Kranj, torek, 22. decembra 1987 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO VOJAKOM IN STAREŠINAM ČESTITKE OB PRAZNIKU — DNEVU JLA. stran 8 ZA TRPLJENJE ROJENA stran 16 PO PRAVICO NA DUNAJ Borci prve proleterske brigade na Gorenjskem — štiri dni so se v Sloveniji mudili borci Prve proleterske brigade.Obiskali so Jesenice, Radovljico, Kranj in škof jo Loko. Na sliki: Ive šubic zbranim borcem pripoveduje o dražgoški bitki. 40-letnica ^ V Prešernovem gledališču ^anj je bila konec preteklega , tedna slavnost, na kateri je Kolektiv Gorenjskega glasa ob prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in skupščin senjskih občin ter republike proslavil 40 let časopisa. »Tako kot je bil današnji slavljenec spremljevalec dosedanjega razvoja in glasnik naših teženj in načrtov, tak naj bo tudi v prihodnje,« je v govoru poudaril Vladimir Kavčič, predsednik republiškega komiteja za kulturo. Njegov Sovor objavljamo na 5. strani. Kulturni program je Pripravilo Gledališče čez cesto Kranj v režiji Iztoka Alidiča. — Foto: F. Perdan Diagnoza: izguba Letos sprejeti začasni interventni zakon o omejevanju družbenih sredstev za skupno porabo, ki tudi sredstva za zdravstveno varstvi omejuje glede na rast primerljivega dohodka v gospodarstvu (za njim morajo zaostajati 10 odstotkov), je gorenjsko zdravstvo pahnil v veliko stisko. Posledica je zadnje mesece slaba likvidnost zdravstvenih skupnosti in zaradi njih zdravstvenih organizacij. Če so bile razmere do nedavna še nekako obvladljive, zahvaljujoč regijski solidarnosti, kjer skupni žiro račun za razliko od občinskih ni bil blokiran, poslej niso več. Združevanje likvidnih sredstev je namreč prenehalo, blokade računov so v vseh zdravstvenih skupnostih, v Kranju in na Jesenicah so denar za zdravstvo dodatno okrnile še refundacije sredstev za skupno porabo pri izgubarjih. Ce bo vsemogočna interventna zakonodaja zdravstvu še naprej krojila prekratko suknjo, niti do srede januarja ne bodo mogli plačati terjatev za nazaj in rednih decembrskih dvanajstin... Izjema je morda le Škofja Loka. V kritičnem stanju sta radovljiška in jeseniška zdravstvena skupnost, z njima pa v najhujši zagati jeseniška bolnišnica, ki je morala ta mesec (prva na Gorenjskem) najeti kredit za plače. Do konca leta pa, če v zakonu ne bo sprememb, je pričakovati izgubo še v jeseniškem zdravstvenem domu, tozdih osnovnega zdravstva Radovljica, v begunjski bolniš- nici in zdravstvenem domu Tržič. Ko bi bil ključ do rešitve v zdravstvu, najbrž ne bi že nekaj mesecev poslušali tožb zdravstvenega »bolnika«. Imata ga zakonodajalec in delovne organizacije v izgubi, ki so zdravstvu odrekle prispevek. Če bi slednje do konca leta vrnile, kar gre zdravstvu (slednje se pri tem sklicujejo na samoupravno dogovorjene norme in na človeško etiko), bi se Kranju povrnila likvidnost, Jesenice pa bi ob sproščenih blokadah lahko začele plačevati račune. Če bi v intervencijskem zakonu ne veljalo več določilo o 10-odstot-nem zaostajanju za primerljivim dohodkom, bi za Gorenjsko pomenilo celo, da za silo poravna tekoče obveznosti. D. Z. Žlebir Centralni komite ZKS terja odgovornost komunistov Dobri gospodarji postajajo bolniki Ljubljana 21. decembra — Razvojni okvir Slovenije in Jugoslavije v prihodnjem letu morajo zagotavljati kakovostno gospodarjenje. Naše stališče mora biti javno in jasno, kaj podpiramo in čemu nasprotujemo. Dovolj priložnosti je bilo, da se dogovorimo, zato moramo s seje enotni, za uresničevanje skladov pa je odgovoren vsak komunist, ne glede, kje je, posebno Pa tisti, ki delajo v organih oblasti. S stališči gremo na jutrišnjo konferenco SZDL, ki mora biti dogovor za obnašanje pri sprejemu jugoslovanske resolucije. Če resolucije ne bodo zagotavljale zmanjševanje inflacije, če ne bo večje tržnosti in samostojnosti, Če ne bo spodbudnejše izvozne politike, če ne bo večje odprtosti za znanje in družbene dejavnosti, ne bodo mišljene kot zapravljanje, če ne bo preobrata pri kmetijstvu in ne bo jasno, kako bo po prenehanju veljavnosti sedanjih interventnih zakonov, Potem slovenski komunisti ne bomo podprli gospodarske politike v prihodnjem letu. To, kar je bilo v zvezni skupščini sprejeto, bomo sicer uresničevali. Terjali bomo, da tudi še redki dobri gospodarji ne bodo novi bolniki, so menili na včera.