRAJEV Pogodbo 28 gradnjo zadnje faze stadiona v Podcetrtftu sta podpisala ňipan Peter Mřsja in prvi mož CM Celje Marjan Vengust Štadion po dolgih letih V Podčetrtku so podpisali pogodbo za gradnjo zadnje, tretje faze Štadiona s 400« metrsko stezo, ki ga po dolgoletnem načrtovanju končno gradijo pri osnovni Šoli. Pogodbo v vrednosti 279 tisoč evrov sta podpisala Občina Podčetrtek io izvajalec CM Celje, v njunem imenu pa župan Peter Mišja in predsednik upravnega odbora družbe Marjan Vengust. Izvajalec mora poskrbeti za nogometno igrišče s travo in z namakalnim sistemom, za štirlstezno tekallSČe s tartanom ter za naprave za različne atletske discipline, med drugim za skok v dalji- no ter metanje krogle, štadion, ki ga sofinancirata občina in fundacija za šport, mora biti po pogodbi končan konec septembra» sliižil pa bo za potrebe osnovne šole, občanov ter tudi za priprave športnih ekip od drugod. V PodČeirtííU prav tako gradijo veliko športno dvorano, ki bo zgrajena v začetku decembra, ter posodabljajo nogometni igrišči v Pristavi pri Mestinju in Polju ob Sotli, ki bosta končanj v drugi polovici avgusta. Pristavško igrišče bo obenem povečano. BJ Uspeijie folkloriste so v domačem krejy prisrčno pozdravili. Četrti v Turčiji S Štirinajstdnevnega gostovanja v 'nuťiji sta se v soboto vmili folkJomi skupini KuJtumegâ dniStva Galicija in Jurija Vodovnika s Skomarja, ki sta na veli» kem mednarodnem folklornem festivalu v Turčiji zasedli Četrto mesto. Nastopile so skupine iz 24 držav s približno tisoč plesalci. Poleg tekmovalnega dela so imele še 25 nastopov. Obema skupinama so v soboto pri Podružnični osnovni šoli 1Yje pripravili lep sprejem, kjer se je zbralo več sto krajanov Galicije in Skomarja. Dobrodošlico in čestitke so obema folklornima skupinama najprej zaželeli predsednik KS Galicija Joži Kruleč, žaiska podžupanja Ivica Čretnik in predsednica FS Galicija Marija Cokan. Kot je povedala umetniška vodi- teljica skupine Helena IXirn-šek, so skupaj pripraviii splet slovenskih folklornih plesov, s katerim so naši plesalci predstavili Slovenijo ter dosegli odlično četrto mesto. Sprejem so popestrili Vaška godba iz Hramš in Člani prostovoljnih gasilskih društev Velika Pirešica in Zavrh, ki so avtobus s folkloristi pričakali s curkometom. TT Delovne počitnice v Velenju V občini Velenje so se v poletnih mesecih lotili Številnih investicij, nekatere od njih v teb dneh že končujejo. Talco je velenjska komunala že končala remont sistema za daljinsko ogrevanje» zaradi česar je bila nekajkrat motena oskrba s topio vodo. Sicer pa Velenjčani niti slučajno ne mirujejo. Komunalno podjetje Velenje je uspelo opraviti vsa načrtovana dela v pičlih 48 urah, na ta način pa je rešilo vse kritične točke na sistemu in energetsko omrežje pripravili za novo ogrevalno sezono. Prej ta dela finančno niso bila izvedljiva zaradi zelo niake cene toplotne oskrbe za občane. kar |e finance komunale precej izčrpalo. Sicer pa se delovne počitnice nadaljujejo po vsej občini. Tako je bila za okoli 10.500 evrov pravkar izvedena sanacija plazenja, kar so Velenjčani rešili z (gradnjo opornega zidu ter asfaltiranjem mulde v Podkraju, hkrati N so zgradili tudi pločnik v Saleku. Ravno danes naj bi se končalo tudi asfaltiranje parkirišč pred bloki na Tomšičevi cesti, kjer je občina prispevala polovico naložbevzne-sku 12,300 evrov. V avgustu naj bi Velenjčani dokončali še obnovo odc^ Koroškece-ste, kar jih bo stalo okroglih 21 tisoč evrov, precej dražja pa je gradnja odcepa mestne ceste proti Vili Herberstein, za katero bo treba odšted 96 tisoč evrov. V poletnem času v Velenju nadaljujejo tudi vzdrževanje gozdnih œst, ki bo končano do konca oktobra, takrat ko bo saniran tudi most v Starem Ša-leku, kjer bo treba vložiti 70 dsoč evrov. Graditi so začeli tudi kanalizacijo na jugu Skal, ki naj bi bila gotova do konca oktobra, gre pa za velik za-logaj> saj bo občino stala skoraj milijon evrov. Na-- tančno toliko stane tudi izgradnja komun^ne opreme v prvi fazi zazidalne cone Selo, ki bo trajala do kon* ca novembra, takrat bo kon-čan tudi vtočni objekt za meteorno vodo v Gorici. PM Avgust hmelj da ali ga vzame V tem času je pridelek hmelja še zelo težko napovedati, kajti rastline hmelja še močno cvetijo, je pa jasno, da so vremenske razmere vplivale tudi na njegovo rast. Irena Ftíškovec, svetovalka, specialistka za hmeljarstvo, pravi, da letošnjo rastno sezono zaznamujejo tako ekstremno visoke temperature v začetku aprila kot ekstremno nizke temperature konec junija in v začetku julija. »Padavine so bile tudi letos lokalno in količinsko neenakomerno razporejene, v maju je bHo ponekod tudi pomanjkanje, zadnje obdobje pa je s padavinami bogato. Toča tudi letos ni obšla hmeljišč. Tako v Sloveniji skoraj ni hmeljišča, ki ga ne bi prizadela. T\idi v Savinjski dolini so na območju Braslovč, Gomilske-ga in Vranskega hmeljišča, ki Površine, zasajene s hmeljem. se glede na lani niso bistveno spremenile in obsegajo dobrih 1600 hektarjev. NVN Irena Frrlkovec jih je že v maju in jimiju toča še posebej močno prizadela, ponekod je odbila tudi vse vrhove, zato v teh hmeljiščih ne bo pridelka,« ugotavlja. Vremenske razmere so vplivale tudi na razvoj hmelja in tako imamo v tem času vhme-IjiSčih vse od storžkov do cvetov, kar napoveduje tudi neenakomerno dozorevanje hme- lja. Pridelek je v tem času še težko napovedati, pravi Friš-kovčeva, saj je avgust tudi znan po tem, da hmelj da ali ga vzame. »Lahko pa že zdaj rečemo, da, če bc>do pogoji v avgustu kolikor toliko ugodni, lahko pričakujemo povprečno aH celo malo slabšo letino.« TT www.komot.si/feck m it. eO • 4. avgust 2009 IH KRAJEV Praznik občinske najstnice r* Clí III i K Tvorci zgodbe Sofêavsko skoo Sas Zgodba solčavskega ponosa Potem ko so minuli teden na širšem soičávskem ob* moč) u pripravili sklop prireditev z naslovom Dnevi turizma na Solčavskem» so v nedeljo v eni na{maDjSih slovenskih občin proslavili občinski praznik» ki ga posvečajo farni zavetnici Mariji Snežni. V občini Solčava podeljujejo občinska priznanja za izstopajoče dosežke samo občasno» tako da je nedeljska slovesnost minila brez prejemnikov občinskih nagrad-Vseeno pa so Sol Če vani ob 10-letnici občine pripravili bo- gat program z uprizoritvijo igrane predstave Soičavsko skozi Čas. Zgodbo prikazujejo obiskovalcem, ki prihajajo v različne kotičke občine, v nedeljo pa so jo namenili tudi številnim udeležencem na prireditvi- Zgodbo začenjajo z nastankom teh krajev, med drugiiD pa izvemo, da so se nekdaj v odročni Solčavi pogosto skrivali čudni »tiči«. Med njimi je biJ tudi Friderik Celjski, tó se je zatekel na domačijo Knez, od koder se ob pravem vrem.e-nu vidi Celje, igrana predstava s Številnimi citrarskimi vložki je tudi tokrat navdušila. Da so v Solčavi ponosni na svojo občino, je bilo slišati tudi v nagovoru Janeza Čerč-ka, ki je predstavil prizadevanje za ustanovitev svoje občine. Kot )e poudaril, je tudi v teh postopkih prišla do izraza solčavska trma, spomnimo pa, da so med drugim SolČevani bojkotirali prve volitve v Občini Luče, kamor jih je država proti njihovi volji uvrstila po reformi lokalne samouprave. Njihova občina je zaživela s I. januarjem 1999. Kot je ugotavljal župan Alojz Upnik, so v desetih letih veliko postorili, predvsem postavili okvir za nadaljnji razvoj, v katerem ne bo bolj ali manj pomembnih ljudi- »Dokaz za pravilno usmerjenost je tudi priznanje evropska destilacija odličnosti, s katero bomo Sol-čevani jeseni zastopali Slovenijo v Bruslju,« je napovedal župan Lipni k. US Na Ljubnem ob Savinji so v petek proslavili občinski praznik, ki ga že dolga leta slavijo v okviru tradicionalne prire-ditve Flosarski bal. Na slavnostni seji so podelili priznanja za odmevne dosežke v minulem letu. Priznanje županje so si prisltižili kolesarja Andrej Marovt Helešič in Erik Rosenstein, skakalec Primož Piki in dramska skupina Kulturnega društva Ljubno. Slednja je tudi pripravila Imeniteo program, njeno mentorico Uršo Solar pa so nagradili z ^l^firn priznanjem občine. Bronasto priznanje so poddiii umetnici Slavici Tesovnik, srebrno Božidarju Križniku, za častna občana pa razglasili nekdanjega gospodarstvenika, zdaj umetnika, sicer pa domačina iz MeliŠ Staneta Ermen-ca in režiserja Bena Hvalo, ki ga na Ljubno vežejo lepi spomini, predvsem pa delo v Smu-čarsko-skakalnem Idubu &TC. V nagovoru je županja Anka Rakun izpostavila dosežke v minulem letu ter omenila, da jim izzivov tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo. Županja je prepričana, da občina, ki jo je primerjala s 15-letno najstnico, uživa velik ugled, prepoznavna pa je predvsem po »flosariji«, cvetnonedeljskih poticah, smučarskih-skokih in še kaj bi se našlo. Poleg lokalnih dosežkov je občina vpeta v številne re^jske povezave, od urejanja po-vodja Savinje, priprave prostorskega načrta za Golte do kolesarskega omrežja. »Vendar se je gospodarska kriza preselila tudi v naše domove in hiše. kjer povzroča precejšnje stiske. Te bomo skušali v občini blažiti, kolikor bo v naši moči,« je napovedala županja. Sicer so na Ljubnem in v drugih krajih v minulih dneh pripravili številne prireditve, s katerimi so obogatili dogajanje na letošnjem 49. Flosarskem balu, Reportažo z nedeljskega dogajanja objavljamo posebej, v eni prihodnjih številk NT pa bomo objavili tudi intervju z novim častnim občanom Ljubnega Benom Hvalo, ki je v pogovoru poleg uUinkov z Ljub-negâ nanizal tudi številne spomine na Celje. US Županja Anka Rakun in podžupan Stanko Zagožen (desno) znovima častnima obunoma Ljubnega, Banom Hvalo in Stanatom Ermanoam. Ljubenska lipa odslej tudi s predstavitveno tablo Občina Ljubno ob Savinji je s celjsko območno enoto zavoda za varstvo narave ter krajevno enota zavoda za gozdove v sredo pripravila slavnostno odkritje nove informacijske table ob mogočni Kolenčevi lipi. Kolenčeva lipa je bila na podlagi strokovnih kriterijev spoznana in določena za naravno vrednoto lokalnega pomena v občini Ljubno. Raste na vrtu večjega posestva, ima obseg 472 centimetrov, zrasla pa je do višine 17 metrov. Po pričevanjih domačinov naj bi jo kot simbol slovenstva zasadili pred približno 150 leti. Zaradi dobrih pogojev za rast se je lipa razrasla v mogočno drevo, a je bila v neurju leta 1979 močno poškodovana - ostala je brez glavnega vrha. Kljub tej nesreči si je dobro opomogla, se do danes lepo obrasla in ponovno daje senco ob vročih dneh. Ljubend se sicer dobro zavedajo tudi njenega simbolike skozi zgodovino» predvsem pa jo je morala imeti vsaka slovenska vas, običajno v bližini cerkve, Celjska območna enota zavoda za varstvo narave je za Ljubno Že pred dvema letoma izdelala načrt postavitve znakov na zavarovanih območjih naravnih vrednost. Določili so tudi način in sistem postavitve znakov, mesta tabeL vrsto in predlagali vsebino za liste naravne vrednote, ki jih je smiselno in primemo označiti. Odkritje table je tako udejanjanje predhodnih načrtovanj. Tabla nas seznanja z drevesno naravno vrednoto, poda kratko kronologijo, kot vaško drevo nas seznanja o pomembnosti vaških dreves v zgodovini. Na koncu so podane mdi osnovne mere, kot so obseg, premer in višina. Kot §e poudarja vodja celjske enote zavoda za varstvo narave Mojca Tomažič, so domačini praviloma izjenmo ponosni na tovrstne naravne zaklade. Na lipo so zagotovo ponosni Ljubend, ki so hkrati s postavitvijo table obeležili še občinski praznik ter 49. u^adjcionalni Flosarski bal. PM, foto: MD Tabla, ki označuje mogočno Kolančevo lipo na Ljubnem. Mojea Tom«liiS in ljubenska županja Anka Rakun 8 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK smo pomorski narod Slovenci smo že od nek-daj tudi pomorski narod. Pomembnih pomorščakov je za razmeroma majhen narod zavidljivo število, je med drugim dejal v hotelu Prebold na zanimivem pre* davanjUr ki ga je organiziralo preboldsko zgodovinsko društvo, Viljem Petek, maturant prve generacije srednje pomorske šole v Pi-ranu. Končal je Še vojaško pomorsko akademijo in vrsto let služil v jugoslovanski vojni mornarici. Kasneje je bil zaposlen v zunanji trgovini, pri čemer je bil v osemdesetih letih tudi predsednik skupščine Občine Žalec. Očitki, zlasti hrvaški, da Slovenci z morjem rumamo veliko skupnega, so čista laž, je med drugm dejaJ Petek. Čeprav Slovenci do konca 2. svetovne vojne nismo imeli pomorske Šole, je iz tujih Šol in izobraževanja izšlo izredno veliko pomembnih sloven-skih pomorščakov. Morda se tega premalo zavedamo, je dejal Petek, ki se ni mogel izogniti dogajanjem v zvezi s sporno mejo med Sloveni- Slovenci smo pomorski narod. V to je Vitjem Petek prepričal tudi obi^ovalce svojega predavanja v Preboldu. jo in HrvaŠko na morju in v [stri. Naglavni greh današnjih razprtij izvira po njegovem iz časa po dnjgi svetovni vojni, a da ta problem ni rešen, nosijo odgovornost vse naSe do-sedanje vlade. Zgodovina se ponavlja in že od nekdaj slovenske vladajoče elite pričakujejo rešitve od zunaj, je menil Petek, kar je po njegovem napačno. JANEZ VEDENIK Doslej smo imeli Slovenci doma in v tujini kar 312 admiralov. Samo v Avstro-Ogrski smo imeli poleg admiralov še sto višjih časnikov» 1200 častnikov, devet tisoč podčastnikov in kar 45 tisoč mornarjev različnih poklicev. V 19. stoletju se je začelo razvijati tudi slovensko ladjarstvo. Za izobraževanje je bilo poskrbljeno po 2. svetovni vojni. Srednjo izobrazbo je dosegJo 4021 maturantov in 2000 diplomantov v vseb smereh Študijskih programov, dobili smo lastno trgovsko mornarico (Splošna plovba Piran) in sodobno Luko Koper. Zapora na Vodnikovi ulici Do 8. avgusta bo zaradi nujnih vzdrževalnih delna javni kanalizaciji zaprta Vodnikova ulica v Celju. V tem Času tudi ne bo možno paiidranjev Kocbekovi ulici, promet pa bo po tej ulici potekal le enosmerno. Koiso sporoâli iz cdjskega javnega podjetja Vodovod-kanallzadja, bo v središču Celja zaradi menjave dotrajanih kanalizaajskih jaškov do 5. avgusta popoboma za- prta Vodnikova ulica od Gledališke ulice do križišča s Kod>ekovo. Med 6. in 8. avgustom bo Vodnikova zapr* la od Gledališke ulice do Gledališkega trga. Čigava buč-na juha bo najboljša? V Koc* bekovi ulid v času del ne bo možno parkiranje» prav tako bo onemogočeno zavijanje v to ulico iz Mildošičeve ulice. Vse občane podjetje VO-KA prosi za razumevanju in strpnost v času del. AB i-AK-ov Aquaspiash Laški akademski kiub (LAK) prireja v petek. 