šnji seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. J. Košnjek Dokazovanje kakovosti z blagovno znamko LIP in Alples prva kandidata Bled, 17. decembra — Na razvitih mednarodnih trgih je dokazovanje kakovosti izdelkov s kolektivno blagovno znamko nekaj vsakdanjega. Najbolj je razširjeno v Zvezni republiki Nemčiji, Franciji in Avstriji, malo manj pa v Švici, na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, v skandinavskih državah, Italiji in Sovjetski zvezi. Letos se tem državam priključuje tudi Slovenija. Splošno združenje Les je že določilo splošne in posebne pogoje, ki jih mora izpolniti proizvajalec, da pridobi pravico do uporabe kolektivne blagovne znamke. Med prvimi štirimi kandidati za tovrstno znamko sta tudi dva z Gorenjske — blejski LIP in že-leznikarski Alples oziroma nekateri njuni izdelki, na kandidaturo pa se pripravlja tudi tržiški ZLIT. To je vsekakor spodbud- no, še toliko bolj, ker je mogoče razumeti takšna prizadevanja kot težnjo za preseganje povprečnosti in za boljšo kakovost. Pot do kolektivne blagovne znamke ni lahka. Komisija si najprej ogleda izdelek v proizvodnji, pri čemer daje veliko pozornost nadzoru nad kakovostjo, nato pa še na javni predstavitvi (letos je bilo to na beograjskem sejmu pohištva). Mnenje komisije mora podpreti odbor za kolektivno blagovno znamko, ki deluje pri splošnem združenju Les, nato sledi še polletno preskusno obdobje. Če proizvajalec tudi tega uspešno prestane, lahko zaznamuje izdelke s posebnim znakom, ki obvešča kupce o kakovosti. C. Z plotnik Svet gorenjskih občin o gorenjski avtocesti Predor po programu, avtocesta pa zamuja Kranj, 21. decembra — Dobra tretjina Karavanškega predora je trenutno že izkopanega in Če ne bo zapletov pri denarju, bo le-ta gotov do roka. Zamude pa se kažejo pri načrtovani gradnji avtoceste na Gorenjskem. Vendar pa bolj kot pravo- sti za ceste Slovenije c&sna sprememba srednjeročnih družbenih planov ter izdelava lokacijskih načrtov za izgradnjo avtoceste zaskrbljuje, ali bo investitor imel denar (in pred-ysem koliko) za to, da bi ob lzgradnji predora promet stekel po zgrajeni cesti do Ljubljane, so poudarili na današnji seji sveta gorenjskih občin, ki so se je udeležili tudi predstavniki republiškega komiteja za Promet in zveze in Skupno- Gradnja predora, ki za zdaj poteka po programu, pa ne priganja le načrtovalcev sprememb družbenih pk*nov, ampak tudi Karavanško poslovno skupnost, katere načrtovani program obsega na odseku od Hruši-ce do Voklega sedem platojev. Srečko Mlinaric, direktor poslovne skupnosti pa je danes pojasnil, da za zdaj ni razlogov, da programa ob sprotnem in usklajenem dogovarjanju na Go- renjskem in v republiki ne bi uresničili. Bodoči predor pa ne priganja le zato, ker bi ob nez-grajeni avtocesti na Gorenjskem trčil na nevzdržen prometni zamašek. Priganja tudi predlagatelje zveznega zakona, da z mednarodnim posojilom dobimo denar za gradnjo, ki bo na Gorenjskem zaradi samega tereni; veliko dražja kot kje drugje v državi. A. Žalar Drevi vŽireh najboljši športniki Žiri, 21. decembra — Društvo športnih novinarjev Slovenije in Alpina Žiri, bosta drevi ob 19.30 v dvorani Svobode v Žireh proglasila najboljše športnike, športnice, ekipe in tiskovne službe za leto 1987. D. H. Izdaten porast porabe elektrike Ljubljana, decembra — V enajstih mesecih letošnjega letu smo v Sloveniji porabili 8.724 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je 4 odstotke več kot lani v tem času. Elektroenergetska bilanca je računala s porabo v višini 8.824 milijonov kilovatnih ur, torej je bila za 1,3 odstotka pod načrtovano: Tako pri načrtovanju kakor pri dejanski porabi smo torej še vedno daleč od tega, da bi naraščanje porabe ustavilo oziroma, da bi se približali tako imenovani ničelni rasti, kar zahtevajo predvsem ekologi- Protest na Dunaju — Nad 6000 koroških Slovencev in njihovih somišljenikov iz vse Avstrije je v soboto pred uradom zveznega kanclerja na Dunaju protestiralo zoper nameravano ločevanje otrok v ljudskih šolah dvojezične Koroške. Vedno več ljudi sodeluje z naru in vztrajali bomo naprej, bojkotirali pouk, če bo parlament predvidoma spomladi sprejel krivično rešitev, so sklenili. Po zaključku demonstriranja je tisočglavi zbor zapel nekaj koroških pesmi, končal pa z Zdra-vljico. Na zboru so govorili dunajski učitelji, nemški otroci so brali svoje spise, spregovorila sta profesorica dunajske univerze Erika VVeinzierI in protifašistični bojevnik Herman Langbe in Jože Markec iz St. Jakoba v imenu koroške slovenske duhovščine. Demonstracija je bila odmevna v avstrijskih sredstvih javnega obveščanja. Več na zadnji strani. (J. K.) — Fo*o: F. Perdan (^IMiS^IMGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 22. DECEMBRA 1987. MARKO JENŠTERLE ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Neprožna diplomacija Dolgoletni problem palestinskega vprašanja se je v zadnjih dneh še zaostril, ko so se Izraelci ponovno odločili, da ga bodo reševali z vojaškimi in ne političnimi sredstvi. Vlada je namreč na zasedenem ozemlju (v Gazi in na Zahodnem bregu) razglasila izredno stanje, poostrila cenzuro, vojska in policija pa sta dobili kar najširša pooblastila. Kadar pa se zgodi slednje, je jasno, da se pravice in svoboščine ljudstva spravijo na minimum ali pa kar odpravijo. Če pustimo sedaj v ozadju vse možne posledice, ki jih lahko ima ta izraelska odločitev, se lahko ustavimo ob vprašanju, kako bi v teh zapletenih diplomatskih sporih lahko pomagala Jugoslavija. Kot je znano se uradna jugoslovanska zunanja politika še vedno na moč otepa vzpostavitve diplomatskih odnosov z Izraelom, vse dokler bo zasedal palestinsko ozemlje. Pri tem smo celo »bolj papeški od papeža«, saj so na primer nekateri nekdaj veliki izraelski sovražniki (seveda arabske države, med katerimi je najbolj viden primer Egipta) z Izraelom že vzpostavili stike, mi, ki neposredno nismo vpleteni v spore, pa trdno ostajamo pri svojem. Nekateri dogodki v naši diplomaciji nas sicer prepričujejo (čeprav se uradno strogo zavračajo take interpretacije), da bo do stikov vendarle v prihodnosti prišlo. Vprašanje pa je, kdaj se bo to zgodilo. Kateri so ti dogodki? Na primer imenovanje posebnega Tanjugovega poročevalca iz Izraela, pa odprtje letalske linije s Tel Avivom in druge. Vse to najbrž pelje v diplomatske stike, katere pa bi verjetno naša diplomacija sedaj rada spravila »pod streho« s čim manjšim hrupom. Toda medtem, ko mi previdno tehtamo vzroke za in proti temu koraku, na ozemlju, o katerem teče beseda, poteka prava vojna, katero ni mogoče ustaviti le z neproduktivnim obsojanjem. Palestinsko vprašanje potrebuje treznega in neobremenjenega posrednika, ki bi obe strani skušal pripeljati k strpnosti in miru. Pri tem nikakor ni nepomembno dejstvo, da Jugoslavija za razliko od mnogih drugih evropskih držav, ni obremenjena z antisemitizmom (to poudarjajo mnogi državniki), na drugi strani pa so jasna njena stališča do Palestincev in njihovega boja. ' Zaradi vsega tega bi lahko bila idealni posrednik v tem sporu, seveda, če bi bila naša diplomacija prožnejša in sodobnejša. Dokler je daleč od tega, se lahko samo spominjamo časov, ko je tudi Jugoslavija v mednarodni politiki odigravala izredno pomembno vlogo. Ti časi pa z vsakim dnem postajajo le še zgodovina. Izvršni odbor društva za pomoč duševno prizadetim občine Kranj vabi vse starše, rejnike, skrbnike in člane društva na tradicionalno novoletno srečanje, ki bo 23. decembra, ob 15. uri v osnovni šoli Helene Puhar, Kranj, Kidričeva 51, Zlato polje. Na srečanju se bomo pogovorili tudi o vsakodnevnih težavah, s katerimi se srečujemo. Srečanje bomo popestrili s kulturnim programom. Ob tej priložnosti društvu želi vsem občanom Srečno 88. Posavec, 22. decembra — Na Posavcu so te dni odprli vrtec, ki bo nudil vzgojo in varstvo 28 otrokom iz okolice. Vrtec je enota vzgojnovarstvene organizacije v Lescah, nastal pa je kot sad neposredne menjave dela z otoško Iskro, ki je odstopila tudi prostore. V vrtcu so v kombinirani skupini otroci od drugega leta do šole, za mlajše pa so ustanovili varstveno družino. — Foto: G. Sinik v 'cJMEHGLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), I^eopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volcjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kulturu). Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Ix>ka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prve ocene programsko volilnih konferenc SZDL Suša grabi po kadrih in denarju Kranj, 17. decembra — Prva ocena programskovolilnih konferenc SZDL, tako krajevnih kot občinskih, med katerimi jeseniška sploh ni bila uspešna, ni razveseljujoča. Stare oblike dela so še zakoreninjene, razen kadrovske pa organizacijo načenja tudi denarna suša. Predsednica občinske konference SZDL. Tržič Marica Pra-protnik je na seji medobčinskega sveta SZDL ponovno ostro protestirala, ker v krajevni skupnosti Podljubelj ne morejo sprejemati televizijskega programa. Na to opozarjajo že leta, obljube se vrstijo, televizorji številnih