7. avgusta» zabavo na kopališču Aqua Roma v Rimskih Toplicah z začetkom ob 15. uri. Zâ zabavo bosta skrbela dldžej In animator, pripravili bodo nagradne igre in turnir v odbojki, pozno v noč se bodo obiskovalci zabavali ob kok-tajlih. Za vse člane LAK-a |e vstop prost. AB Čigava bučna juha bo najboljša? DruSivo kmetic Ajda iz Šmaija bo v sodelovanju s f^irizmom Podčetrtek pripravilo tekmovanje v kuhanju bučne juhe. Vpripra-vi le poletne jedi se bodo pomerile članice društev kmetic celjske regije. Tek-movanjebovčetrtekoblS. uri pod šotorom v Podčetrtku. - AB Z NOVIM TEDNIKOM živite ceneje! I Naročniki časopisa ste deleřni števiíaih ugodnosti, ki jih lahko iikofistite s kartico ugodr»osti kluba pnwicm i7 wwrwih naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite mo&iost objave žtirih brezplačnih malih Au^i^hu^^^Airt oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član Muba naročnikov, lahko s karťco izkoristiti AICPJS£WES£»T6VAJu tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. S PpPUgTDM NA KfflTlCI DIMA Imovina v City e«ntni --— rO nriKRUL Mlltlll» tli» UMI« GALERUA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN CELJE ^ BAT MI2ARSHA 0E1>V*«CA 1 lesnina SKIHAUT TMtfÙygMtOU CELJSKA ■ Mlekarna Celeia aimanliv i* ^vca« att« «a pizze/Uď ^e^tono/ Ga&«ri«li Mton ^ tif ZDRAVILIŠČE LAŠKO TIM» >F»mMWlť»l6 TlfflIH^ (Vlil — íkMínjam AVTO CIEI.JI: • A^TQ-MOTOFERJAW ParimMMnso atftasflfvis• vulkBnínKii»-knmanaprave• diagnostika vazil • sanû matcvjav • serÁs kaMc. Manborsha c. B7,3000 Calja. »I: 03 491 66 70. GSM Mt e75 010 • 10X p^utta VèTje a storrtn • Ljubljanska casta 39.3000 Celja - flb nakupu 10D zatomv 10 gratte • FOTOHEZMAL Marihofska c. 3000 Cřija - 10X popiart v*^ a stontvt knezov 9.3000 CaljB-10% po^itttis VM iziMka -uoKViRAftip.snKuasTVOiUifflUAvnLK DTfcâpTu^? inm Celje. Tel: 03S44283S-mpopust •SOLDE^POIMT Calaiacaffc Celja, široka iáin ihjçavic • %% popust ^ nakitu do 20 EUR. 10% popust »b nakupa nad 20 EUR •KfiÛââIMEl££, Mizarska delavnica, Medloo 2Î. 3000 Calje. Gsm; 041/736 272 - Notranja oprem» pc naroiKu * KERROOC PULTI-3% papusf na vrednost aaroSiU nad f2S1.ea EUR. 7X popust u vredaost uroeOafiad 2921.06 EUR - "^^I^A'^W^^rflFIA pfwiaialna Golida. Arja vas 92,3301 Petrovca • iX popust va^ za fzdaHia lastno pnizvodctja, na va^a a akci|slcB cana .MR/^VUIÇA pvpXA BOHINC S.R Utekava 1. Calja. trgovina u ustvarjalne n tOX popost» vsa izdelka • PinSPlAVfRfflA Mercator čemer Celje -10% popust pri t>akiipu hrana-kartico praAoSte ob nan&kA -PfWTECTSaws Ul Leona Oobrotinika 27.3230 Šantiur. Rogaika cesia 19.3240 omarjepriJtóah - 10X popusta na opti&no naslJvHsv podvoija ia do 30X pi^usta ob nakupu zimsloh pnavmatik • OPTIKA S/^DBIR. Uvec 3aa. 3301 Piirovča • bX popust ob nakupu sončnih oiEal n korakdiskii okvn^ v vsoh oiihovih PE v Slovenci • SUDA. D.Ojj^ Pfinsmćfka 4.3000 Celja, vse za ogrevanje in vodovod, tel: 03 490 47 70. GSM Û5Î 628 793 • 10X popust. • TDPflTDD O. ipsvčeva ulica 22. Celje - 10X popust 'TtiERMANA. D. D Weilnfess Park Laiko nudi lOK popust 20 bůtm. savno * bazen. solar^ -THřRMANA D O ZDRAWUS^ [fijKJ) nudi 10fc popiat a tuPM, ♦ himi. fitMS, sobni ter masa», kopeK in dfuge weRness stontva, mesečne tn latno Frizerski studio Verdev ?etn ».p Ulica uleev 3. lilůtůi^ telfÎcuûîl^^OS-OSI .-^A GALfRIiA VOLK goklenpoint — Ceijska Mohosjcva družba ^^^^Wjrai/ljica —ťlTpfc— VIDIM tikd ■aAMiMMiie«« ■ GOiaŽKABRDA O iss PARI •M t«*« m» WELLNESS PARK lASKO •IM aMlVM Q?0 ZLATARSTVO GAJŠEK —— QOttG Slovenija -- vstopnica • HJRDSPORTTRAKPaO, Mažařa-Saaafawa 8.1000 Ljubljana • 10 X popwt M vso ebtftav; na vaÇa a ake^sfca cma. M 86 ♦ 10 % popttst (r«aB na izdalkava^) BXpopM -CflJSKAWWORJgVAOWlfeA.Mftf^^ ulica 23. 3000 Gar^ talafon: 03 430 14 20. eiMita: knii5ema«e<^lisk^mohoffava4Í, 6X popust ni k^Oea itdaj« eoljsko Wohoriave dnnba ♦ PflOJElCT WH W^IRIKS, 00.0.. Eu Oub Tarazza. Aâietiava 14 (Ceteiaparkf. 3000 Calie • 10X papwU pri codctailih - ZLATARSTVO GAJŽEKMILAMSP (kcrfervilcova 10,3230 âentjur fOX pop«t rta veljavne maloprodajne • HfttJSTUAVA SKUŠNJAVA, pfodajalnfl U\9t. Savnjak» casta 77. proú^alna v EK cartru v Celju. Maribor&a cesta 88. Celja • 10% popust na vsa vrsta kmhe ♦ \£BUm D.D.. Lavac 18 » 3X pa^iat a» ahtoanf«« pohUtn liMi» yt trosad, potívaloíU -VIDIM OPTIKA certar opťke, fésrň/ifúa cesta 88 (Poslovru canter EK}. 30DQ Celje -10% popost ob oakupu soaM oésl, koreke^skih ulmtiav ni kontaktnih M. Ob nakopu vsaj dvafa iMic komaktnai loô miđjo srat» takoiifn a M (60 rnl). Vsak iwoôâpfe^ Is latno rt pndairtviizkwcaatwíBkrpm oč^. ' AťTPCELIP DD. Ipevčeva ulica 21 Celje Pf odajni eantar Madlog 15:pn«vniatika bUffOvna znamko AURORA, P^uatja 40 X la končna upornika. Teief on: 03/42$ U 02 ali auro(s@sv1(K£l)e.si. Akcija valja v maju in iuniju ot do prodate popusli se ne saitevajo. •VINSKA KlfT GORIŠKA BRDA 2.0.0. UL Franki^vskih frtev t7,3000 Calje Te(eron:0342S16 80 10 X popust na naša lastna preûvoda. TE S 14.3000 Celje 5 % popust n storitve posradovaoja pri pfomatu nepremičnirt bi pri prvem ratuau za rtlunovodske storitve NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Deset let G Z Prebold GZ Prebold praznuje letos desetletnico delovanja. Pred tem so gasilska društva iz takratne Prebold delovala v okviru GZ Žalec, z ustanovitvijo samostojne Občine Prebold pa so ustanovili tudi svojo GZ. Jubilej so proslavili v Kaplji vasi in ga združili z dnevom gasilca Občine Prebold. Ob tej priložnosti je predsednik GZ Prebold Jože Veber orisal desetletno pot Gasilske zveze Prebold, v kateri je združenih sedem PGD in eno PIGD, ki imajo skupaj okoli 1400 članov. Poudaril je. da GZ Prebold daje velik poudarek izobraževanju Članstva in delu z mladimi, kar je edini način za uspešno delo in pomoč sočloveku. Vse zbrane je nato v imenu Gasilske zveze Slovenije pozdravil §e predsednik Savinjsko-Šaleške regije Jože Drobež in župan Občine Prebold Vinko Debelak. Ob koncu slovesnosti so najbolj zaslužnim gasilcem podelili tudi priznanja Gasilske zveze Prebold in Gasilske zveze Slovenije. Med najvišjimi priznanji so bila podeljena tudi priznanja za posebne zasluge» ki so jih prejeli Ivi Leber iz PGD Matke, Jože Jager iz PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka in Nikolaj Viher iz PGD Groblja. % DN streha bo! V Očitno je zapis v prejšnji Številki Novega tednika o luknjasti in nevarni strehi na podružnični romarski cerkv sv. Ane v krajevni skupnosti Sveti Štefan pomagal, da so obrtniki pospešili dela. Cerkev je bila v lanskih in letošnjih neurjih tako poškodovana, da je s čebule zvonika celo odpadel večji kos kritine. Obrtnik Jože Podgrajšek iz Zreč, ki je med redkimi posebej usposobljenimi za delo s skrilavcem, bi po pogodbi moral začeti delati že 17. julija, vendar se to do včeraj ni zgodilo, Fotografija je dokaz, da se vendarle premika. Foto: MP FOTO UTRINKI Ponosni traktoristi Kaj Brutusi io Spartakusi, mi prisegamo na naše zveste »mašine«, ki že imajo za seboj kilometrino, so si verjetno mislili ponosni lastniki traktorjev, ko so čakali na štart tractor pullinga. Foto: SHERPA BobKar stíxrfi. í-tt vKhidcr Qiàre^^Qili'm ào Kc^-ncíi!!! HOTEL'" CELJSKA PRVI IN EDINI BOBKARTV SLOVENIJI ^ f 4 '' ^ , v _ . : -r ! . ____] J:' • 'm ^ ^ ^ ■ H r , i h i^i -..... Voda šfl 28 v čflvelj ni dofars, pravijo »flosarji«. ampak za »rajzo« jo pa potreliujejo. Živeli, »flosarjicc! Utrinki z 49» Flosarskega bala - Za tradicijo ni strahu Po množici ljudi sodeč« ki so se v zadnjem tednu zgrí-njali na Ljubno, je letošnji 49. Flosarski bal izjemno uspel. Številne kulturne, športne in veselično obarvane prireditve, ki jih je spremljalo lepo vreme, bodo zagotovo odmevale Še nekaj Časa« vrhimec pa je bilo nedeljsko dogajanje» ki so ga v »flosarski« občini začinili s povorko in krstom mladega ^flosarja«. Sicer že večkrat videna sameznih podrobnostih, je dogajanje, ki ga organiza- tudi tokrat navdušilo poln torji ponavadi menjajo v po- prireditveni prostor v Vrb- Mladega >tflosarja»Super jebilo. Pa naši vzgojiteljici sta bili najboljši. Ves Čas sta bili z nami; jedli sta za našo mizo. plesali z nami zvečer, ko smo imeli disko, ter pazili na nas.« )e povedala Marjanca. Potem se je celo pustila prepričati, da nam z Anjo zapleše delček zmagovalne koreografije. Dekleti sta gladko zmagali v vseh plesno-pevskih tekmovanjih. Saj vam Že ime njune skupinice pove vse - Baška dance) Dnew so bili nabito polni zabave in ustvarjalnosti; od iger na plaži do maškarade zvečer, slikanja teles ter karaok. In vlečenja vrvi, na primer. »Za Ha male< smo tudi pomagale skrbeti,« je potrdila Anja. Seveda, kljub veliki starostni razliki so učenci OŠ Clazijd držali skupaj, sploh dekleta so pokazala veliko mero odgovornosti za najmlajše. Baška In celjsfá počitnišld dom sta pra\â zaklad. In čeprav imamo polna usta krize, se na srečo vendarle še najde dovolj za nekaj slanih nasmehov. Morda učend OŠ Glazija ter ostali mali dopustniki tega ne znajo ubesedid, ampak en pogled v oči bi povedal.,, Poglejte. POLONA MASTNAK Poslikava teles? Zakaj pa ne? Čeprav jo pokvari že nssisdnji skok v moije. i«. 60-4. avgust 2009 - Prv8 pottava MIK CM Celja proti Oravl: 2 leve stojijo Milan Anđalkovič, Slaviša Dvorančič, Umi Korun, Boris Mijatovič, Darijo BIscan in Amel Mujčinovič, eepijo pa Rok Straus, Sabastjan Gobec. Saša Bakarič. Peter Stojanovic in Dejan Urbane. »Maksimalencc Rudar, Celju prva zmaga Po 3. krogu 1. SNL imata na vrhu lestvice Koper in Ru-dar po vseh devet točk, Celje pa si deti 4. mesto s štirimi točkami. Celjani so v soboto do zadnjih sekund trepetali za prvo zmago v novem prvenstvu. Mojstrovina Biscana v uvodu je Rok Straus pripravil strel Urošu Korunu, nato pa §e Peter Stojanovlč po odličnem prodoru Dariju BiŠ-čanu. Slednji je bil uspešnejši v 19. minuti, ko je padel edini gol. Celjskemu napadalcu je po lepi akciji uspeî izvrsten strel z 20 m. V začetku drugega dela so se nenadoma štrausu razrahljali živci. Zamahnil je z glavo proti Sem-lerjevemu obrazu, a ga zgrešil. Semler se je sprva pokril z dlanema, nato pa padel na lia. Upravičeno je posredoval stranski sodnik; glavni sodnik Andrej Tratnjek je pokazal Štrausu rumeni karton. Še dobro jo je odnesel (zaradi namere]» zato pa veliko huje Uroš Konm v 63. minuli, ki je popolnoma zasukala tekmo. Celjski vezlst je visoko skočil, tudi Prejac, ki pa je po odbili žogi padel na tla. Tratnjek je izvlekel rdeči karton pred zelo presenečenim Korunom, Morda si je zaslužil rumeni karton, nikakor pa ne rdečega, saj ni zamahnil s komolcem. Vzadnje pol ure so Pnij-čani sklenili obroč, iz katerega pa so se domačini uspešno rešili, kajti Zaje, Kronaveler in SemJer so bili premalo spretni, da bi izenačili. »Naša mlada ekipa si |e danes zaslužila vsaj točko,« je dejal trener Drave Adnan Ziidžo-VIČ in čestital svojemu bivSe- MIK CM Celje (4-4-2): Mujčinovič • Gobec. Andel-kovič, Mjjatovič» Bakarič • Štraus.Korunillrbanč^Sto-janovič - Dvorančič, Biščan. Igrali so še Kačičnik, Hor-vat in Oparenovič. mu soigralcu pri Celju (Publi-kumu) Damjanu Romihu. Ta pa je odvrnil: »V prvem polčasu smo dobro pritisnili in povedli. Čeprav smo prikazali veliko želje, da bi poviSali vodstvo, nam ni uspelo. V nogometu se vse enkrat vrne. V Kopru bi si zaslužili točko, v Lendavi zmago, zato je bila Fortuna tokrat na naši strani. Fantje so se srčno borili.