Podljubeljčanov pa so še naprej nemi. Zaradi neuslišanih upravičenih zahtev aktiv-, nost v kraju pada. Direktor TV Ljubljana Milan Bajželj je zagotovil, da bo TV skušala ta problem končno rešiti. Člani MS SZDL za Gorenjsko so bili ob sprejemanju vsebinskega programa Gorenjskega glasa seznanjeni s slabim gmotnim položajem slovenskih časnikov in med njimi tudi našega. Še posebej zaskrbljuje nična pomoč, ki jo dobimo od ustanoviteljic. Leta 1974 je znašala 25 odstotkov celotnega prihodka, letos pa le še 4,5 odstotka ali dobre tri stare milijarde! Pri tovrstni pomoči smo Gorenjci neslavni, vendar prepričljivi slovenski rekorderji. Za uvod trije podatki. Samo v tržiški občini so opravili vse programsko volilne konference po krajevnih skupnostih, v drugih občinah pa ne. Zato je treba te konference organizirati in neu- spešne ali nesklepčne ponoviti. V Kranju, Radovljici, Škof ji Loki in v Tržiču so spravili pod streho tudi programsko volilne seje občinske konference, na Jesenicah pa jim pretekli teden to ni uspelo. Zastaviti bodo morali znova. Celovitejša ocena konferenc bo predlagana in sprejeta na prihodnji seji medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. Nekaj ugotovitev pa je po končanih konferencah že mogoče reči. Ljudje so izjemno kritični do položaja v naši družbi. Dovolj jim je govorjenja in neodgovornih obljub ter neodgovornosti. Tudi s svojo, pretogo in še preveč forumsko organizirano SZDL niso zadovoljni. Takšna, kot je, ni njihova in bo vedno manj, če se tudi demokratičnih metod dela organizacija ne bo smeleje lotevala. Ljudje se branijo funkcij, predlagani kandidati se boje spopada s sokandi-dati na odprtih listah. Pravijo, da raje kandidature ne sprejmejo. Vendar se bo treba tudi te politične kulture učiti in tudi pri- znati zmago drugemu, poraz mora poraženi in okolica prene sti »športno«. Politiki se boje službe po končanem funkciona stvu, čeprav za zdaj na Gorer skem še ni bilo večjih probi mov pri zaposlitvi teh ljudi. Boj* pa se, da bodo. Na konferenc so grajali odnos PTT do kraj« kjer gradijo telefonijo ali jo želi jo imeti. Predlagajo, naj se na gorenjski ravni o tem temeljito pomenijo. Izjemno nezadovoljni pa so v družbenih organizacija0 in društvih, članih SZDL. Niti za najosnovnejše ni denarja, če* prav je tu zbirališče največjega števila ljudi, ljubiteljev dejavnosti. Nič na boljšem pa ni sama SZDL. ki jo že tare denarna suša. Bo mogoče treba končno resneje razmišljati o članarini, ki jo sedaj le redki plačujejo. Očitno bo morala SZDL tudi zaradi tega pogledati vase, ob tem pa še naprej ostati kritična do drugih-SZDL je še vedno organizacija, ki uživa zaupanje ljudi. J. Košnjek Jutri seja radovljiške občinske skupščine 0 gospodarjenju in resoluciji Srečanje predstavnikov prijateljskih mest Slabo se poznamo Radovljica, 22. decembra — Delegati radovljiške občinske skupščine se bodo jutri, v sredo, sestali na zadnji letošnji seji. V osrednjih točkah dnevnega reda bodo obravnavali organizacijske spremembe v upravnih organih, analizo tričetrtletnega gospodarjenja v občini in napoved za konec leta ter razvojno resolucijo za prihodnje leto. Štiri točke so namenjene davkom in davčni politiki: delegati bodo najprej obravnavali dodatek k dogovoru o usklajevanju davčne politike v obdobju 1986—90, nato pa še spremembe in dopolnitve odlokov o davkih občanov, o davku na promet nepremičnin in o po- sebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačila storitev. Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela bosta razpravljala in odločala še o osnutku odloka o zazidalnem načrtu Mlino, delegati vseh zborov pa bodo pregledali izvajanje programov stanovanjske, komunalne in cestne samoupravne interesne skupnosti. Delegati se bodo seznanili tudi z delegatskimi odgovori o posodobitvi Kidričeve ceste na Bledu, o pločevinastih kritinah in o ureditvi dostopa do novega stanovanjskega naselja v Poddobravi v Begunjah. C. Z. Zemun, 17. decembra — Predstavniki informativnih služb in sredstev javnega obveščanja iz prijateljskih občin Osijek, Her-cegnovi, Zemun, Banja Luka in Kranj (manjkali so zastopniki Bitole) so se sredi minulega tedna zbrali v Zemunu na tradicionalnem dvodvnem srečanju. V sredo so razpravljali o aktualnih problemih jugoslovanskega novinarstva in si v beograjski televiziji ogledali, kako nastaja priljubljena informativno-zabavna oddaja Beograjska kronika. V četrtek so spoznavali zemunski muzej in bili gostje domače knjižnice, sicer pa so v pogovoru izmenjali izkušnje pri obnavljanju starih mestnih jeder. Najbolj zanimiv je bil pogovor o jugoslovanskem novinarstvu. Eden od razpravljalcev je takole komentiral naše razmere: če hočem zvedeti, kaj se dogaja v državi in spoznati vse okoliščine, moram vzeti v roke časopise iz vseh šestih republik in iz dveh avtonomnih pokrajin. Med sabo se slabo poznamo, izmenjava informacij je prepočasna in nezado* stna, nismo vedno pripravljeni drug drugega strpno poslušati-Različna stališča so tudi posledica razlik v gospodarskem družbenem življenju, vsako oko*, lje ima pravico do svojega mne*-nja . . . Dogodki v Srbiji v zadnjem času kažejo, da s politiki »padajo« tudi novinarji, ki so se-vezali na posamezne osebnosti, se šli karierizem, nekritično pre* našali njihova stališča. Kriza je globoka in obsežna, so menili predstavniki prijateljskih mest in soglašali z mislijo, da bo iz* hod iz krize lažji, če bo novinarstvo pogumno in ustvarjalno, javnost pa kritična. Če bo obveljal ustaljeni vrstni red, bo prihodnje srečanje organizirala Bitola, sicer pa bo njeno vlogo prevzel Kranj C. Zaplotnik Mladi naj praznujejo kot jim je všeč Kranj, 18. decembra — Čeprav je do proslavljanja dneva in meseca mladosti še precej daleč, so mladinci letos sklenili, naj se javna razprava o načinu praznovanja in dveh konceptih proslavljanja dneva mladosti začne dovolj zgodaj. Te dni so že regijski posveti, kjer mladinci govore o tem, kako •Štefe- hočejo proslaviti svoj praznik. Večina, tako tudi gorenjski mladinci predlagajo, naj se štafetna palica ukine, proslavljanje pa nadomesti z okroglimi mizami, srečanji mladih, mladinskim televizijskim sporedom in drugimi prireditvami, ki so mladim všeč. Kranjčani pa pravijo takole: « narja za štafeto. Mojca Jaklič: ta mladosti ni potrebna, potrebne tudi niso vse druge velike prireditve. Bolje bi bilo, če bi bilo za mlade celo leto več zabave, ne le v mesecu mladosti. « Majda Polamar: »Mislim, da se za takšna praznovanja porabi preveč denarja, ki ga povsod drugje tako primanjkuje. Veliko raje bi mladi pomagali zdravstvu, reševanju pomembnejših problemov, kot pa temu, da se nepotrebno porabi toliko de- Proti dneva po Tone Filipič praznovanju mladosti nimam nič Mladi naj se kar zbi rajo na prireditvah naj praznujejo svoje. Za prenašanje štafetne palice pa se denar dobesedno meče proč. Zato podpiram slovenske mladince, ki predlagajo bolj življensko praznovanje dneva mladosti. Štafetna palica pa je le zgodovina. « Lojze Šmid: »Štafeta JU Ik mladosti mora ostati Jfl Hp taka kot je bila. Mi- Hf slim, da je to vez jfy med jugoslovanski-TB^p^m^* rn> narodi, da na ta način' potrjujemo tej krajevni skupnosti dokaj zl* vahno. Največja težava, s kater0 se trenutno spopadajo, pa ureditev tržnice. Na tem in ^ nekaterih drugih področjih, ko vsaj pravijo bo treba čimp1*! razrešiti vprašanja, ki se po ejl strani tičejo krajevne skup nos0 in posamezne občinske organi po drugi strani pa komunalne organizacije. Zares nesmislenO bi bilo, da bi prihajalo do težaV in razhajanj pri tovrstnih vpr*' šanjih, ko pa recimo po drug1 strani uspešno, z dobro skupn° organiziranostjo in sodelovft' njom, razrešujemo pomembn* skupne projekte. A. Zaltf Protestna izjava Radovljica — Na programsko volilni seji občinske organizacije Socialistične zveze Radovljica so delegati razpravljali tudi o stanju, kakršnega je povzročila raznarodovalna politika vodilnih nemškonacionalnih strank, zlasti po predlogu novega pedagoškega modela, ki ločuje slovenske otroke od otrok večinskega naroda na avstrijskem Koroškem. V protestni izjavi so delegati občinske konference SZDL odločno obsodili takšno diskriminatorsko početje in pritiske na slovensko narodno skupnost. Hkrati so izrazili tudi vsestransko moralno podporo in solidarnost s koroškimi rojaki v njihovem boju za svoje pravice. Protestno izjavo je občinska konferenca SZDL poslala v vednost Narodnemu svetu koroških Slovencev in Zvezi slovenskih organizacij v Celovcu. J. R. Poljanski otroci imajo svoj vrtec Agata sprejela 39 malčkov Poljane, 19. decembra —Letošnji kranjski praznik je bil za poljanske otroke tudi dan, ko so uradno dobili svoj vrtec. Uradno zato, ker so del prostorov v poljanski osnovni šoli že 1. aprila uredili tudi za malčke. Septembra so začeli z rednim delom, v vrtcu pa je trenutno v dveh skupinah 39 otrok med tretjim in sedmim letom. Zanje skrbita dve vzgojiteljici in dve varuhinji, otroci pa so na sobgotni proslavi ob krajevnem prazniku s svojim nastopom pokazali, da so se v vrtcu že marsikaj naučili in da se dobro počutijo. Nina Novak, vodja vrtca, je povedala, da o jasličnem oddelku sicer zaradi pomanjkanja prostora še ne razmišljajo, vendar pa se zavedajo, da bi tudi takšen oddelek za starše pomenil veliko razbremenitev, saj sedaj ni jasličnega oddelka od Zirov do .