« Glede ňa to, da so manjkali Šaiič, Sa-cripânti. Rep, Bjelkanovič, Mo-čič, Lovrečič» Bezjak in Marlon, je bila zmaga po porazu in remiju zelo dobrodošla. Do konca leta je pogodbo podpisal 23-letm Aljaž Horvat. Ve-zistu vseh slovenskih (razen članske) in Mariborovih selek-dj je priložnostvčlanskem dresu ponudil prav Milan Đuri-čić, ki pa prav tako kot branilec Boris Bjelkanović še čaka. da se postopki z urejanjem dokumentacije zaključijo. Tretja zmaga za knape Igralci Rudarja nadaljujejo z odličnimi predstavami in zmagami vzačetku prvenstva, potem ko so po Nafti in Mariboru slavili še nad Olirapijo. V Ljubljani so bili boljši z 1:0, v uvodnih treh zmagah so dosegli Štiri zadetke, prejeli pa niso nobenega. Na vrhu lestvice so skupaj s Koprom. Kljub zmagi pa je bilo srečanje izjemno napeto predvsem v zadnjem delu tekme, ko ob veliki premoči Velenjčanov žoga r\ikakor ni uspela končati vdomači mreži. K nervozi je nedvomno pripomogel tudi komaj 16-letm domači vratar Jan Oblak, ki je izvTsmo opravil svoje delo, a ga je ob koncu srečanja z evrogolom malce zasenčil Denis GibiČ. Tekmo so domači nogometaši začeli obetavnejše kot gostje, a ob zaključkih akdj niso imeli pravih idej. Prvo resnejšo so si v 21. minuti priigrali »knapi«, ko je prosti strel s 30 m izvajal CrbiČ, domači vratar pa je z zadnjimi močmi žogo odbil v kol. Za tem sta se lepi priložnosti ponudili domačima napadalcema Da Silvi in Sebastja-nu Cimirotiču, takrat pa se je odlično i^^azal Boban Savić. V zadnjih trenutkih prvega polčasa se je najlepša priložnost ponudila Mešiču, ko je ukanil Oblaka, ki je prehitro zapustil vrata, žogo pa je lik pred črto izbil Salkič. ^četek drugega polča- Rudar (4-3'2-I): Savić -JeseolČoik. Cipot» Suiejma* novič, Dedič - Golob, Toli-mir, Kolsi - Grbič» De Mo-raes > MeŠič. Igrali so Še Omladl č, Ttiflumć in Lo Duca. sa je zaznamoval nieči karton Pejiča in tako so morali domači igratí z igralcem manj. Ib je bila voda na mlin Veíenjčanom, ki so nato vseskozi napadali in bili tisti, ki so imeli ogromno priložnosti, a žoga nikakor ni končah v mreži. Potek tekme so zaznamovale tudi sporne odločitve glavnega sodnika Draga Klinca, ki bi lahko kar dvakrat po prekrš-ku gostiteljev v kazenskem prostoru pokazal na belo točko, a je ostalo le pri upravičeno raz-buijfni velenjsJd klopi, V 73, minuti je Lo Duca. ki je za »knape« zaigral prwč, sam prodrl proti golu. kjer pa ga je na brutalen način zaustavi domači vratar. A kljub temu, da je bil prekršek grob in da je bil velenjski napadalec povsem sam pred vratarjem ter imel izjemno priložnost za zadetek, je sodnik pokazal le rumeni karton. Marjan PuŠnik je o prekršku dejal: «Pravila na svetu so samo ena. Če gre napadalec sam proti vratarju in ga zadnji zruši, je to rdeči karton in ne rumeni karton.« Olimpija je bila nato povsem nevidna. Rudar pa je Se bolj napadel, najbližje zadetku pa je bil Damjan Iriiko-vič, ki je z glavo zatresel vratnico. Vse je že kazalo, da se bo tekma kljub veliki premoči gostov končala z remijem, nakar je v eni od zadnjih priložnosti zadel Denis Grbič. S pravim evrogolom je Oblaka s prostega strela ukanil, zadel v sam zgornji levi kot gola in Rudarju prinesel Še tretjo zmago. Pušnik je bil tudi te zmage vesel: >»l>eije zmage sem zelo vesel, kajti načrt je bil. da bi v treh tekmah zabeležili 5 točk, sedaj pa smo lahko vsi zelo zadovoljni. Vse čestitke mojim fantom. Tekmo so dobro kontrolirali in odigrali zelo dobro. Bile so sicer tri spome situacije, a bodo posnetld pokazali kako in kaj. Nedvomna pa smo lahko zelo zadovoljni.« Kako so tekmo videli i^alci Rudarja ne vemo, saj zaradi protesta pc tekmi z Mariborom, ko izjav le-ti niso želeli (kjati, nismo vprašali za njihovo mnenje. Velen j čani imajo tako po odličnem uvodu v sezono še priložnost za četrto zmago, ko v nedeljo Ob jezero prihaja trenutno povsem razglašena ekipa Domžal. DEAN SUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA Na začetku nove sezons je Rok Štraus v odNcni formi. LESTVICA 1. SNL 1. UJKA KOPER L RUDAR iHrr GORICA 4. IffTBIBUKIC 6.MIKCMCCUÍ e.hURIBOR 7.D0MŽAU 8.0UMPUA 9. LASOD MAVA 10.MAfTA 3 0 0 3 0 0 I O 1 1 1 1 1 1 1 0 0 1 1 ft: 2 4: O ft: 3 4: 3 3: 3 3: 3 3: ft 9 9 e 4 4 3 2 3: S 1 3'. e 1 3: 7 1 Peter Stojanovič» 19-let-ni nogometaš MIK CM Celje» je včeraj odpotoval na preizkušnjo v Liverpool, kjer bo do četrtka skušal prepričati upravo an^eš-kega premierligaša Ever-tona. Vengustov protinapad Obračun z Olirnjujo je odloČil Denis Grbič in njegov odličen prosti strel. Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije je kot poglaviten vzrok za opozorilno stavko v 3. krogu 1. SNL navedel postopke pri NK Celje, zato je na očitke odgovoril predsednik kluba Marjan Vengust. Vse obtožbe je označil kot neutemeljene, predsedniku SPINS-a Dejanu Stefanoviču pa sporočil, da se bo moral zaradi žalitve (»Vengustu se je zmešalo.^} zagovarjati na sodišču: »Vsekakor si kot predsednik No-gomemega kluba MIK CM Celje in predsednik poslovnega sistema z več kot tisoč zaposlenimi, ki je imel lani 160 mili-jonov evrov prometa, ne bom dovolil, da me bo nek Stefano-vičžaiil na lak način. Zato bom uporabil vse razpoložljive mehanizme, da bom poiskal pravico. Ce pa ima Stefanovič ustrezno zdravstveno dokumentacijo o mojem stanju, poiem pa bo vse v redu.« Vengust je napovedal, da bo denar od odškodnine namenil v humanitarne namene. SPINS je napovedal stavko in jo delno uresničil tudi na celjski tekmi, saj PtujČani ob 20.00 še niso želeli na igrišče. »Poziv k stavki ni dober za slovenski nogomet. Odgovorni ne razumejo bistva. SPINS zastopa nogometaše, ki imajo pogodbena obligacijsko pravna razmerja s klubi» lahko pa bi zastopal zgolj nogometaše, ki so zaposleni. Morda se SPINS ves čas zaveda samo pravic iz pogodb, ki jih brani, s Čimer se strinjamo, žal pa prevečkrat pozablja na obveznosti,« je nadaljeval Vengust. ki je orisal tudi ozadje dogodkov z Argentincema Ša- âan SPINS-a je pred Areno Patrol razkazoval plaketa v podporo a dentin-skima nogoflietfilama, ki si knih služita pri MIK CM Celju. Pred štadionom je bil tudi predsednik sindikata Dejan StefetioviČ. ričem in Sacripantijem, ki se morata politi pod vodstvom neomajnega Marjana fabjana, »igralca sta zamudila začetek priprav za sedem dni. Za zamudo nista obvestila klubskega vodstva, ampak le tedanjega trenerja Siojanoviča. Ker se on ni udeležil začetka priprav, tudi ni podal pisnega dovoljenja, daje omenjenima igralcema dovolil, da se pripravam priključita kasneje. Kljub zamudi naš klub igralcema ni delal težav in sta se normalno prikljuČGa treningom. Kmalu pa so se začeli pojavljati problemi, saj sta očimo prišla v Celje nepripravljena in z mislimi, kako bosta zapustila klub. Zaradi ustvarjanja slabega vzdušja v slačil-nid, neprimernega odnosa do soigralcev in trenerjev, nepri-zadevnosti na treningih in žaljenja íujikciunarjev kluba je bila uprava kluba prisiljena poseči vmes in omogočiti normal- ne pogoje za delo članskemu moštvu. Igralca sta bila kaznovana v skladu z 2. točko 20. Člena pravilnika onagrajevanju in Martin Sarič in Usandro Sacripants i mila t tribune. Za enotnost: z rokami lovili ribe Rokometaâi Celja Pivovarne Laško spet vadijo v dvorani Zlatorog. Od srede do petka so se mudili na Celjski koči. Strokovno vodstvo je imelo v načrtu tako imenovani »team building«. Gre za spodbujanje sodelovanja med igralci, zâ dvig delovne motivacije, ludi za boljfe spoznavanje. Kako jim je uspelo, bomo videli med sezono. Vsak igralec je moral priti na Celjsko kočo primemo opremljen, z nahrbtnikom, s pohodni§ko obutvijo, z rokavicami za spuáčanje po vrvi. $ priborom za prvo pomoč in proti mrčesu, tudi s švicarskim nožem. ViSek dogajanja pa je bil ribolov. Kupljene ribe so spustili v potok in jih lovili 2 rokami, nato pa sami očistili. In si jih sami spekli. Čez 16 dni bodo odpotovali na turnir v Nemčijo, 3. septembra pa v Leon na kvalifikacijski turnir za ligo prvakov. Če bi bil le eden od poškodovanih reprezentančnih levih zunanjih napadalcev (Aleš Pajovič, Miladin Kozlina), sposoben za igro, bi moštvo trenerja Toneta Tislja lahko povsem enakovredno konkuriralo za prvo mesto. Tako pa se zdita Lemgo In Ademar močnejia. Toda Celje mora pokazati zobe ... DŠ, řoto: GrupA Počitek za preznojene po pnnh treningih. . sankcioniranju članske ekipe in bila zaradi poročila stroke o izredno slabi pripravljenosti prerazporejena v poseben trenažni proces. NK Celje ima do igralcev poravnane vse obveznosti, ki izhajajo iz njihovih pogodb!« Dan pred začetkom priprav je Slaviša Stojanovič klubskemu vodstvu sporočil, da se umika s položaja trenerja Članske ekipe. Rsno odpoved je poslal v klub 1. julija. Kazen se nanaša na Čas» ko ni opravljal svojega dela. Izrečena je v sldadu s pravilnikom o nagrajevanju m sankcioniranju, hkrati pa je na podlagi istega pravilnika zmanjšana, saj je lahko izrečena le v niak-simalni višini polovice leme^ bruto pogodbenega zneska, to je 64.802,50 evra. Pravna služba MIK CM Celja oziroma direktor kluba Božo Sola sta izjemno podkovana. Zato čudi, s kakino naivno lahkotnostjo se jima želijo nekateri upretí. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Aljoša Cudić Po medaljo? te zmago svojih kolegov pospr«- Siovenska mladinska rokometna reprezentanca se bo danes odpravila v Egipt na svetovno prvenstvo do 21 let. Začelo se bo v četrtek, ko bo Slovenija opravila »ogrevanje« z Libijo. Želja na$e odprave je brez dvoma, da bi aktivno sodelovala oa pr* venstvu tudi zadnji dan, 19. avgusta, ko bodo boji za odličja. Na zadnjih dveh tekmah v dvorani Golovec je naša selekcija dvakrat ugnala Ku-vaji, najprej s 3S:2S in nato 5e z 38:25. »Kuvajtčani so med pripravami premagali Čehe. s katerimi smo mi izgubili, kar kaže na nihanja v naSi igri. Vse poš- kodbe smo sicer sanirali, kar je najbolj pomembno,« pravi selektor Slavko Ivezič in napoveduje: »V naši predtek-movalni skupini so favoriti Švedi. V zadnjih dveh lerih smo se z njimi pomerili dvakrat. Najprej smo izgubili za deset, nato pa le Še za tri gole in kaže> da se jim približujemo. Sem optimist, z dobro predstavo jih lahko premagamo. Napredovale bodo najboljše tri reprezentance, v tem krogu sta poleg nas še Nizozemska, ki je izločila Madžarsko, in Estonija. Objektivno gledano nam Grenlandija in Ubija ne bi smeli povzročati preglavic.« Kakšna bo nadaljnja pot naše selekcije, ki si je vizo Državni pn/ak v troskoku Andrej Batageli na Ueningu i Jolando Čeplak, ki se je vrnila na tekaško stezo po dveletnem premoru. Celjani in Velenjčani odlični na DP-ju v Mariboru Na odprtem atletskem prvenstvu Slovenije v Mariboru 50 prvi dan tekmovanja celjskemu AD Kladivarju v teku na 400 metrov v ženski konkurenci pripadla vsa tri prva mesta. Dvodnevno tekmovanje je bilo za celjsko Atletsko društvo Kladivar že prvi dan več kot us- za SP zagotovila po izvrst-ni predstavi na kvalifikacijskem Turnirju v dvorani Zlatorog proti Rusiji (37:26)? »Načrtujemo uvrstitev v drugi krog s prenosom nekaj točk. Križamo se s skupino, v kateri so favoritinje Danska, Portugalska in češka. Če bomo ostali v popolni postavi, se lahko visoko zavih-timo,« zaključuje Ivezič, ki je med potnike na 17. mladinsko SP uvrstil ludi dva Celjana, 2 M et nega vratarja Aljošo Čudiča in 20-let-nega Davida Razgorja, ki igra na levem krilu. Oba sta zanesljiva Člana prve postave. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Miran Vodovnik isieti« je v suvanju krogle ponovno presegel 20 m. David Razgor pešno. V teku na 400 m je Urška Klemen zasedla prvo mesto, sledila ji je Jolanda Čepla}(, tretja je bila Danijela ĐumiČ. MaiinaTomiČjevtekuna 100 m z ovirami ugnala Radmilo Vukmirovič, Maruša ČemjuJ pa je bila najboljša v skoku v višino. Pri metu kladivajeŠTCla Hus za najboljšo Barbaro Spi-ler zaostala za 21 m in se uvr-sdlá na končno tretje mesto, a je bila zato drugi dan tekmovanja prva v suvanju krogle. V moškem Šprintu je pričakovano slavil najhitrejši Slovenec Matic Osovnikar» Velenjčan Dejan Škoflek je bil tretji. Op-loiničan Miran Vodovnik je v suvanju krogle presegel 20 m ter ponovno osvojil naslovnaj-boljSega v drŽavi. V teku na S.OOO m je zmagala Mateja Go-lenač iz AD Kladivar, Id je v dlj pritekla s časom 18:25,06. Dru^ dan državnega prvenstva je prav tako prinesel dobre uvrstitve tekmovalcem s Celjskega. Dobro formo pred prihajajočim svetovnim prvenstvom v Berlinu je prikazala slovenska rekorderka v metu kopja Martina Ratej iz AK Šentjur, ki je s 60»93 m osvojila prvo mesto, drugâ je bila Živa Kla-rer Rebec iz AD Kladivar. Zanimiv je bil rudi ženski tek na 800 m) kjer je Sonja Koman premagala svetovno dvoransko rekorderko Jolando Ceplak, ki je na svojem tretjem nastopu po dvelemem premoru dva Šta-dionska kroga pretekla s časom 2:05,24 in bila za šest sekund hitrejša od tretjeuvrSČene klubske kolesce Urške Klemen. V nedeljo je v celjski atletski klub odšel še en naslov prvaka, in sicer je v troskoku slavil Andrej Balagelj. V teku na 400 m z ovirami je Malic Ogrizek iz AK Velenje v dlj pritekel drugi, Jasmina Jančič iz Kladivaija pa je bila v ženski konkurenci tretja. Vdaljši tekaški preizkušnji, teku na 3.000 metrovz ovirami , pa j e naslov državnega prvaka osvojil Velenjčan Boštjan Buč. Tomaž Pliberšek je bil tretji. VeČina atletov se bo zdaj Še slaba dva tedna pripravljala na bližajoče se svetovno prvenstvo, ki bo od 15. do 23. avgusta v Berlinu. MOJCA KNEZ Foto: MARKO MAZE1Î PANORAMA NOGOMET l.SL.S.krogiMÍKCWC^je-Drava 1:0 (1:0): BiSčan (59). Olimpya • Rudar 0:1 (0:0): Gr-bič (85), Maribor ■ Nafta 3:1, - íníerfí^ 2:1, Domžale-Gonca 1:4. (KM) ULTURA D0I Zgornja Hudrnja. onkraj avtocesto, je še vedno ohranil videz primestnega naselja. Z Zgornje Hudinje v Zagrad Danes bomo zapisali nekaj več o Zgornji Hudinji» nekoč celjskem primestnem» zdaj pa že dolgo pravem mestnem naselju. Naselje Hudinja se Je skozi zgodovino razdelilo v dva delà, na Spodnjo in Zgornjo Hudinfo. Medtem ko je Spodnja Hudinja danes sestavni del mesta Celje, pozidana s Številnimi individualnimi hišami in večsta-novanjskimi objekti, pa je Zgornja Hudinja vsaj delno le ohraniU va§ko-podeželski videz. Zgornja Hudinja je precej razsežna vas, na območju Celja druga največja, takoj za Trnovljami. Leži na ravninskem svetu, kjer proti severu prehaja v nizko gričevje. Začenja se ob potoku Hudinja, ki teče vzhodno od glavne ceste Celje-Voj-nik. Na zahodu seže do manjšega slemena, kjer se začneta dobrovska Rjavka in gozdnato Zagorje, na severu pa se naselje konča v gozdovih Potoke. Leta 1964 je bila tudi večina naselja Zgornja Hudinja priključena k mestu Celje. Hudinja se v zgodovinskih virih prvič omenja 11. maja 1025 kot Chodinie. Večino kmetij na Hudinji je celjski knez Friderik II. v prvi polovici 15. stoletja predal v fevd celjskemu Špitálu. Hudinjske kmetije so bile celjskemu špitálu podložne vse do 17. stoletja, ko je Špitálsko gospoščino kupil lastnik Novega Celja grof Gal-sruck. Ker pa mu je bila posest preveč od rok, jo je začel odprodajati- Takrat je tam nastalo veliko manjših r'okom se imEnujE ... kmetij, kar se je z delitvami, ki so bile predvsem posledice dedovanj, dogajalo Se tudi v 19. stoletju. Leta 1825, ko je avstrijska oblast sprejela zakon o katastru, je bila med drugimi ustanovljena tudi posebna katastrska občina Spodnja Hudinja, kamor sta spadali tudi naselji Zgornja Hudinja in G a ber je. V Krajevnem (ek- ' sikonu Slovenije iz leta 1976 je zapisano, da je imela leta 1848 Zgornja Hudinja 13 kmetij in 9 kočarij. Kot navaja celjski zgodovinar Janko Orožen, je ta posestno-socialna dvojnost prišla do izraža leta 1869, ko so Hu-dinjčani delili gmajno. Leto so razdelili na podlagi višine plačanih davkov. Kmetije so na Zgornji Hudinji nastajale tudi kasneje. Kot navaja že omenjeni zgodovinar Janko Orožen, so bile najstarejše nedvomno naslednje kmetije: Ribežl-TurnSkova, Prekorškova in Povše-Gaberškova. 