Škofje Loke. V prisrčnem sobotnem programu so nastopili malčki, učenci osnovne šole, nonet Blegoš, decet Kresnice in Boris Pintar / odlomki iz Visoško kronike. Kajti, kot so povedali na proslavi, pri imenu vrtca se niso mogli izogniti rojaku Ivanu Tavčarju in so ga poimenovali po junakinji Agati. V prostorih šole so odprli tudi razstavo Franceta Slane. Namesto odlagalnih jam pašnik za ovce — Silna mehanizacija j* prejšnji petek, 11. decembra, rila ob poti od Krope proti Kamni Go' rici, pri odcepu za Zgornjo Dobravo. Na prostrano zemljišče ob p0' toku Lipnice, ki je dolga leta kazalo le vrtače in kamor so nekaj let vozili odpadni material iz Plamena in od drugod, so zdaj delavO Gradbenega podjetja Radovljica navozili peska in zemlje, vse sku; paj zravnali tako, da je tu nastala lepo urejena ravnica. Kot prav'< predsednik komunalnega odbora KS Srednje Dobrava Alojz Vidfc' bodo zdaj zasejati travo in že prihodnje leto bo tu urejen pašnik ** ovce iz okolice, ki jih pase Karlo Rajhard. Hkrati so uredili in utrdi' li tudi odcep proti Zg. Dobravi, ki ga bodo spomladi še asfaltirali. Foto: D. Dolenc Po sobotnem pohodu Po poteh Poljanske vstaje in dopoldanski otvoritvi vrtca v Poljanah je bila v nedeljo v kulturnem domu v Poljanah proslava s kulturnim programom v počastitev krajevnega praznika. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja krajevne skupnosti, Franc Žagar iz Srednje vasi pa je dobil državno odlikovanje. Priznanja krajevne skupnosti pa so dobili: Miloš Stanonik-Vinharje, Vinko Bogataj-Srednja vas, Janko Frlic-Vmharje, Pavel Je.senko-Kremenk in Sonja ter Bojan Pole.išek-Predmost. V. S. - A. Z PISALI S T N A Še enkrat: Plačilo za nedelo »Pod pritožno knjigo prosim ste 8. decembra objavili pritožbo Jožeta Knaflja iz Doslovč. Sprašuje, zakaj mora plačevati vsaka dva meseca, hkrati pa pravi, da že več let ni bilo dimnikarja, da so sami ometali in da je vse v redu. Naj pojasnim, da je po zakonu o dimnikarski službi dimnikar dolžan pregledati in čistiti dimovodne, kurilne in prezračevalne naprave v skladu s pravilnikom o rokih, načinu čiščenja in pregledovanja. Jeseniški občinski odlok iz maja /977. leta pravi, da je kurilne naprave na trda goriva, dimovode in dimnike v zasebnih gospodinjstvih treba čistiti v kurilni sezoni od 1. oktobra do 31. maja enkrat v dveh mesecih. To pomeni, da moram stranke redno obiskovati. Vsaka stranka je tudi dolžna dovoliti pregled tistih naprav, ki jih uporablja in jih mora po potrebi potem tudi očistiti. Če pa čiščenje ni potrebno, mora stranka plačati celotem znesek čiščenja enega kurišča, ne glede na to, koliko naprav uporablja. Eno kurišče pomeni en dimnik, kanal, kurilno napravo in iztočnico. Pravilnik oziroma ta navodila ima vsak dimnikar tudi vedno s seboj-Da sem se oglasil pri Jožetu Knaflju, je zapisano v kontrolni knjigi, potrdilo o vplačilu pa je podpisala Kncfljeva Žena. Svetujem strankam, da si ne delajo po nepotrebnem stroškov z iskanjem pojasnil in informacij, saj se z vsem lahko seznanijo pri meni. Dimnikarstvo Gegič Stanko Žirovnica 56 KULTURA 5. STRAN (m^McJMEIIGLAS Proslava 40-letnice Gorenjskega glasa VEČJA TEZA GOVORJENI IN PISANI BESEDI Kranj — Na slovesni proslavi je slavnostni govornik Vladimir Kavčič, predsednik republiškega komiteja za kulturo, orisal čas, v katerem je nastajal naš časopis, še posebej pa se je ustavil pri vzrokih, zaradi katerih danes doživljamo globoko ekonomsko in družbeno krizo. Njegov govor objavljamo v skrajšani obliki. u čeprav rojstna letnica našega j ubijata ni čisto natančno ugotovljena, rodil j* 3e v nemirnih letih, še med vojno ali J^alu p0 njejf z vso gotovostjo smemo tr-da je njegovo življenje in delovanje a3tesneje povezano z vsem, kar se je do-Plslo in kar smo doživljali po drugi sve- Vni vojni do današnjih dni,« je uvodo-ip Poudaril Vladimir Kavčič in v nada-jpV&nju opozoril na napake, sopotnice „asega hitrega družbeno ekonomskega razvoja. v /Razvrednotili smo ustvarjalno in člo-lahu0 Pr°duktivno delo; še več, zdaj bi nk.o rekli, da ga v vsem povojnem času *smo znali pravilno vrednotiti in nadevati, demokratizacijo odnosa do i styarjalnosti smo uveljavili kot uravni-bi] ° ~ idejno, politično in socialno je ,*0 sprejemljivo le povprečje. Načela do- ?Sa gospodarjenja, ki ohranja in pove- Je družbeno bogastvo, smo neodgovor-® Zamenjavali z demagoškimi gesli o ra- ednem interesu ali zlorabljeno solidar-n?