2e ob koncu 19. stoletja je Hudinjo zajela industrializacija. Začelo se je z Maj-dičevim mlinom, nato pa se mu je v naslednjih desetletjih pridružila vrsta drugih gospodarskih objektov, npr. opekarna v t. i. Cigoncah. Kot zadnja velikih je bila zgrajena tovarna tehtnic Libela, ki jo je v mestu že ob koncu 19. stoletja ustanovil celjski podjetnik Ivan Rebek. Sodobno mestno naselje nova Hudinja, ki se razprostira na ravnini, nekdanji gmajni, med Spodnjo in Zgornjo Hudinjo, se je začelo načrtno razvijati po 2. svetovni vojni, Sola je bila zgrajena leta 1959, njej pa 50 nato sledile številne zgradbe, namenjene bivanju. V sedemdesetih in osemdesetih Jetih preteklega stoletja se je Hudinja v mestno zasnovo vse bolj vraŠČala kot spalno naselje, v zadnjih petnajstih letih pa je z izgradnjo velikih trgovskih centrov Hudinja postala tudi trgovinsko-zabavišč-no srediSče mesta in okolice. Prihodnji teden bomo v tej rubriki pojasnili poimenovanje naselja Zagrad oziroma zapisali več o razvoju tega, Se enega nekoč primestnega, zdaj pa vse bolj mestnega predela Celja. Foto: CrupA Zgodbo o zgodovini nekoč primestnega, zda) pa vse bolj mestnega naselja Zgornja Hudinja v Celju je za objavo zapisal mag. Branko GoropevŠek. Strmol na platnih V dvorcu Strmol v Rogatcu se danes začenja že tr^a likovna kolonija Rogatec -Strmol, ki se je letos udeležuje šest likovnih umetnikov. Vse do petka, ko pripravljajo še slavnostno odprtje raz- stave nastalih del, bodo v idiličnem okolju dvorca Strmol ustvarjali Jože Foltin, Marjan Jelene, Mladen Kralj, Huiqin Wang. Alojz Konec in Erna Fer-janič. Razstavo v dvorcu bodo odprli v petek ob 18. uri, ko bo o delu umetnikov spre- govoril likovni kritik in umetnostni zgodovinar Mario Ber-dič. razstavo pa bo odprl župan Rogatca Martin Mikolič. V programu bo nastopila pianistka Larysa Kocherova, razstava pa iio na ogled do 19. a\^ta. BS »Vse to so šlagerjiff Manca Izmajlova navdušila na 3. Veronikinem večeru Na prelepem tretjem Veronikinem večeru na celjskem Starem gradu je v četrtek še dosli premalo znana in priljubljena pevka Manca Izmajlova z izbranim spoiedom slovenskih ljudskih pesmi, muzikalov in priredb priljubljenih opernih in operetnih arij navdušila Številno občinstvo. Prizorišče na gradu je bilo polno kot že dolgo ne. To po eni strani potrjuje, da si občinstvo želi kakovostne prireditve, po drugi pa tudi, da so Veronikini večeri res postali stalnica z zvestim občinstvom. To jekoncert Man-ce izmajlove pospremilo z dolgimi aplavzi. Globok alt ob spremljavi zgolj klavirja in violine je bil povsem dovolj za lep poletni večer. Pa je Slovenija premajhna za t^-Šno, za široke množice nekoliko zahtevno glasbo? Manca Izmajlova pravi, da ne. »Za to glasbo je v srcih ljudi vedno dovolj prostora. Slovenija ni premajhna, saj ves čas nastopamo.« Po uspehu Eroike in mno-gili drugih, ki so na sceno popularne glasbe pripeljali bel-kanto v najl^šem pomenu te besede in utemeljili nekakšno pop opero, se zdi» da je tovrstna glasba ljudem vse bolj pri srcu. »A upam tudi, da bo Šolanje glasu postaio moderno. Glas je inštmment, ki ga je treba Izšolati. Sicer pa svojega petja ne dojemam kot operno pelje, To je po svojem načinu povsem drugačno. Glas je v tem mojem repertoaiju precej prilagojen. Je pa ta slog zanimiv, ker ima veliko ljudi rado ka-kovosuio glasbo, le da ta ni docela klasična, ampak še vedno popularna- To seveda sovpada z današnjim hitrim načinom življenja. Da ljudje pač manj sprejemajo opero v njeni celoti, zelo radi pa imajo priljubljene arije in priredbe znanih napevov iz oper, muzikalov, operet...« In da je to, kar poje na podobnih koncertih, le nekak tip šlagetja, ki je bi! vselej priljubljen pri ljudeh, j e še dodala Manca Izmajlova. In kaj lahko nove preobleke naredijo za to glasbo? Jo oživljajo ali jo na nek način razvrednotijo? Izmajlova pravi, da jo zanesljivo oživljajo. »Osebno ne maram prav modemih priredb klasične glasbe, toda skladbe, ki so iz 20. stoletja, so prav primerne za nove aranžmaje, saj so se d iz petdesedh let prejšnjega stoletja izredno spremenil. Prav to daje možnosti, da skladbam dodajamo sodobnejše smernice, nekakšen filmski dotik, s čimer postajaj o dostopnejše tudi mlajšemu občinstvu, ki ima drugače nastrojena ušesa.« Kaj pa etno, so to limanice za občinstvo? »Rada imam ljudsko pesem. Etno je težko razložiti, dojemam ga bolj kot zabavo v narodnem stilu. A ljudske pesmi so na neknačin brezčasni šlagerji. Ni pomembno, od kod melodije izvirajo, iz katerih časov so, so to ljudske ali operne, operetne... Vse lahko uvrstiš na isti koncert in prav lepo se ujamejo.« BRST Foto: GrupA y i >,_ A* Manca l»najlov8 je zgolj ob spremljavi kiavifja In violine priigrala vbw lepe glasbe na Starem gradu. Ples na plaži Brezplačni tečaji salse, tanga nueva, sambe, flamenca in trebušnih plesov Zavod Celeia je na novem poletnem prizorišču v Celju, na mestni plaži» ta mesec pripravil kar pet plesnih tečajev in večerov plesa na plaži. 2e jutri se začenja prvi tečaj, ki ga bo zaznamovala vroča salsa. »Maš glavni namen je. da tudi s plesom poživimo dogajanje na vse bolj priljubljeni mestni plaži. Brezplačni plesni tečaji nekaterih najbolj atraktivnih in vročih plesov, kot so saisa, tango nuevo, samba, flamenco in trebušni oziroma orientalski plesi, bodo za to kot naročeni,« pravijo v zavodu Ce- leia. Organizatorji si želijo na ta način spodbuditi obiskovalce, da se prepustijo plesnim ritmom. Plesne ure so namenili tako začetnikom kot tudi odličnim plesalcem in seveda vsem tistim, ki ima-jo ritem v sebi in radi plešejo. Za dobro plesno počutje bodo poskrbeli odlični plesni učitelji, med njimi tudi priznana Nursel, ki bo poleg orientalskih plesov predstavila tudi romske plese iz Turčije, Egipta in z Balkana ter obiskovalce seznanila z razlikami, s posebnostmi in z razvojem trebušnega plesa. Plesne ure, ki se bodo začenjale ob 19.30, začenja v sredo, četrtek in petek tečaj salse, pri čemer bodo uvodni dan namenili klasični saisi, preostala dva pa njenim sodobnejšim Izpeljankam. 14. avgusta sledi tečaj tanga nueva, 15. avgusta sambe, 21. avgusta fla-menkain 22. avgusta še trebušnih plesov. Vsi dogodki so brezplačni, v primeru slabega vremena pa bodo plesne ure ob nadomestnih terminih, o katerih bodo organizatorji pravočasno poročali. BS A kot Aqualuna B kot bazeni, C kot celodnevno dogajanje. Č kot ćo-fotanfe ... Tako bi Jahko ob-delali celotno abecedo in vsa* ki Črki dodali nekaj povezanega z Aqualuno. Na prvo avgustovsko soboto smo bili lam in poskrbeli za pestro animadjo in bogate nagrade. To, da je sonce pripekalo. kot se za poletje spodobi, se najbrž še spomnite. Vendar za ekipo NTfiRC to ni bilo dovolj, saj smo,temperaturo dvigovali 5e s hudomušnimi igrami in preizkušali različne sposobnosti obiskovalcev kopališča. Verjemite, da so bOi za akcijo tako majhni kot veliki. Baloni so pokali» nekateri s pihanjem, dnjgi med plesom. Ne veste, kakšno zve zo imajo baloni in ples? Po- tem ste morda to igro zamudili. Le malo pa jih je zamudilo na naŠ zm«iek na drčah, lahko rečemo, da je Slo za izjemno težak boj, kajti zmagati med štiriindvajsetimi hitrimi in se pohvaliti, da ste najhicrejši, ni ravno enostavno. Taktik je bilo najbrž toliko, kot je bilo tekmovalcev in povedano na uho - videli smo, da je šlo najhitreje tistim, ki so skorajdaslekli spodnji del kopalk. Dogajalo se je veliko, tiste, Vi sté bili z nami in preživeli krasen dan, bodo na vse skupaj spominjale fotografije. Še več jih je na www.radioce-Ije.com. In ker poletja in počitnic Še ni konec, se morda srečamo še kje in >^bunkne-mo« v bazene skupaj! NL, foto: SHERPA Nee^e, ne boš ti mene. samo da pridem birze in tvojega balona ne bo več. Zabava ali delo? 1:2 je trenutni rezultat Mi ubogamo vse in se imamo Rolce v zrak? Ni problemal Vse dol? Hmmm .. Obleci majice? Seveda! - it. 60 - 4. avgust 2009 - KRONIKA Obtoženi za umor izbruhnil pred sodnikom Nenad Mirovič: »Meša se mi. Moram narediti samomor, da mi boste verjeli, da nisem kriv?« Kljub sodnim počitnicam se je na celjskem okrožnem sodišču včeraj nadaljevalo sojenje za umor in napeljevanje k umoru 2S-letiiega Velenjčana Matjaža Volka. Umora je obtožen Nenad Mirovič, napeljevanja k umoru pa Gregor Bntovšek. Mirovič je že več mesecev v priporu, zato je minuli torek začel gladovno stavkati: »Nisem sposoben spremljati obravnave.« Sedem dni brez hrane in vsak dan le tri decilitre vode. Do zdaj miren obtoženec je včeraj nad sodnikom povzdignil glas. »Takole ne gre več. Vi ste >okuženi< in morate se izločiti iz primera,« mu je zabrusil. Maratonskemu iskanju krivde za lunor 25-letnika enostavno nI in ni videti konca. Sodnemu senatu predseduje sodnik Martin Jančar, če je res »okužen« kot trdi Mirovič. ga bodo izločiii, kar pomeni, da se bo že četrta sodna obravnava prekinila in se bo sestavljal novi senat. Vendar uradne odločitve še ni. Če bi do tega prišlo. to pomeni spet novo sojenje, Miroviča so vidno oslabelega v sodno dvorano kot vedno tudi tokrat pri-peljaJi pazniki. Med zasli- ševanjem Izvedenca medicinske stroke dr. med. Bra-neta Mežnarja je nenadoma skoraj izgubil živce. Mežnar je namreč na podlagi zdravstvenega pregleda in branja izvida psihiatra, ki je Miroviča pregledal minuli teden, presodil, da je ta sposoben spremljati obravnavo- Mirovič je z ostrimi besedami temu nasprotoval: »Odklanjam hrano, na dan spijem le nekaj požirkov vode, zunaj je vse dni bi]o 35 stopinj, meša se mi, ne bom zdržal več,« je govoril Vmes je prekinjal tudi sodnika, ki ga je miril. Naposled se je le umiril in zatrdil, da je nedolžen, da ni umoril Volka in da ne ve. zakaj Je vse te mesece v priporu, medtem ko je Brilov-šek, ki naj bi bil kriv napeljevanja, na prostosti. »Ne vem, zakaj moram vse to prenašati, Vi ste >oku-ženii, sodnik, to veste, zakaj se iz primera torej ne izključile? Meni se v zaporu meša. Bi moral storiti samomor, da bi mj verjeli, da nisem kriv?« je v monologu razlagal MiioviČ. Zakaj naj bi bil sodnik »okužen«, pred senatom ni razložil, domnevno pa zaradi Mirovičeve sestre, ki je v kriminalistični preiskavi podala svojo izjavo, med sojenjem pa se je HITRO NAROČITE Dvakrdt na teden« ob toridh in petfdh, zanimivo branje o živijenju in delu na olNnocju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika î 1 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popustil 5% pri plačilu za euo leto, 3^% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breiplačno prejemajo $e vse posebne itdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ier do kartice ugodnih nakupov. |IZH2II>, CCHiL Vsak peteh 41 banriA Str» tetmqskeja NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA liMínprilnelc Knj: Datian rojstva: Ulici: NipriUicoa ntrocani Novi tMfflft za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RCdo.o. bopodaikeuporobljûl son» aipoir^ ooToioi^ službe Novc^ tednika pričanju zaradi tesne sorodstvene vezi z obloženim odpovedala. Toda njene izjave iz preiskave naj bi bile Se ved- no v kazenskem spisu. Sodna obravnava naj bi se z zaslišanjem psihiatričnega izvedenca o Miroviče- vem psihičnem stanju nadaljevala jutri, v sredo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHEPRA Videti ie, da oiê pokojnega Mahala, Joie Volk, ne bo tako kmalu dosegel zadoščenja ob izreku sodbe. Matjaž Volk je bil ubit leta 2002, truplo so na$li v Ljubljani. Tako Mirovič kot Briiovšek trdita, da z umorom nimata nič. Med sojenjem so na dan prOiajaJe nekatere podrobnosti tako o obtoženih kot pokojnem Volku. Priče so omenjale, da naj bi Volk Jtevilnim posojal denar, da naj bi se ukvarjal celo z zavarovalniškimi goljufijami. BritovSka je na eni od obravnav verbalno napadla ena od prič, ki trdi, da ima Brito^k na vesti kar nekaj kazrú-vih dejanj. Ta ves Čas navaja, da je bila pištola, ki jo je dal Miroviču za ustrahovanje in ne za umor, pokvarena, Mirovič pa. da mu Britovéek' m izročil nobene pištole. Volka so namreč ubili v Ljubljani, kamor naj bi ga spremljal Mirovič, ki to zanika. Hud padec 13-letnika je nesreča Preverili smo, kâj se dogaja s preiskavo nesreč 13- in 16-letnika Pred dobrimi 14 dnevi se je pri skladišču podjetja Tuš v Tmovljah pri Celju hudo poškodoval 13-IeUii iant, prav tako hude poškodbe je dobil 16'letnik pred dobrim tednom na kopališču v Podčetrtku. Na srečo sta oba ostala živa, pričakovati pa je, da bosta imela hude posledice za vse življenje. Oba primera so preiskovali tudi kriminalisti. 13-letnik, ki je v začetku meseca padel kar sedem metrov globoko, medtem ko je s prijatelji plezal po strehi skladišča podjetja Tuš v Tr-novljah» se je najprej zdravil v mariborski bolnilnici» nato naj bi ga prestavili v ljubljanski klinični center. Ima izjemno hude poškodbe glave. Kraj nesreče in dokumentacijo o objektu so celjski kriminalisti preiskovali skupaj z delovnimi inšpektorji. Kot so nam povedali na celjski policiji, suma kaznivega dejanja ali kakšnih nepravilnosti niso ugotovili. Na okrožno državno tožilstvo bodo tako poslali le poročilo o nesreći. Minuli leden smo poročali o hudi nesreči na kopališču Aqua lu na v Podčetrtku. 16-letni ťant se je spustil po toboganu in z glavo močno udaril po površini. Ponesrečencu so najprej pomagali reševalci, nato zdravniška ekipa iz Šmarja pri JelŠah. Zaradi hudih poškodb glave so ga s helikopterjem prepeljali v ljubljanski klinični center. Tudi v tem primeru skupaj s kriminalisti primer preiskuje inšpektor z inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Preiskava Še ni končana, pregledati morajo vso dokumentacijo kopališča in kopaliških naprav, nakar bodo lahko ukrepali. Tako da je o izsledkih preiskave še prehitro govoriti. Ravno na varnost na javnih kopališčih policija opo- zarja vsako leto že pred začetkom turistične sezone. Bazeni in predvsem tobogani in vodne drče so namreč lahko za otroke tudi zelo nevarni, Še posebej, če niso v spremstvu staršev. Ti po mnenju strokovnjakov varnosti svojih otrok ne bi smeli nikoli prepustiti starejšim otrokom, ampak le odraslim. Padci, zvini, zlomi okončin in odrgnine predstavljajo le nekaj možnih poškodb, zato je previdnost več kot potrebna. SIMONA SOLINIČ HALO, 113 Vlomil sredi dneva V petek sredi belega dne je neznanec vlomil v osebni avtomobil Fiat Punto, ki je bil parkiran na parkirišču pred Tušem v Žalcu. Tat je demontiral avtoradio in lastnici povzročil za približno 200 tisoč evrov Škode. Dan zatem so prijavili vlom in tatvino v leseno uto poleg lovskega doma na Šmo-horju. Vlomilec je ukradel varilni aparat in s tem lovcem povzročil za približno 300 evrov škode. Gorelo v Zvodnem V nedeljo neka) minut čez 23. uro je zagorelo v Zvodnem nad Celjem. Ogenj je izbruhnil v zidanem starejšem kmetijskem objektu, nato se je razširil še na leseni del poslopja in ga popolnoma uničil. Na terenu so bili poklicni gasilci iz Celja ter prostovoljni gasilci s Teharij, iz Zagrada-Pečovni-ka in Gaberij- Ti so preprečili, da bi se požar razširil še na bližnjo stanovanjsko hišo. Škoda Se ni znana, SŠol št. so -4. avgust 2009 Kljub takojšnji pomocí je 35^etni delavec nekaj uf po prevozu v celjsko bolnišnico umrl. Ena najhujših delovnih tragedij na Celjskem Delavca sta vedeta, da ne bi smela biti v jašku - Sta kriva sama ali bi ju kdo moral vendarle opozoriti? v Celju vedno odmeva Četrtkova tragedija na gradbišču nove tržnice v Linhartovi uJici. Medtem ko je 51-letni delavec umrl na kraju nesreće» je drugi delavec, star 35 let. umrl okoli 18. ure vceljski bolnišnici. Oba sta bila kot državljana Bosne in Hercegovine v Sloveniji na začasnem delu. eden naj bi za seboj pustiJ dva majhna otroka. Prei-skâva ene najhujših delovnih nesreč na Celjskem v zadnjih letih verjetno še nekaj ča$a ne bo končana. Delavca na »točki«, kjer ju je pokopal SOO>kllogramski steber, ne bi smela biti niti v sanjahl Slišati je, da bodo preiskovalci skoraj zagotovo ugotovili sum kaznivega dejanja, k^r pomeni, da bo padla tudi kakšna kazenska ovadba. A to so le ugibanja. »Takšna nesreča se ne bi smela zgoditi ne sredi Celja ne nikjer drugje,« so bili v četrtkovem popoldne- Tragedija je pretresla vse delavce, ki so bili na kraju nesreče. Še več ur po padcu stebrov so nemo stali na gradbišču, nekateri tudi v solzah. Izjav ne želijo dajati, so oziroma bodo pa po vsej verjetnosti morali izjave dati preiskovalcem. Odgovoriti bo treba tudi na ključno vprašanje: kako je bilo med deli poskrbljeno za varnost. padel na delavca, je vi^ok 4,90 metra in težek približno 800 kilogramov. Na de-loviSču je bilo osem delavcev CM Celja ter skupina petih oziroma šestih monterjev zasebnega podjetja Kra-vanja,« nam je razlagal Milan Volavšek» vodja službe varnosti in zdravja pri delu pri CM Celje. Tudi sam poudarja, da »... delavca tam nista imela kaj iskati. Ni jasno» kako. zakaj in na kakšen način sta prišla tja. Usmo je bilo odrejeno, da v času te montaže nihče ne smebici v bližini. Ostali delavci so bili od mesta dogodka oddaljeni od 50 do 60 metrov.« Na naše vprašanje, ali je bil na gradbišču vodja del> ki bi )ii morda na to takrat V petkovi številki smo napisali, da so bili na kraju nesreče prvi celjski poklicni gasilci. Ko smo se kasneje pogovarjali z nekaterimi, ki so bili v bližini kraja nesreče, smo izvedeli. da je prva na kraj prispela eidpa celjskih reševale ev nujne pomoči. Treba je vedeti, da se je nesreča zgodila v četrtek popoldne le nekaj minut pred zaključkom časopisne redakcije. Zato so bile številne iniomacije neuradne, saj uradnih izjav ni bilo. Ne glede na to pa so tako reševalci kot celjski gasilci in ostali, ki so delavcema poskušali pomagali, opravili hvalevredno delo. Vuredništvu bomo v nasledn jih tednih tako za naŠe bralce pripravili posebne reportaže, v katerih bomo njihovo delo na terenu Še bolje predstavili. lahko tudi opozoril, Volav-šek odgovarja: >»!meli so ustno odredbo. Gre za rutinsko nalogo, zato nadzor ni potreben. V tem času se je na gradbišču opravljalo še eno delo, zaradi višine konstrukcije so morali ob-žagati drevesa. Vodja je bil 2 delavci tam. Ko se je zgodila ta nesreča, z naše strani ni nihče videl ničesar.« Nato smo povprašali, ali sta imela delavca vse ustrezne dokumente za delo. »Imela sta urejena vsa dovoljenja. Od pogodbe o zaposlitvi do opravljenih preizkusov znanja iz varstva pri delu. Prvi je slednje opravil novembra lani, drugi februarja letos. Letos sta opravila tudi zdravniški pregled, prvi 24. aprila. drugi 3. junija. Z naše strani je bilo vse tako> kot je treba glede dokumentacije, splošnih in posebnih znanj, tudi usposabljanji Vse te dokumente imajo zdaj kriminalisti in inšpektorji.« je pojasnjeval Volav-šek. Dokler preiskava ne bo končana, je gradbišče zaprto, koliko bo vse to vplivalo na dokončanje gradnje- tržnica bi morala biti urejena septembra - pa je seveda še prezgodaj govoriti. SIMONA ŠOUNIČ Foto: SHERPA Stebri naj bi padali kot domine. vu ogorčeni mimoidoči. De-lovišče tržnice je sicer popolnoma ograjeno, na gradbišče se 12 vseh okoliških ulic tako neposredno ne vidi, mnogi pa naj bi videli, da je delovno dvigalo zanihalo in da so se stebri podrii kot domine. »Ali bi bil še kdo mrtev, če bi se stebri prevrnili na zunanjo stran, torej Čez ograjo na ulico? To je neverjetno,« je bil pretresen Celjan, ki je v četrtek opazoval dogajanje v središču mesta. Do zdaj je znano, da se je najprej podrl prečni glavni nosilec konstrukcije, ki je zadel več vertikalnih stebrov. Eden je padel točno na jašek, kjer sta bila delavca. 51-let-nika je steber tako hudo poš- kodoval, da mu ni bilo več pomoči, kljub takojšnji oskrbi je tudi 35-letnik izgubil borbo za življenje. Takoj po nesreči so na kiaj prispeli kriminalisti, preiskovalna sodnica, tožilka, inšpektorja iz Celja in Ljubljane. Gradbišče so si ogledali tudi predstavniki inštituta za varilstvo, ki bodo poskusili ugotoviti, zakaj so se stebri podirali kot domine. Izvajalec del je podjetje CM Celje, kjer so nam pojasnili nekatere podrobnosti nesreče in preiskave, toda več podatkov od preiskovalcev niti sami nimajo. Predari so jim morali vso dokumentacijo o gradbišču in delavcih. »Steber, ki je Bo gradbišče zaradi preiskave zaprto do konca avgusta? m 18 NOVI TEDNIK Celjani najboljši v vodnih igrah v Aqualuni so bile v soboto zvečer 27. tradicionalne igre v topli vodi, ki so lelos postregle s precejšnjim števUom novosti. Otvorili so jih dvakratni evropsid prvaki v break danceu Cele Attack, ki so razgreli dva-Usočglavo množico. Evio-rijo je stopnjevala trebušna plesalka Branka Andreja IvanuŠiČ iz Maribora. Za lovoriko najboljšega se je pomerilo enajst ekip. V kvalifikacijskem krogu so se tekmovalci pomerili v ireh igrah. V prvi igri so čez valovito »Črno morje« plavali do svoje deklice in ji v vedro nosili predmete. Mnogi so precenili svoje sposobnosti plavanja v valovih» kar se je na koncu končalo s pljuvanjem klorirane vode vse naokrog- Po prvi Igri so bile ekipe bolj ali manj izenačene. Druga kvalifikacijska igra je postregla z novostjo» saj so morali tekmovalci po vrvi preplezali valovalni bazen. V zadnji igri so tekmovalci poskušali z brentačaml zadeti sod, ki ga je sotekmovalec držal med nogami. Bili smo priča pravemu zalivanju soiek-movalcev. V polfinalu so se ekipe poskusile v spuščanju po drčah in sestavljanju grajskega kuharja» plezanju po drčah ter reševanju svoje grajske deklice. Gledalci so uživali v pravemu spektaklu, saj so marsikatere ekipe bolj drsele po drčah navzdol kot plezale. Finalna ig^a je bila v pitju piva in kokakoie po 75-centimetrskLh slamicah. Na koncu so s 14 točkami naskoka slavili Cele Attack v sestavi Boštjan Šket, Kamenko Dujmovič, Tilen Lipo všek, Monika Kaligaro» Esmeralda Jukan ter rezervi Iztok Bukošek in Vanja Co-Šič. Drugo mesto je zasedla ekipa Pičov breg s Hrvaške» tretje mesto pa ekipa Lesič-nega (kapetan Samo Jug, Re nata Zidar, Jerneja Kocman, Primož Lapomik, rezervi: El- vis Žlender, Robi JazbinŠek). Četrto mesto je z Lipca tea-mom odšio v Rogaško Slatino, ravno lako so svojo lovoriko petega mesta pobrale Rdeče meduze Rogaška Slatina. Sodniško ekipo so sestavljali župan Podčetrtka Peler Mišja, vodja welines-sa in bazenov Terme Olimia Sabina Stipčič ter predsednik komisije Ciril DrobniČ. Za glasbeno podlago je poskrbel DJ Onix. Organizatorja Boštjan Mis-jâ in Ninna Kozorog sta bila po koncu iger zadovoljna- Za naslednje leto obljubljata ponovitev letošnjega spektakla v še večjem obsegu, saj si želita, da bi v Podčetrtku zaživele prave slovenske igre brez meja. NK Popravek v petkovi izdaji je pri objavi cenikov kopanja v termalnih bazenih prišio do tehnične napake pri Thermanj Laško, saj se ]e Termalni center Wellness parka Laško po pomoti znašel pri Termah Dobrna. Zato objavljamo laške cenike še enkrat. Foto: SHERPA THERMANA LAŠKO V novem Termalnem centru Wellness parka Laško, ki je prepoznaven po veliki kupoli, ima termalna voda od 30 do 33 stopinj, v zunanjem plavalnem bazenu okoli 26 stopinj. Posebej prijazni so do otrok» saj cene otroških vstopnic, ki veljajo od S. do 15. leta, znašajo enotnih 5,50 evra, cene mladinskih vstopnic pa so za starost od 15. do 21. leta. Družinske karte: družine z 1 otrokom - otrok pol ceneje, družine z 2 ali več otroki • I otrok ima zastonj kopanje. Kopališče je odprto od od 9. do 22. ure. dnevna vstopnica ob delavnikih konec tedna odrasli mladina 12 10 14 U Za vstop po 18. uri plačajo odrasli 10 evrov, mladina 8 evrov ter otroci 3 evre. V kopališču Zdravilišča Laško imajo odprto ob delavnikih od 9.30 do 22. ure (zunanji termalni bazen zaprejo ab 21. uri). Ob nedeljah je odprto od 6. do 22. ure (zunanji bazen od 8. do 21. ure). Temperatura termalne vode je okoli 32 stopinj. Vstopnice za otroke veljajo od 5. do 14. leta. Zdravilišča zaenkrat zadovoljna dneviiâ vstopnica odrasli otroci ob delavnikih H konec ledna 12 9 Triurna vstopnica stane ob delavnikih za odrasle 9 ter za otroke 6 evrov (ob koncih tedna ter praznikih za odrasle 10 ter za otroke 7 evrov). Vstopnica po 17, uri slane na katerikoli dan za odrasle 9 ter za otroke 6 evrov. Za kopanje do ene ure stane vstopnica za odrasle ob delavnikih 7 ter ob koncih tedna in praznikih 8 evrov (za otroke ob delavnikih 4 ter ob koncih tedna in praznikih 5 evrov). Slovenska naravna zdravilišča, polovica jih je na ccljskem območju, so z letošnjimi polletnimi rezultati zadovoljna. Zabeležila so za odstotek več prihodov gostov kot lani, 304 tisoč, ki so ustvarili 1,2 milijona oziroma za 2 odstotka več nočitev. Med tujimi gosti so Še vedno najštevilnejši gostje iz Ita- lije, medtem ko so Avstrijci po Številu prihodov zopet na .drugem mestu. Padec pri prenočitvah beležijo pri gostih s Hrvaške in iz Nemčije, Presenetljivo veliko nočitev pa so ustvarili Rusi, in sicer kar 20 odstotkov več kot lani. »Razlogi za tako dobre rezultate so predvsem v zelo velikem Investicijskem ciklusu v zadnjih nekaj letih In s tem v pridobitvi novih modemih kapacitet, tako v na mest livenih kompleksih kot v kopa-liško-wellneških delih,« ocenjuje sekretar skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer, ki pa ob zaostrovanju gospodarskih razmer v Sloveniji in trajanju krize v tujini previdno napoveduje dogajanje v prihodnjih mesecih. RP Izlet savinjskih čebelarjev v Priekijo Udeleženci strokovnega ideta Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline Žalec je or-ganizirâlâ strokovni čebelarski í2iet v Priekijo. Savinjslu čebelarj i so obiskali čebelarstvo Jož^ Šalamuna. Nj egovo čebelarstvo šteje za-jeinih 250 čebeljih družin» ki jih ima na raznih stojiščih, največ pa ima prevoznih tovornjakov čebelnjakov, ki vozijo po terenih, kjer se pojavi čebelja paša. Savinjski čebelarji so si z velikim zanimanjem ogledali tudi film o čebelarstvu. Dobro so se seznanili z načinom dela in apiterapijo v Prlekiji. Zanimivo je, da se pri njih pojavija veliko povpraševanje po kremnem in čokoladnem medu. Kot zanimivost imajo tudi čebelnjak avtobus, v katerem predstavijo svoje delo. Obiskali so tudi znane ko-njerejce Slaviče, ki slovijo po svojih odličnih kasaških konjih, zanimiva pa sta bila tudi ogled centra domaČe umetnostne obrti v Veržeju in ogled »kloštra« s cerkvijo. V vasi Krapje so si ogledali Čebelarski muzej Tigeli. TT