^Jo. V teh procesih so nastajali nereal-. družbeni odnosi, v katerih so si neka-drJk-ali kar cele družbene skupnosti prisile pravico do dohodka, ki ni bil rezul-nJihovega dela, drugi pa smo si nalogi obveznosti, ki naj bi bile utemeljene z ^Jšim zgodovinskim položajem in celo s krnskimi prednostmi v gospodarskih gnusih. Pri tem je naša delavnost, go-Podarnost, varčnost, organiziranost, ■ Clnkovitost in pogosto tudi skromnost ^gubila vsako veljavo. Postali smo malo-J!ne izkoriščevalci nerazvitih, nacionalisti sebičneži in posebneži, ki postajajo pod vprašaj skupno državo, med-sim ko slabi gospodarji, slabi delavci, ^ apine in sistemi, ki ne znajo vzpostavi-sJFunega monetarnega in kreditnega si-^a, ki sta temelj vsakega normalnega gospodarjenja, ali tisti, ki sistem, kolikor ga je in — kakršen pač je, naravnost spodkopavajo, še naprej ostajajo državotvorni in sestavni del sistema, ki naj nas. popelje iz krize.« V nadaljevanju svojega govora je Vladimir Kavčič dejal: »V takšnih razmerah je težko napovedati skoraj šen izhod iz krize. Ob nakopičenih in nerazrešenih problemih je jasno, da ne bomo mogli napredovati kot v najbolj plodnih letih našega razvoja. Nasprotno, soočiti se moramo z dejstvom, da bomo še naprej nazadovali, da v prihodnjem letu ni pričakovati niti takšne rasti družbenega.proizvoda, kot je letošnja. Prestrukturiranje in pregrupiranje gospodarskega in vsega družbenega življenja bo žal potekalo na dosti nižji ravni, kot bi si to želeli. Med drugim tudi zato, ker je očitno, da nas dobri sklepi in pametna spoznanja ne zmorejo preusmeriti, ampak je tega zmožna le nuja. Že zdaj smo marsikje priča upodanju osebnega dohodka, ta trend bo v prihodnjem letu še občutnejši oziroma bomo letošnji dohodek zadržali le z največjimi napori in ob srečnih okoliščinah, ob ustreznih sistemskih rešitvah, o katerih imamo vizijo, ne pa še dovolj realnih možnosti, da bi jih uveijavili. Že zdaj se soočamo s težavami v družbenih dejavnostih, zdravstvu, šolstvu, kulturi in telesni kulturi. Znani so problemi s pokojninskim zavarovanjem.« »Brez navedenih problemov so že sicer v tem letu stroški za družbene dejavnosti dosegli takšen delež v družbenem proizvodu, kot ga niso še nikoli doslej in ki ga ne bi prenesle niti razvitejše družbe. Soočiti se bomo morali z večjo odgovornostjo posameznikov in delovnih kolektivov za stanje v teh dejavnostih, njihove pravice in raven razpoložljivih uslug na teh področjih bo v prihodnje bolj odvisen od osebnega deleža njihovih uporabnikov. Ob vsem tem ne moremo sprejeti pavšalnih omejitev družbenih dejavnosti na podlagi nekih zveznih povprečkov, ki ne upoštevajo naše relativne majhnosti in naših avtentičnih potreb, ki jih imamo kot relativno razvitejša, produktivnejša in gospodarsko še vedno nekoliko uspešnejša družbena skupnsot in kot samostojna nacionalna kultura, ki svoje duhovne in civilizacijske identitete ne more brez konca in brez omejitev polagati na oltar slabe organizacije in nizke produktivnosti drugih. V uresničevanju svoje nacionalne in socialne suverenosti mora republika Slovenija imeti pravico, ki ji je sicer zagotovljena z ustavo, da dejansko sama določa pogoje za življenjski obstoj in razvoj potrebnih družbenih dejavnosti. V pogojih razvitosti, kot so naši, so tudi izobraževa- nje na vseh stopnjah, znanost, kultura v najširšem smislu produktivna družbena moč, ki pogojuje napredek na vseh področjih družbenega življenja. Takšen napredek pa je, ne da bi bilo treba posebej dokazovati, v interesu vse naše družbene skupnosti, celo Jugoslavije.