Tisti» ki se prevažajo z bol) priletnimi avtomobili, presneto dobro razumejo problem rečiškib gasilcev, avtomobil, ki so ga bili imeli za prevoz ljudi, so na poti s tekmovanja sredi jtini ja razbib. Za »to-talko« niso bili krivi umi, pač pa drugi udeleženec nesreče. Pred njimi je zato velik zalogaj - nakup novega avta. Med devetimi gasilskimi druStvi v Gasilski zvezi Laško (8 prostovoljnih in eno industrijsko) jerečiško gasilski dnaš-tvo 5 svojimi 170 člani (od teh je 69 operativnih gasilcev) najštevilčnejše. Toda podobno kot preostala prostovoljna gasilska društva v občini so razen osred-njega PGD Laško, lu je v najvišji, četrti kategoriji, katego-riarani v najnižjo, prvo kategorijo. Zato dobijo malo denarja, pripada pa jim tudi malo opreme. Za novi avtomobil, kakršnega potrebujejo, bi Re-čičani, če bi zanj porabili ves letni prihodek, s katerim razpolagajo (slaba polovica tega je članarin In prostovoljnih prispevkov) - potrebovali kar sedem let. Avto, primeren za prevoz opreme in ljudi, stane s predelavo vred dobrih 77 tisoč evrov. Seveda potrkajo na vrata vseh podjetij, ki jih je v Redči kar nekaj, in to takih zdravih. a kriza je in vrsta tistih, ki si lam podajajo kljuke, je dolga... Na občini jim bodo že primaknili kaj; a kaj ko ostajajo v senci pomembnejših gasilskih naložb v občini. Jeseni se bo začela gradnja gasilskega doma v Rimsldh Toplicah in bo glavnina gasilska denarja šla tja. Število intervencij v domaČi krajevni skupnosti res ni veliko, posredujejo tri- do štirikrat na leto. a vedno radi priskočijo na pomoč pri vseh večjih intervencijah v občini. Na domačem lerenu tudi veliko delajo na preventivi, zato marsikatero nesrečo tudi preprečijo. In prav zalo. da bi svoje poslanstvo lahko opravljali Še naprej, bi si radi kupili novi avtomo- ' bil. Razveselijo se vsakega evra (njihov TRR: 06000-0007941398) in se zanj zahvaljujejo. BOŽA HEREK Trnova pot do novega avtomobila Letovanje gasilske mladine v Bodislavcih v Bodislavcih pri Mali Nedelji se je pod okriljem G2 Žalec v času od 11. do IS. junija odvijal poletni gasilski tabor. Tabor je bil tako kot vsako leto namenjen vsem mladim gasilcem, ki so želeli preživeti nekaj dni v okolju, kjer so se družili s prijatelji in začutili delček taborniškega življenja. Tabor, ki se ga je letos udeležilo 40 otrok, je vodilo 8 mentoijev, ki so poskrbeli za animacije, varnost otrok in za prijemo vzdušje. Vpetih dneh, kolikor je trajal tabor, so si otroci pridobili nekatera znanja in spretnosti, ki so pomembne sestavine osebne in družbene samozavesti, sem pa uvrščamo tudi zabavno in družabno življenje. Otrokom smo približali narava in jih seznanjali z različnimi vsebinami zdravega načina življenja v prostem Času. V ta namen smo se urili v' različnih gasilskih veščinah, ob tabornem ognju prepevali pesmi, igrali športne in družabne igre, iskali skriti zaklad V vseh teh vročih dneh pa smo se hladili v bližnjih Bio-termah, kjer smo uživali v sončnih žarkih, prijetnem amblemu in vodnih aktivnostih, S kopico prijetnih občutkov in nepozabnih doživetij smo se razšli v upanju, da se naslednje leio zopet srečamo. UROŠ STEPIŠNIK www.novitediiik.com -m IŠČEMO TOPEL DOM Prejšnji teden sem si tudi jaz privoščila nekaj dni oddiha ob Jadranskem morju. Srečala sem veliko »morskih« psov, ki so jih Ustniki pripeljali s sabo na dopust. Nekateri kužki so morje opazovali le od daleč, leže v prijetni hladni senci, drugi pa so prav veselo plavali in skakali za žogo v vodi. 2e res, da obstajajo pasme, ki imajo rade vodo bolj kot druge, vendar pa je odnos do vode odvisen tudi od vsakega kuž-ka posebej. Ne vidimo veliko nemákih ovčarjev in srednjih ènavcer-jev, ki bi bili navduSeni plavalci» pa vendar sta se (i dve pasmi v vodi počutili kot na kopnem. Da o zlatih pnnašal-cih, pri katerih je voda tako ali iako drugi dom, ne izgubljam besed. Potem pa so m bili Še razni veliki, srednji in mali mešana, ki so čofotaii v slani vodi. Eni pa so rajši kot plavali le namakali svoje tačke v vodo in prestopali z enega kam- na na drugega, Vs«n pač ni vSeč voda • prav tako kot vsem ljudem ne. Če še niste bili na dopustu in se odpravljate na morje s kužkom, vam svetujem, dá ga ne silite v vodo. Če sam tega noče. Morda je bolje, da najprej vi zaplavale in pokažete navdušenje nad vodo, kuža pa vam bo verjemo sledil. Nikar pa se nanj ne jezite in ga ne kaznujte, če ne bo hotel v vodo. Saj nočete, da se mu voda zameri, kajne? Kako ga boste pa potem tuširali? NINA ŠTARKEL Uradne ure zavetišča Zon-zani v Jarmovcu pri Dram-l)ah so od 8. do 16. ure. ogled živali od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, sprehajanja po predhodni najavi ob sotMtah in nedeljah od 10. do 12. ure. Internetni naslov: www.zonzani.si: telefon: 05/749-06-00 iiMorskicc psi Katerega ze moramo gledeti, da bomo lepi na sliki? Če pa vas je toliko okoli nas. Za vse informacije v zvezi s sterilizacijami, kas^acijami in posvojitvijo muckov lahko pokličete na 031 S26-877all 041426-562 ali obiščete intQ*netDO stran w^wmy^ IfthkâcSl MAČJA HISA Sem prijazna inzhrahns novofund-landka.ld si močno ŽBli stilske preobrazbe, Votannafka mi je namreč namenila nova friiuro, a kaj. ko so časi hipijev zemi mol Moja zgo Aa, kako sem pristal v zavetišču, ie nadvse žalostna. Zaredi moje Ž8 kar ćastitfive starosti 15 let me je lastnik vrgel v jarek, iz katere-ga sam nisem mogel. Če ne bi bik) pr^aznega strica iz zavetišča, bi tam najverjetneje tudi poginil. In tako sem pristal med dobrimi ljudmi n prijaznimi kuzki, sedaj pa iščem nov dom in nekoga, ki se me no bo hotel zopet znebrti na lahek načn. (7240) RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za i/eliKê trt male ^oópodinj ie aoóúodiníe! mame buk 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR s 9 & iS IS h a O K n ^•II'II^aII^ Intinf i/uifmLîL ij"}f»nliuf es* i Ili X-5.S Informacije: 03/4225-100 KosempnšelvzsvetisDB.sembilzcloprestraseninnezeupljiv.Asedajsemspetjaz'pnju^ igriv ljubezniv in. kot lahko vidita. lBp.(7211) PodpUania naslov: nepnilifinD tMm&ia neprehlicflo naroča/n n^rehlicno nBfflčam rrepreklicno naročam lttinplei9.i.tilK.>IAÍjB « AKCfJSKI PfiODAJI rm^i tfv», ûUïri iri po ceni 20 SUR i* poStninsf imdov Kuharefcfl bukve žlownstihjospiljnl po ceni 10 SUR zs bvod I * poMa]. iïwrfw knjis« Kuharska bultve - Klaflanri shranfwnie in zamf20ttft|B živiT po ceni 7,03 EUR za i^fJ \* poStninal. uvod» knpge Zdravilna tgNŠčs, žaii in žalne nwétnica po uni K) EUR za and {• poštrsftal. fi^aroiiHnlto postile nanasktv: NT&RC d.o.o.. P/ekmova 19,30Q0 CM^ it. 60 • 4, avffust 2009 - rodpui NOVI TEDNIK WtU^SMETl 21 Priporočila za zaščito pred soncem Dermatologi svetujejo, nsj omejimo izpostavlja-nja soncu v času največje moči ultravijoličnega sevanja in redno uporablja-mo učinkovite zaščitne kreme. Ultravijolično sevanje je danes tisti dejav-nik tvega nja r ki otroke in odrasle močno ogroža. Med osnovnimi priporočili za zaščito pred nevarni-mi vplivi sonca so naslednja: • DolenČkov in malih otrok, ki se le ne gibljejo samostojno, ne izpostavlja- mo soncu. V času največje moči sončnih žarkov jih zadržujemo v senci in zaščitimo z obleko in pokrivalom (naravna zaščita). - Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro, ko je moč njegovih UV-žar-kov največja. Upoštevajmo pravilo sence: kadar je naša senca krajša od telesa, se umaknimo v senco. - Pripravek za zaščito pred soncem, ki ga uporabimo za zaščito kože izpostavljenih delov telesa, naj ?čiti pred UVA- in UVB-žarkj ter ima označeni sončni zaščitni faktor (S2F)15ali več. Za zaščito otrok uporabljamo posebej označene izdelke, ki vsebujejo več fizikalnih in manj kemičnih UV-filtrov, ker so prvi manj dražeči za kožo. Nanesemo jih v debeli plasti. Nanos ponavljamo vsaj vsaki 2 uri izpostavljanja soncu, vselej pa po plavanju ali intenzivnem znojenju. Posebej zaščitimo nos, uhlje, ustnice in veke. - Bodimo pozorni na odboj sončnih žarkov od peska, vode ipd. Sonce nas lahko opeče, ko sedimo v senci ob obali, če se ne namažemo ali oblečemo. Zaščitimo se tudi pri plavanju. - Pred soncem se zaščitimo vedno, ko se odpravljamo v gore: uporabljajmo zaščitne pripravke z najvišjimi vrednostmi sončnega zaščitnega faktorja, tudi ob oblačnih dneh, kajti zaradi tanjše plasti ozračja ter odboja od snega in skal so visoko v hribih UV-žarki nevarni ves čas. KL Foto: SHERPA Mladi na počitnicah in spolnost IN ČAJČKI Čas dopustov oziroma počitnic je pogosto povezan z večjim tveganjem za prenos spolno prenosljivih okužb. Izkušnje in raziskave kažejo. da med počitnicami miadi pogosteje sklepajo nova znanstva in prijateljstva ter tudi kratke avanture. Raziskava v okviru programa Evropa proti aidsu iz leta 1996, narejena na vzorcu tisoč mladih popotnikov med 16. in 19. letom, je pokazala, da je imelo na potovanju spolni odnos z novim partnerjem 24 odstot- kov vprašanih, 7 odstotkov od teh pa spolni odnos z dvema ali več partnerji. Zaskb-ljujoče je« da jih je manj kot polovica uporabila kondom. Sicer pa raziskave kažejo, da se je znižal delež mladostnikov, ki ne uporabljajo kontracepcije, in da je zrasla raba zanesljive kontracepcije. Kondom ob prvem spolnem odnosu uporabi okoli tri četrtine mladostnikov, slabša pa je upo- raba kondoma oziroma dvojne zaščite ob zadnjem spolnem odnosu. Najbolj se je povečaia uporaba kontracepcijskih tablet. Toda medtem ko kontracepcijske tablete ščitijo pred nenačrtovano nosečnostjo, ne predstavljajo zaščite pred spolno prenosljivimi okužbami. »Mlade je treba spodbujali k odgovorni spolnosti in razmisleku o odlogu prvega spolnega odnosa,« poudarja Evita Leskovšek z in- štituta za varovanje zdravja. Da so mladi premalo informirani o spolnosti in spolno prenosljivih okužbah, meni tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravjedr Ivan Eržen: »Mladi, Čeprav pomaga internet» ne dobijo ustreznih informacij. Zavedati se je treba, da spolnost ni le nekakšen biološki akt, ampak gre za odnos - to je odgovorna spolnost.« MV 8 - IS kg meseeno Dr. PIRNAT 55,01/519 3S!5il www.plmat.al L. tt rmincvpnTIHotIb novitednik www.iiovitednik.com Pelin preprečuje morsko bolezen v ljudskem zdravilstvu je imel pelin vedno veliko veljavo. Uporabljali so ga zoper to Ln ono - z njim so lajšali bolečine v želodcu, živčno napetost, zobobol, celo morsko bolezen ... Pravi pelin (Artemisia absinthium) naj bi svojo zdravilnost nosil v svojih listih in rumeno cvetočih poganjkih, ki jih nabiramo ob koncu cvetenja, od sredine poletja tja do zgodnje (eseni. Posušen pelin ima izjemno aromatičen duh in zelo grenek okus. Sled-nje ni motilo nalih prednikov pri izdatni uporabi pelina v zdravilne namene. Pelin roža ali pelinka, kot so pelinu tudi rekli, ni smela manjkati v nobeni spodobni domači lekarni. Kadar je imel kdo težave z želodcem ali črevesjem, jih je lajšal s pelinovim čajem. Najbolj je ta čaj zalege) zoper bolečine vželodcu, vnetje prebavnega trakta, pripomogel je tudi k odstranjevanju Črevesnih zajedavcev Po njem so segali tudi slabokrvni ali ženske, ki so jih mučile menstrualne težave. Z njim so preganjali okužbe, zbijali vročino, blažili glavobol in zobobol ter preprečevali morsko bolezen. Kot krepčQo je dobro del celemu telesu. Zunanje je priSei prav zoper rane, podplutbe, čire, mozolje tn pike insektov. Kol zdravilni pripravek so smatrali tudi t. i- pelinov cvet. ki so ga pripravljali iz svežega pelina in domačega ^anja.Pellnkovec so uživali po žličkah zoper že-lodčne tegobe, zlasti pri slabem reku, spahovanju ter napetem želodcu in uebuliu. Alkoholni izvlečki, ki so jih na-Si predniki pogosto uporabljali, se dandanes odsvetujejo, saj so pri notranji uporabi škodljivi. Že davno pred tem, ko je zdravilne učinke pelin rože prepoznal in začel izkorišča-d slovenski človek, je Diosku-rid zapisal, da pelin ogreva, pospešuje prebavo in zdravi zastrupitve, tudi tiste z gobami. Hipokrat ga je svetoval zoper tetanus in za čiščenje maternice. V srednjem veku so se zlasti moški trudili dokazati, da naj bi bil pelin učin- PišerPAVU KUNER kovito pomirilo za prepirljive in jeznorite ženske. Sodobna medicina je potrdila vrsto zdravilnih učinkovin, ki se nahajajo v pelinu, od eteričnega olja, grenčin in organskih kislin. Dokazano je, da zdravi slab apetit, slabo delovanje želodca, slabo prebavo in težave z jetri in žolčem. Zaradi grenčin je izjemno učinkovita pomoč ljudem, ki nimajo apetita, tistim, ki jih mu-Čij o prebavne težave, denimo napet želodec ter trebuh in spa-hovanje. Preganja vetrove in spodbuja delovanje žolča. Dr. Katja Galle Toplak V Zdravilnih rastlinah na Slovenskem ugotavlja, da njegov vpliv na gladko mišičje, ki je povezan z boljšo prekrvavitvijo predvsem trebušnih organov, pospešuje menstnaad jo in lajša porodne krče- tóíoljšá] naj bi tudi delovanje hormonskih žlez, zlasti nadledvične žleze. Potrjen je tudi njegov i^odni vpliv na krvni obtok ter na pospešeno delovanje ledvic. PeGn se izjemno obnese po hudih in-fekdjskihboleznih ter pri presnovnih momjah, denimo diabetesu, prolinu in revmi. Čaj pripravimo kot popa-rek: s skodelico vrele vode po-parimo pol do Žličko posušenega pelina, ki naj pokrit stoji le 3-5 minut- Pijemo po eno skodelico čaja na dan, najbolje po čajnih žličkah večkrat dnevno. Čeprav je čaj zelo grenek, ga ne sladimo. Če ne pre-korafimo svetovane doze pelina in ga pijemo le krajši čas, senezaždeni uûnidnebismdi pojaviti. Zaradi cujona, ki ga vsebuje. lahko pri prekomernem pitju povzroča bruhanje, trebušne krče, glavolwl, omotico in motnje centralnega živčnega sistema. Pelina naj se izogibajo tudi nosečnice in do-ječe matere. Št. 60 • 4. avsust 2009 m SAUTE Sl/RMAPl ... (MAfi. ki zaup^ d:r>o (n blues gUsbi ; vsaktoKkol» 21.00 na MiuCel|« 90^95.1,95.9 in 100.3 MHz Pokravftdj oddaje BANKA CEUE VODNIK KINO PiANETTUS Spend za i tal S. S. KPWMlfcfflfi ti priririiqw pmteo tfo sprmembt pnigmni. komeď^ {1S«j 15.45. >7.45.19.45. 21.45 Humêb MOOCIIMI, komacfija 16.10 Hirry Pottar fl) pne nriiM hni 15.00. 18.00. 21.00 MM dito 3: Ztn iMiiwni. »mrnrva komeH^ • »nhraniarv IS.10,17ÍD Lidmi tkAt 3: Zon ifinuivrev» annnna fcomtd^-sIflhforaàBn % O 10.00,18.30. 20.50 l^biilu. romantiiAi 18.20. 20.40 PnknkMi not, kofiKiSia 19.30. 21.40 SmiCiittv. nimantiàiâ komadijs 16.20.16.50.21.1{] Trtttsbrmenl 2: MriCtmja piâ-Eh - msAstve« fimastiiA» puito-lovttn IB,40 V irahi paldt, grazl^ 18.30. 21.35 Zi^mérnitÁViář^W 16.50.19.ia 21^ IMETOOPOL SREDA, 5.8. 2100 fHUma isit, romantiĆM ko tnsdija/fituaksl TOREIC4.S. 10.00 Knjižnica Ro^iec_ Barčica po morju pUva poúm^JÓz delaimíca • izdelovanje tar&c iz odpadnega materialu 10.00 Travnik pred Domom _kulture V^epje_ Poletne slikarije druženje s šaleškimi likov-nih vohAmPoletjanatroi^ nikii SREDA. 5. S. 10.00 Knjižnica Rog. Slatina BarČica po morju plava počiiniška delavnica • izdelovanje barňc iz odpadnega maieriaia 15.00 Muze) na prostem Rogatec_ Peka kruha v Črni kuhinji in kamnoseâtvo - c^* delava ložanske^ kamna etnografska demonstracija inučnodožwljajskadelav-rum POLETJE V CELJU TOREK. 4.8. 7.30-8.30 Mestna plaža: Gi-ba|iesevpoletju;juiian}a telovadba* ' 10.00-18.00 Mestna plaža : Odpri srce - podaj roko; predstavitev ouriâkega kluba Veselo srce ' 18.00-21.00 Mestna plaža in mestni park Celje: Z minuti za zdravfe; brezplačno merjenje maščobe' 19.00-20.00 Mestju plaža: večerna telovadba; z dihâlrûini va- jami •• SRt-DA. 5.8. 7.30-8.30 Mestna plaža: Giba |te se v poletju; jutranja telovadba' 18.00-21.00 Mestna plaža in mestni park Celje: Z minuti za zdravje; brezplačno merjenje maSčobe ' 19-00-20.00 Mesina plaža: večerna tdo vadba; z dihalnimi va* jami ' 19.30 Mesina plaža: brezplačni plesni tečaj salse* crrRn:K.6. s. 7.30-8.30 Mestna plaža: Gibajte se v poletju; jutranja telovadba • 18.00-21.00 Mesma plaža in mestni park Celje: 2 minuti za zdravje; brezplačno merjenje maSčobe ' 18.00-19.00 Mestni park: Joga v parku 19.00-^.00 Mestna plaža: večerna telovadba; z dihalnimi vajami * 20.00 Cuba Libre: Mladi talenti; koncert * vprínxerudídjaodpade novitednik www.novitednik.com Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanja. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoja, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas. zahtevane delovne izkulnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://wvw.ess.gov. si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE osnovno§oiska ez0braz6a teniM • M/t' t&SKii POSIOVHIH EWGROV. OOIOCDI ČAl 3 MES(C& 7i21)C9:9mm t ^tam IN ntsoviNA oju). ARJA VAS m. uoi pnnvčf VARKOSmtK • M/t' VARQVAUE PREMOGA. VARMOSTNlK/VAflNOSTNICA. OOlDtEN ČAS, 3 ME< $Eam«l9:S(mCEUiDflllŽBAZAVAfl(lVA-kii pflehožefua. D,0,0, [tU. IPAVCEVA UUU 22.30Q0CaJE vozim Ml ZA RAZVOZ tifi: dostava p& ujk na caiSKU obmo^tt nedoločen itë. 7.9.200: gv pflevoz) flNERT cruon« s.p. dol poi PRISTAVI 2 c. PfUSTAVA pfll mz^m ocuffc M/t ouo v pflojzvdofijl. ootbîïfn (âi 2 meseca. pqqmkovainica. m fliïvein) poqjrji o.oil. bežigrajska cesta o, 3000 oue DlUVEC brez POKUCA pomožni KUfft M/2: pomožna oeu v frot zvnhj, ooltàn cas, b mesecev, 3ab.z{ub;si^ bra. aoenoja za posredovaue qeumk siu m. kotkikova uucas. ion ulsuiula varitk WOmER • M/t'MOTA^ CEVÍ • POMOČ m MW TA2 IfVI • ORAONJAIAÛJE lOaD V TUJINI « MZ(^ niD&N tfS. 12 MESECEV, 12.8.2009; U AK KONSTRlffCUE. TR60VÎNA W SÏÏIRiïVE. OÍLO.SUNCEBJ221TEHAHJE avtomthanik AVTOMEHAMK M/2: POřAAVILÍ) VOZIL NEBOLE ČEN CAI ilîim, RO • SO TR6ÛV1NA IN SERVIS OM. SKAifTQVA UUCA13.3000 CHJE STROJNI MEHANIK strojni MEHANIK • m/t izmtava enostavnem ^h sinojnih delov. vrtanje. rezanje mavq-jev. sestava enostavnih sklopov: hiïmtsh cas. i&8.2009.' mateu prqizvooiu^ za^a-híí. tbwvika. 0.0.0. celí bežl^ka cesta 4B.3000CaJE skiaoiščnik SPlAOI$6llK V HlADILNIQ V CEUU M/t RAZTO- vauakje in natuvajame blaga. praviien prevzem in izdaja kjuîa. lehtafue. evtgentv mt pnnom et>£a. oem i raíionauiikom: oolo^ Cas. b meseov. u2m trenkwai-OSl kadrovske storitve. ojlil. LE»û5k0VA cesta9e.10oquubliana mesar ŽMtSKI qeiavk v ceuu • M/t razsek mesa. klail^ Čistilna in vs)r&vauia oeia.' trn-Cen Cas. b hesesv. ?iiooa: trlnkvmidej^ xawovske sioritve. o j) j). tiskcishovactsía 9110qûuubliana PRODAJALEC prodajalec naiískm ODDELKU m/tpmia fiufia v kaloprdqaji. odlocen čas. i mesece. 3ab.za09.' inpos, tehmcna tfldovina na mïl\i in drobno, d.0.0. ceue. dpekarnisu cesta 2. 3001) ccue fflodajauc vuakov in orodja • m/t prodaja buua v mal0i9d0/u1. odiocen ča& 3 mesect aoiiods: HPOS. tehniCka tmm na oaao rn srodno, ojji). œue. opexarwska cesta i 30qûceue poslovni sekrhar POSLOVNI SEXRFTAR • M/t ^DENJi KADROV. tlSOAJEVAMJE PRAVNE6A ZASTDPAUA, VODt» KK POSLOVNE DOKUMEMTAOJE: OOtilCEN CAS. 3 MESECE, um. m Svncn/Aiu VLADIMIR VAJ0E1ICS.p. GflESDRClCEVAUUCA?. 3000 COJE višja stnokovno izobrazba SAWSTDJNI SVnOVAIE ZA KADRCfVAME. IZA MAŽEVAHIE IN 2AP0SISVAI1JE- M/t ITVAJAUE NAIDS POSRWAHJA ĐEU fK ZAPOSUTVE, (ZVAJAKK UKREPOV AKTIVNE POUTIKE ZAPOSU^ VANJA. VODENJE IN tfflEJANJE PlHTiEBNE D(KU MBfTAQJE. PRIDOBIVANJE Hm NAROČNIKOV NAT^U NEODLOČEN ČAS. lUZOOl SANJSKA smžha spiflni MARKETING. aoi. cvetl^ m 24.3900 CEDE raofesor računalništva RACUNAUIICAR • oft&AMZAnn inf. duavnosti • M/t RAČUNAUlCAft • ORGANIZATOR inf. OEJAV^ ngsn » uciteuIZBIRHM PREDMETOV 12 ucl^ NAIN^A. MOŽNCrST OOnUUEVANJA ZA m\ DEL CAS. DOlilCEN CAl 12 MESECEV. IBiOOO; OSNOVKA ^ mmk hai^ibdrska cesta 13&30CDCEUE OIPLQMIRANI INŽENIR STItDJNI^A (vs) "VODJA KONIROU M/t IZVAJA KOK!ROU3 Pffl-SPEUH PQâUK. IZVAJA MEOFAZM IN KONTNO KONTROia IZVAJA NiU^ZOR KAD OELDVAkJEM PROCESA KONTROLE. IZVAJA ZAPOK IN SPROSTITVE OiaKOV. niPRAVA KONTROUe DOKLk MEIfTAC3JE ZA WH SODELOVANJE PRI PRE» VOMll IZDEUaiV S STHANI ZUNANJIH IHSTITUCU SODELOVANJE PRI RFŠEVAUU REKLWACU -TUDI NA TERENU'; NEDOLO&I CAS. \it2m MAKSTM TRGOVSKO IN STDRITVEND PODJETJE. 8.O.O.. TH8 CELlS)aHKKE2DVZ3(IOOCEUE UNIVERZrTTmi DIPLOMIRANI INŽENIR STBOJNlilVA MLU)I flAZS(DVAtIC • M/t' RAZQKAVE IN RA> ZVDJ. PODIPIDMSKI ODLDCEN ČAS. 64 MESECEV. 13.9.300$: flAZVOJNi CEMIER ORflDJAlt STVA SUMNUE (V ANGLESCiMI: SLOVENIAN TOOL AM3 DIE DfVEOPMENT CEimR]. KIDRIČCVA UUCA m3000^E MAGISTER EAAMACUE FARMACEVT • M^ IZDAJAUE ZDRAVIL SVETO-VMUE. PRODAJA. ODLDCEN ČAS. 12 MESECEV. umi CEUSKE LEKARNE JAVNI ZAVOD. MIKL& $CEVA ULICA L 3000 CEUE UElAiKO "" OSNOVNOŠOLSKA 1Z0BAAQA NATAKAR- K^ STDEŽBA HRANE IN PUACE. DOLD-CAS. 21t2869: PENZION VRAPAKC RANČ CAMLOH. SP..TRUBARJEVA LUCAS. 3270Uà(0 NCŽJA POKUCNAIZ08RA2BA |D0 2 let) CZDElOVttfC V PROIZVODNJI TERMOIZDLADJ • M/ t'OELO NA STROJIH IN NAmVAH ZA flAZF£Z IN ODÛEIAVD SHROfORA. ZLAGANJE IN ZAVUANJE Smt^NIH IMIKOV. IZDELAVA VZMCEV. STREH: DOLOČEN ČAS. 3 MESEO. mm FRA 6MAT TIM. TOVARNA IZDIAOISKEÊA MATER1AIA DJL.SPOOUA(ÏÎM:A7T.327DUâU) SREOKJA POKUCNA IZOBRAZBA PROaUALÍC • SLAEAJNICaR • Wt PRDQAJA. et^ 6AJMSK2 PQSUmiE. DOLOCOl ČAS. 3 mXl S EinosPK m irgovina in storítve. D.aa. RENŠKIPOOKRAJ5<, »92 RENČE STBOJNIHHNIK TEHNOLOG CMC M/t' UPftAVUAfilE UC STROJEV IN USERIA. DOLOra CAS, 3 MESÈCt. laUflH: METALLES KOVINARSIV&MiZARSTVD DJI.O.. TITI^ VAUUCA». 1433 RADEČE Ui MOZIRJE DIPLOMIRANI EKONOMIST {VSI VODJA K0MERC1AI£ • M/2; VDOEHJE KOMEROAL* NE6A PODROČJA. OftSKI POSLOVNIH PiUinERJEV. PROfflAJA IZIEXOV M STORTIEV. SKLEPANJE POGODB IN SPORAZUMOV. EKONOMSKA PROPA> GANDA' MEDtlOČEN CAS. ^9.2009; 6UN NAZARJE. LESNA INDUSTRLIA. D.0.0. USARSKA «STA 10. 333! NAZARJE UE SLOVEliSKE KONJICE STRUOAR ŠTRLITE M/t' STRUŽENJE PROIZVODOV. SIGNt RANA PRtHZVnOV. MDHTAŽA IN IKMONTAŽA REZRNOA DROOJA ^ ksloč» ČAS. 3 MESECI 9 j.2009:.MMUlVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE. STRANICE U. 320B STRAMCE natmar NATAKAR M/t STREŽBA HRANE IN PUAČ. SPRE JEM HABOČa IN DODAJA V KUHMja CVlDCNTnA HS PROMETA. ČIŠČENJE PROSTOROV (N PRIBORA; DOlOCaČAS. 3 MESECe. 6Â2009; 0RAD8EW M vis (N GOSTINSTVO peter LESKOVAR Sf.. tovarniŠKA CESTA 10.3210slj]VENSKE KOlUCE sremua pokucna izobrazba DODaOVALNE OPERACUE NA PROIZVOD« m/t POSNEMANJE PROIZVODOV. CniElAVA NAVOJEV NA STEBLA kottčmkov IN 0ru6e PROIZVODE. IZ» DUAVAIZVRTIN V6LAVE IN v STEBLA KONČNIKOV IN NA OSTALE PROIZVODE. POVRTAVANJEIZVÏÏDN. ROKAIUE PROIZVODOVDQLÛλ ČAl S MESE CEV. 13jj009: htarovt pwzvoono IZVOZNO UVOZNO PODJETJE. oilil, STRANItS fi^ m STRAHCE ekonomski tehnik ADMINISTRATOR KDMERQAUST M/t OPRAVDA UE AOMlNtSTRATTVNIK Da (IZDAJA RAČUNOV PRIPRAVA DOKUKEKTAOIE ZA RAČUNOVODSTVO VODENJE EVIDENC): OPRAVUANJE KOMERCIALNIK Oa DOLOČBI CA& 12 MESCEV. 9.8.2099: RV- GE NEKS, ODKUP INPfllEUUAKOŽaJULSEZlNA 796 32)0 SLOVENSKE KDMJIR UE jgWTJUH PHI CtUlT osnovnošolska tzosrazba čistilka- M/t čiščenje poslovne stavbi OOLU Cen čas. i mesa mm intégras podjetje za nízke gradnje in gradbeni in^mrim, 0Í3.G. ?ROSENlâ(û 46. ŠENTJUR PRQSENI§KO 46, 3230 ^jur ekonomski hh nik raziskava trsa. prtoobfmkie strank M/t raziskava trsa. pflioobivanje stramc 00l& tín ča112 MESECEV. Bi.ZBSS: MEU finančna TOČKA. premoženjsko svetdvanje. d.ao.. k» lODVaRSKAUUCAl323QŠEirM univerzitetni diplomirani ekonomist SMOSTOJNI RA^NOVODJA • M/t KUŽEIUE. IZDaAVA POROČIL FAJOURIRAXJE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 9,ub69: IHTENDS PDOJrJE ZA NiZKE GRADNJE IN GRADBENI INŽENIRINS, D^^. PR0SENlâ(0 46. ^JUR. PROSENIŠKO 46. 32^ šentjur doktor meoiane zdravnik m sptclauzaoje z ucoco au zdravnik speciauzant družinske ah splošne ifidione v zp kanina M/t' zdravmk v spu^ ambulanti zp planina in dežurna su)^a nedoločen čas, z4.6.2009; zdravstveni dom Šentjur, cesta leona dobrotinška 3 b, 3Z30 SPTJUR UE ŽMARJE PHI JELŠAÍT osnovno&oiska izobrazba VAMLEC hVtVAUEUECO'HELEKTRaVARA-UECfVI IN RAVNIH POVfâN • DOS S OPRAVUA NA NIZOZEMSKEM. OdlOČEN ČAS. 3 MESEa 8.9.2009; SIFUKS. KDVINARSTVQ, HiDIZVOOUA. TRGDVIM IN STDRITVl D.aO. TKSKA CBTA 5. 32$4PĐOČETKTEK avtoel£ktr]kar AVTOOirmČAA • M/t VZDRŽEVANA IN PORA-VRD TOVDRMH VOZIL NEDOLOČEN ČAS. S.BÍW9: MAB TRMSPORT, PREVOZNE STORITVE DJ14. K^ ORICEVA tMJCA 62 A. 3HI ROCASKA SLATINA pek P» • M/t' razna OCIA v procvm IN MZ' voz kruha. določen čas. 5 mescem 6í.2ki9: gratis, pekarna, trgovina in 6rj^BfM§tv0, OJLO. orsrvec PRI šmarju 3 a. 3240 šmarje PRIJELÍAH LOGOPED LOGOPEDM/t LOOOKD. OOLOČtNČAS, i&.8.ŽIXI9: JAVNI VZGOJNO^ZDBRAàVAIM ZAVOD III OSNOV NA SOUROGA^ SLATINA. laHNIŠKA LUCA IS. 3250 ROGAŠKA SLATWA unrverzithni diplomirani inžoljr gradbeništva DIREKTOR PROIZVnUlE IN GRADNJE • M/t' ORGANIZIRANJE PRQLZVD0UE SRAûeENIH IZOEIKOV PO «OVAOJAH M GRADNJA PILOT STAVBE Z NOVIM HATERlAIi]M. NEDIAOČEN ČAS. 1BÍQ09; B(Sft> HMENTAINI RAZVOJ NOVIH lOEJ RAZISKOVANJE m RAZVOJ O kui^k ib. 32s8 BISTRICA 0BSO7U univerzrrnni diplomirani (kd-n0mi5t VOCIJA PRODAJE ZA TR6E JUSOVZHOONE EVROPE • M/t PRODAJA KOZMETICNIK IZDaXOV. SKLEPANJE P06006, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 27.1200s; KOZMETIKA AUDITA PDOJTA ZA PROIZVOCNJG INPROMnSKOZMÍTlČNOKEMIČMMIINKOVINSKO PLASTIČNIMI mKI. DJliL. ROGAŠKA SLATINA. KlOnČrVA UUCA H 3»0 ROGAŠKA AATINA UE VELEMJE natakar NATAKAR V f^AVHAOJI ŠTDRMAN V VOENJU -M/t STREŽBA JEU IN PUAt A LA CARTE. DNEVNIH OBROKOV: NOMKOČEN ČAS. S.B.ZOOB; ANTON m NE ŠTORMAN S.P. SOSTILNE- HOTEU ŠTORMAN, RIMSKA CSTA ia 3311 ŠEMPETER V SAVlUSH DOUNI STTtíBA puače in SLAŠČIC • DELO V velenju • M/t STREŽBA PLIACE IN SLAŠČIC DftOČEN CAS, 12 MESECEV. 6.8.2B09; ŽEPP • SVETOVANJE IM TRCOVWA. 0.0.0. MARTINOVA LtUCA 67. lOOfl UUBUANA USNJARSKI 6AUIÍTDIIST GUANfîflIST / KONFQ(CIONAR ÏÏKSTTUJ IL M/t* SAMDSTOJNO^AILSGAlANTOiUSKtH IZDEUUlV (Z UMETNIH MATUQALDV. PRIPRAVUALNA DEU. RAZREZ. MOtfTAŽA IZDEUOV. ZAKUU^ !N DO- DATNA KLA V GALANTERUI • M/l OOLOCÏN CAS. 3 MESECE. 6.8.2II0B: ERHART MARKETING D.aO. VEfMJE. iW^DŠKA CESTA 29 b, 3220 VELENJE prodajauc PRlBmfC V TRGOVINI ZA MALE ŽIVAU • DELOVNO MESTU V VELENA M/t' PRODAJA OPREME ZA MALE ŽIVAU NEĐOU)i»ČAS,218.2n}9; Al^APET TRGOVINA DJIJL lOAUŠKA CESTA ŽS. 1000 UU eUANA PRODAJALEC M^ SVHOVANJE iN PRODAJA KUP CEM. mt£H 5 MESECEV. ]2ii0a9; AFP OÍ3Í3.' AFP dilil. PE PRVA UGA VELEHIE. CEUSKA fiSTA4e.3320VEUNJE trgovinski poslovooja POSLOVODJA M/t ffilGANIZACLU DELA V TRCO* VINL DOLOČEN ČAS. 12 MESKEV. TZ.6Í00S.' AFP D.Q.1: tfP OJ).a. PE PRVA U6A VELEKIE. CEUSKA CEHA 40.3320 VELEfilE UE ŽALEC prodajalec TRGOVKO ZA OaO V TRGOViMA PREKOPA IN KA-MNEČE- M/l: PflOÛUA IZDELKOV. O&D Z DIAGA^ Na POLNJENJi POUC. áŠČEHJE TRGOVINE: DOLft Cen Cas. i mesk, s j jo» pekarna postojna. pr01zvd0nja. tr60vina in gostinstva o.oj). kolodvorska cestasc 8230 postojna kuhar KUKAR.JiVt PRIPRAVA JtOl PO NARÛÙLU. KDSIL MAUC: NEDOLOČEN ČAS, 16.BÍ0N: vm ŽALEC D.Oil. ŽALK. MESTM TRG 3.3310 ŽALEC eliktbikar energetik ELEKinOlNŠTAUTEIUtOimR • M/t ELEKT^N-ŠTAUTIRSKA DELA. QEROČEN Ùà. 6 MESCEV, 15.8.20S9; V&JRAG. ELfKTROINŠIALACUE, STORTTVE IN TRGOVMA. 0j}.0. UATXE 41. 3312 PREBOLD grarčar t1skar«rafik - M/t sito nsk. TANPO tisk. digitalni tisk. grarCHO OBUKDVANJE.' nedoloCem čas, 14.8.2009: gds trade. tiskanje in izdeu^ vanje drobnih izdeu(ov iz tekstila in druuh materialov. tmina na deklo z oruâmi pouzoaxi. gaberSek stamslava s.p. šešče pri preboldu 13 a. 3312 prebolo EKONOMSKI HHNIK zavarovalni zastopnik • skupana zavaru vaju v pisarni • m/t' kanndat BO SKlIfAL zavarovmua V pisarni. določen čas. 6 mese^ cev. 7i.2fi09:k0rin[TA. sklepanje zavarovafu. dil.o. UTKOVA VAS 94.3312 prebold RaCuNITVDOSKO komercialna dela • m/2; delo saioakontdv. fakturiranji kdmpfnzaoa: ooidčen čas. 6 mescev, 7.9.2009: (isnina lgm prodajni center leveč USL levec 18.33di petkovte poslovni sekretar POSLOVNI SEKRETAR • m/t DPRAVUA DELA V AIV MINISTHACm KIU32EIU.SPREMUANJE IN DODA* JANJE POŠn IZDUA RACUMOV: NEDOLD^ ČAS, &.8J009: MNK MIZARSTVO. NEPREMIČNINE IN QRU6E STORITVE. OJIJI. KAPtA i& 3304 TABOR Podjetje KT&RC, d.o.o. Direktor Steiko Srot Podjeij^ opravlja čdsopisno-zabžni^ko, radijsko in a^encijsko-iržno dejâvnosi NasTov: Preiernova 19. 3000 Celje, teleton (03) 42 2S 190. fax: (03) 54 41 032. Novi tednik izûajâ vsak torek in petek, cena torkovega izvoda ie 1 EUR petkovega pa 1.25 EUR. l^Jmca: Tea Podpećan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8.30 EUR. Za tujino je letna naroCnina 199.20 EUR. številka irajisakdjskega računa: 06000 002676I32D. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vraCamo. Tisk: Delo. d.d.. Tiskar&ko središče. Dunajska 5. direktor: Bogdan Romih, Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek ta dodano vrednost. NOVB TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor šarlah, KJara Štefanec Oblikovanje: www.minjadesign.com E*mai] uredništva: tednlktlTit-rc.si E-nuii LehniCriega uredništva: lehni^iednik^L^.si • RADiO CEUE Odgovorna urednicđ: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intiliar E-mail: radio(i>nt-rc.sl E-mail v dtudiu: info^radioce^je.com UREDN8STV0 Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Spela Kuralt. Rozmaii Feiek, U;Ška SeliSiúk. Branko Siamejčič. Simona SoliniČ. Dean Šuster. Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravi a trčenje oglasnega prostora v Novem tedniku in E^diu Celje ter nudi ostale agencijske stontve. Pomočnica direktorja in vodja Agenci/e; Vesna Lejfč Marketing: Zlaiko Bobioac, Vojko Grabar, Viktor KJeQ0v$ek, Mna Fader, Rok ZaJožnik. Marjan Breeko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032. (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agenci)a(§>nc-rc.si MALI OGLASI - INFORMACIJE Utihnil je tvoj glas. ni več tvojega nasmeha, mimo v grobu spiš. - (2 y srcih naših Še živiš. Sledi za tabo ostale so povsod, zaman oko te naše išče vsepovsod. V SPOMIN Minilo je dve leti, kar nas je zapustila draga žena in mamica SUVADA ŠKOBERNE (24.8.1958-30.7.2007) Hvala vsem, ki postojíte ob njenem prezgodnjem grobu, ji prižigate sveče in z lepo mislijo počastite spomin nanjo. ŽaJujoči: mož Zvone, sinova Klemen in Aleš Š35e [IMA-Ml VOZILA PRODAM KENAULTdio 1,4,letnik 1996, metol^nih rde^, prodom. Csno po dogovoru. Telefon Ml 29M02. S3S1 SUBARU (ooflcy 2,0 4 wd, letník 1997, prodom. Ceno po dogowu.T&íefDnIMl 29W02. S351 OStBNOvozilo goK. Mi 19911 D. prodom 2d60{)EUR.TelefonD41 353-238. 3466 VW polo 1,0, letnik 1996, prevomih ^25.000 km, dobro ohronjen, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 041 604-S03. 3466 B, LEVEČ RSl Lňwc. Levee 561.3301 řetrovče reî.:<03}425^22 NISSAN X-TRAIL 2.0 SE 4WD 29.150 EUR NISSAN PICKUP 2.S 4WD 16.365 EUR+DDV i STROJI PRODAM SAMOHODNO noklodolko Bûcher 4M diesel, zo hribovske terene, v odličnem sloniu, Plodom zo 3.200 (UR. Možno rnenlovo. Telefon 041 793-891 0367 POSEST PRODAM ■STANOVANJE PRODAM VILA, blok, Svateiko 2, DfOflil|e. Slonovo-nje, UO m^, igordo, vceloti opremljeno, televizor, DVD, pnilni stroj, celotna oprema itd., oddom zo dljeco», prodom oli tnenjom zo monj» fiišo v Celju oli okolici. Ceno nojemo 450 EUl^, coflo prodoje 140.000 EUR. Telefon 070 856-722. p ODDAM SUWVMK vCel^,pQdíponi45 rn^,o|Rflv ^,oddQni.TelefĐn051 351-676. p 010K^,26kmdoZod(Q.0đdomdvos(^i oparimo, 70 m od morjo, od 15.8. do 15.9. Teld{on041223-263. 3369 GARSOHIERO, m novo odaptiraoo in opomíjeno, no Lavi, oddamo. Mesečno notem-nino 250 EUR'^stnKki.Telefon 041765-353. 3439 V nUNU oddojom 20 poSnltomje pqxAxK mo opreir^jene gononjeiD po ugoiktl ceni. TeJe^ 040245454. 3473 VŒJU oddm c^rvT^B^mofano n Mv pol5obnostQnovai^TeWDn041240-779. 3467 'V KOZINU pri Zfldni ugodno oddom oport-moje z lostoo plažo. Oddoljenost od morja 50 m.Telá)n 00365 232-83201 3466 mm PRODAM HUDIUK^ziiTtfzoviAn omon), ni simi Milník, si^istit)^ televiBir prodom. Telefon 040 869481. 3463 ^■mfřfv I MATERIAL PRODAM 10 m' drv, no kmdcD žogsiéi, prodom za 50 aJR/m^.Ielebn051803-260. 3487 DRVA, Mozogom, brezorc, smrekontei imtkmi kio'^lie prodom po ugodni c^t zdo0avo.TekfonO4O 211-346. p OESXE in pl^, ponenego in nepa^en^o oreho, bukve, hruSce, ćesnje, lipe, {ovor-jo, hrosto, bom, jesena, kostanja, okoo-je ter hmstove, kostanjeve in smrekove Irome, različnih diiïKnzi j, prodom. T^ fon040211-346. d HIŠO v ^uqu. Kratico, velikost 90 m^ parcelo VOOO m', novogrodnjo, možno meniovQ za slonovonje, prodom zo 139.000 EUR.T^efon 031317-719. 3460 ŽIVALI PRODAM 8IKCA. težkesa 220 kg, prodom. Telefon 041703-116. 3457 Kogar imaš rad. nikoli ne umre. Le daleč, daleč je. V SLOVO MILKU VAHČIČU dolgoletnemu ravnatelju OS Aniona Aškerca Rimske Toplice Pogrevali bomo vaše sodelovanje s Solo ter iskrivost m humor na skupnih druženjih. Kolektiv oS Antona Aškerca Eno leto že v groba spiš. a v naših srcih še živiš, ni ure, dneva in noči, povsod si v srcih z nami rt. Srce ljubeče zdaj spi. nam pa rosijo se solzne oči. V SPOMIN 5. avgusta bo minilo leto dni» kar nas je zapustil CVETKO HRIBAR lzTr$keGorcel4a Hvala vsem. ki postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu v njegov sponún prižgete sveče. Vsi njegovi KRAVO zo zflVol prodorno. Telefon (03) 5739441. L315 IHKO vnentiAo, tďcD 500 k^ brejo v 9. mesecu, p(odom.!elehr 5733-244. l2^2 KRAVOzo zM, storo 5 letiRie^,5taroa tednov, primemo za nadoljn'io rejo, prodamo. Tdefon 5795-660. Š3S9 PSKKO ziolo prínonlko, štora 10 todoov, ceplieoo, prodamo. TelelonOai 854«)8. 34d9 ZMENKI III !■ I II ■! I.............. PRODAM RDEŒvino brajdovec prodom. Telefon 041 519-736- 3469 KROMPIR zo ozimnifo, ceno 0,60 EUR/^g, pfodom.lelebn031814-512. 3498 OSTALO PRODAM 9 m' 5 on laso, snueb in poni ifsbco, storego 11 mesecev, prodom. Telefon 041 736-246. 345â KJ^ zo O^nevni izlet v iponr|o poceni prodam.Teieh)n (03) 5443475. 3493 ZARADI selitve prodam bojler, stojeâ, 150 I, nerjaveč, oven zo zabljonle stepiho, zunonii kamin in zunonjo vrota.Tele-fon 031 335-909. 3494 3^etn) fant z lastno hi^, okolko C^o, mm dekle zo resno mzo oli prijatdjs-tvo.Telefon041 580452. 3479 62^eJna upokojenko, vdovo, vesele norové, družabno, išče sebi primemo sorodno dušo zo skupne izlete in kramljanje. Pisne ponudbe pošljite no NovHednik pod šifro AVCUST. 3405 L£PA obrtnica 39 let, (Z Sovinjske Mne, îeC prijotelia. Telefon 041 24U47;ogeatí' jo Alan. 34d2 5S^etna simpotično vdovo, Celionko, želi prijoteljo, urejenega, do 68 let. Telefon 041 248-647; ogencijo Alan. 3492 26-le)na, zelo simpatično žensko. 165 cm, 58 kg, želi pnjotelio. Telefon 041 248-647; agencijo Alon. 3492 MOŠKI, (porine postave, 464etni, želi pri-joteljo od 20 do 65 let. Telefon 641 248447; ogencHoAlon. 3492 Br«2plaâna posredovanja za ženske do 46 let. Posredovalnica 03 97-2^-31 031 «3^-373 ^eogol^rešnil^jg^^igboi^ ^Tenîtn^osredovaînic KUPIM ROĆNE ure zo novifonje m slike no platnu kupim.TelefDn041 742-9l5. p za vse osamljer^o 03 97-: 03t S09-43S ^eogol^Orežni^^^^rebol^ ZAHVALA V ponedeljek. 27. julija 2009, smo se na pokopališču na žu-smu poslovili cxl dragega očetai starega oCeta. brata in tasta JOŽEFA MARCENA iz Dobrine 55, Loka pri Zusmu Hvala vsem, ki sle ga v lako velikem številu pospremil: na njegovi zddnji poti» mu darovali sveče in $v. male. Hvala posebni slu^i G^Tt za oi^anizadjo pogret», pevœm Rogla za odpete Žalosiinke in trobentačema za odigrano Tišino. Posebna hvala g. župniku Martinu TonkoviČu za lepo opravljen cericveni obred in pevcem cerkvenega pevskega zbora Žusem. Hvala vsem. ki ste acu siali ob sirani m mu v času nj^ove bolezni pomagali, predvsem Albini in Vladiminu Žlo^. Žalujoči vsi njegovi 3490 Že leti dve v grobu spiš. a v riaših srcih še živiš. V SPOMIN 1. avgusta je minilo dve leti, kar nas je zapustil dra^ mož. ata, stari ata in biat ADOLF TANŠEK iz Gorice pri Slivnici Hvala vsein> ki mu prižigate svečke in postojite ob ^bu. Žalujoči vsi njegovi 3456 Odšla sem tja, kjerni več trpljenja in gorja. Na nebu ptički mi pojo. na grobu lučke mi gore in rožice cveto. Predragi mojU ne jokajte več za menoj, le tiho h ga)bu pristopite, pomislite, kako irpela sem, in večni mir mi zaželite. V SPOMIN Mineva leto žalosti, kar nas je zapustila draga nečakinja GORDANA SIKOŠEK (16. S. 196S-4.8.2008) Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njen grob, prižigale sveče in ga krasite s cvetjem. Odšla si mnogo prerano, a v naših srcih boš za vedno ostala. Teta Cvetka Žmauc z družino 3436 RAWO_ ZVAIAMO vse Vide izkopov ((ovokopo^ mini bagri), rušenje objektov, izgtodnio dvo' riše ler oslolo gradbeno delo. Teleíon 051377-900. Gmg Vinder, d. o. o., Zodo-brovQl26,32ll Škofjavos. 34ed KUDIM in^kcije izmotemotike, fizike in mehonike lo vsa stopnie. Petka, Peter Košir,s. p.; Celie,teIe(on 031616-970. n IN UDIM v»slvo na svojem dofnu zo vnego moltko. Sem ii Move voû v Celju. Sonjo Krojne, Pod gobri 31, telefon 041 881-892. 3460 BREZPLAČNI TOOMETNI TILEFOM RADIA CELJE ^ €0 - 4. avgust 2009 m ^ A. ív. UWv 1. f řX Usodna Noč pod kostanji Moja poroka na straneh Novega tednika želite, da bi tudi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodnjki ali prijatelji-radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišite! NaS naslov: PreSemova 19, Celje, e-mail: tednik@nt-rc.si aii telefon 4225-100. 30. maja, v najlepšem mesecu Ijubeznir sta se vzela Janja Konig z Jezerc pri Šmartnem v Rožni dolini in Žiga Mrak iz ŠeŠČ pri Preboldu. Zakonsko zvezo sta najp^ skJeniia v c^kvi sv. Martina v §martnem v Rožni dolini, medtem ko je bil civilni obred v Zdraviii^u Laško. Na njun sanjski dan so ju spremljali Številni svatje ter priči» Janjo brat Andrej in Žigo prijatelj Samo. Ljubezen se je rodila pred leti, ko je biJa na Dobrni Noč pod kostanji, kjer sta se spoznala. Za CO srečanje je poskrbel Žigov prijatelj Samo, saj ga je ravno on napotil k mizi, kjer sta sedeli Janja in njena prijateljica Nevenka. Začelo se je s prijaznim vprašanjem. Če je pri tej mizi morda kaj prostora zanj in prijatelje. Spoznali so se, spili kozarček in se zabavali ob ritmih glasbe. Po dolgem pogovoru jeŽi^ le uspelo dobiti telefonsko Številko brhke Janje, ampak številka je bila službena, zato nekaj časa ni bilo odgovora na klice. A ker je vztrajen, mu je po nekaj dneh trud poplačal. Žiga )e bil kavalir in je Ja* njo za prvi zmenek povabil v gostišče Asado, kjer sta se podrobneje spoznala, nato sta skupaj odšla v kino in pravljica se je nadaljevala. 30. maja 2004 je Janja povila sinka Tilna, ki je pravi biser in ju je Se globlje povezaJ ter bil vzrok, da sta za poročni dan izbrala ravno datum njegovega 5. rojstnega dne. Svoje toplo ognjišče in ljubezensko gnezdeče sta si ustvarila v Celju, kjer uživajo skupne srečne dni. Na poročni dan se je ženin s svati odpravil po nevesto v prelepo vasico Jezerce, kjer so jo s pomočjo »muzikantov« in pravimi odgovori na priči-na vprašanja priklicali iz njene rojstne hiše. Na poti do cerkve so jih presenetili šmar-tinski Šrangarji, ki so postavili zasedo sredi vasi, saj niso hoteli, da ženin brez kazni od-pelje njihov najlepši cvet. Sranga je potekala po starem običaju, v njej so sodelovali sami izkušeni in »prefrigani« fantje, ki so bili težki nasprotniki, trajalo pa je kar debelo uro in pol. Ženinu je s pričo in z »muzikanti« uspelo odkupili nevesto in pot so nadaljevali v cerkev, ki je bila pravljično okrašena. Mašo za srečen zakon ter zelo lep poročni obred pa je opravil tamkajšnji duhovnik Ignac Mag-dič, za lepo spremljavo ob cerkvenem petju pa je poskrbela Marjeta Olenšek. Po civilnem obredu v zdravilišču so poroko slavili v gostišču Bezgovšek v Laškem, kjer se je slavje nadaljevalo do zgodnjega jutra ob izvrstni glasbi Ansambla Simona GajŠka, ki je poskrbel tudi za odličen zabavni program. Svatje so odhajali z lepimi vtisi in mislimi, da bi njuna sreča bila večno tako lepa in popolna kot tisti dan, ko sta se poročila in proslavila sinkov rojstni dan. JK Barbara Maček Tone z veliko gobo Pred kratkim se je Tbnetu Vodišku iz Trojnega nad Laškim nasmehnila sreča. Prav za svoj rojstni dan je našel gobo, kakršne doslej Še nI našel. pa Čeprav ga strast po nabiranju gob pogosto popelje v gozd. Goban je kljub vročim dnem zrasel preko običajnih mer, saj je bil premer klobuka 2 8 centimetrov, vce-loti zdrav goban pa je tehtal 84 dekagramov. Kaj se skriva v košari, pa si lahko samo mislimo. Tone je bil hvaležen, da mu je mati narava tako lepo popestrila njegovo praznovanje. VM, Foto: ALEŠ BOUHAN Ra-Ce do zvezd V uredništvu Radia Celje ustanovljena skupina Ra-Ce je v poletnem času zelo aktivna. Skladbo S harmoniko do zvezd so posneli in jo bo moč na radijskih postajah sU-šati konec avgusta, saj je zdaj treba narediti še miks skladbe. Počitniški čas so izkoristili tudi za skoke na morje, čeprav tudi pridno pripravljajo spletno stran. Glede na to, da je njihova prva skladba polka, zdaj že razmišlja- jo o novi pesmi, ki bo valček. Pevko skupine Ra-Ce Barbaro Maček so mentorji zelo pohvalili, saj je skladbo S harmoniko do zvezd zapela odlično in tako delo v studiu opravila zelo hitro. Verjetno SO ji ob studijskem delu koristile tudi predhodne izkušnje, saj je na Full Cool Demo Topu Radia Celje sodelovala kar nekajkrat. Foto: NATASA MOLLER FOTO TEDNA Foto: Sherpa Novodobni berači Moja nova plavalna očala Foto: ROZMAR! PETEK m