« V nadaljevanju je Vladimir Kavčič dejal, da bo moralo preteči še precej časa in družbena kriza bo morala zdrsniti še za kakšno stopnjo niže, da bomo vsi doumeli, kako je za prihodnji razvoj treba omogočiti napredek tudi bolj razvitim. »V takšnih razmerah ni lahko biti slavnostni govornik,« je ob zaključku svojega govora dejal Vladimir Kavčič,« kajti to, kar lahko poveš, če si nočeš zakrivati oči pred dejstvi, ne zveni preveč slavnostno. Odprto se moramo soočati z vsemi nastalimi problemi in se spoprijeti z že obstoječimi in s prihajajočimi težavami. Zavedati bi se morali tudi svoje osebne odgovornosti za vse, kar se dogaja okrog nas, zavedati bi se morali, da je in da bo potreben še večji osebni delež pa tudi žrtve, da bi probleme naše skupnsti uredili do tiste mere, ki jo zmoremo, ki smo jo že spoznali kot pravo usmeritev za prihodnost. Zavestno se bomo morali odločiti tudi za žrtve, za nižji osebni standard, da bi uredili tisto, kar je najbolj nujno za skupnost; vendar pa vselej z jasno zavestjo in z jasnim kriterijem, da gre za višjo kvaliteto življenja, za takšno kvaliteto, ki bo na tem geografskem "in kulturnem prostoru zagotavljala srečno in z naravo usklajeno življenje nas samih in naših potomcev, v družbi svobodnih in enakopravnih narodov in kultur.« »Tako kot je bil naš Glas, današnji slavljenec, spremljevalec našega dosedanjega razvoja, glasnik naših teženj in naših načrtov, tak naj bo tudi v prihodnje. Hvaležni smo tistim, ki so mu dajali življenje doslej, vanj so vložili svoje najboljše življenjske moči. Dosežena stopnja družbenega razvoja, dosežena stopnja politične in splošnočloveške zrelosti naj bo spodbuda tistim, ki bodo v njem sodelovali v prihodnje. Zaželimo jim, da bi zmogli dovoljšnjo mero osebnega poguma in moralne integritete tudi tedaj, ko bodo pod pritiskom posameznikov, organiziranih skupin ali celo dejavnikov, ki se skrivajo za tako imenovanim splošnim družbenim interesom. Prepričani moramo biti in delovati moramo za to, da se bo naša družba kot celota razvijala na demokratičnih osnovah, da bo znala spoštovati osebnost in interese posameznikov in jih oblikovati v višje oblike družbenega sožitja. V takšni demokratični prihodnosti naj ima govorjena in pisana beseda večjo vlogo in večjo težo, kot jo ima v sedanjih razmerah. Seveda pa tudi večjo odgovornost.« Miha Kap, Severjev nagrajenec GLEDALIŠČE - KOT SOL ŽIVLJENJA šentprimož _ Med letošnjimi nagrajenci sklada Staneta Severja za igralske dosežke je tudi Miha Kap, amaterski igralec iz Zgornjih Zaman j v Podjuni. °stal po Podelitvi nagrad Je k^jT v prvi vrsti. Le vse tisto, (w Ponavadi nagrajenci niti Wjjj,ne vedo, kam postaviti, po-r°čil ^e slovesnost mimo, je iz-taih Sv°Jim koroškim priiate-Jo j* ki so ga pospremili v Skof-s^Jj o. V prvi vrsti je obsedel bi s'.V1 prav gotovo ne zato, da bi] £ podaljšal trenutke, ko je Ć) 2 ostalimi tremi nagrajenca ada Staneta Severja v sre-bljJ^ Pozornosti. Hotel je le od uživati v monologu Marja-b^s aČka, ki je sočno Levstikovo o Martinu Krpanu predaj, 'l občinstvu. Predstava, si-W*°klicnega kolega ga je zani- tem bolj, ker se je pred ča-V°ršW * na koroškem odru v Ja-in Manevrih, v katere je ^r vpletel tudi Krpana, tudi ^Poprijel s tem besedilom, v ^ Kap sicer še ni nastopil V p°drami. Vendar pa ga mi- e.ter Militarov, režiser, pra-!*hk ^e ta^° d°ber igralec, da se * k0 spoprime tudi s tem. Zanj ^o£ripravlja Ermdanovega Sa- kririlca-\a° je Miha Kap? Ko je sedel ^iijjV.Prvi vrsti skupaj s pokli-^ij^ 1 'gralci, letošnjimi Severje-h\ j ^agrajenci, je morda izsto-s0 tr,e širokopleč možak, ki % ^ Pred nekaj leti dopolnje-^tdeseta leta že skoraj po- vsem pobelila lase. Toda v docela sinjih očeh ni sledu utrujenosti, ki jo marsikateremu prinesejo leta ali težko delo. Miha Kap pa nasprotno izžareva željo po vpijanju vsega, kar zadeva gledališče, kar se sliši kot korak po odrskih deskah, kar zveni lepo kot slovenska beseda. »Na odrske deske sem stopil še kot otrok,« pravi Miha Kap. Takrat pač ni vedel, da bo dolga desetletja igranja na domačem odru v Šentprimožu v Podjuni dopolnil t odmevnimi nastopi v množičnih ljudskih igrah, ki jih zadnja leta pripravljajo koroški Slovenci. Karničnik v Samorast-nikih, Matija Gubec v Veliki Puntariji, Davorin v Miklovi Zali 87. Med drugimi vlogami, ki jih je odigral, kaže omeniti vlogo generala v drami Ustinova Komaj do srednjih vej, opažen je bil njegov nastop v slovenskem filmu Boj na požiralniku... »Tako je to, niti sekunde ne bi hotel zamuditi, za noben hip, ki sem ga preživel na odru, mi ni žal. Ko pridem na vajo, mi je tako, kot bi prišel domov,« preprosto razlaga ta slovenski kmet, ki pa mu težko delo na njegovi kmetiji tik ob Klopinskem jezeru ni odvzelo mehkobe kretenj, kadar prestopi iz resničnega sveta v svet odrskih luči. »Kaj vem, kaj je to, enostavno čutim, da moramo igrati,« razmišlja Miha Kap, pa vendar v sebi zadovoljen, da so njegove prve otroške izkušnje, kasnejše fantovske in zdajšnja zrela leta prinesla obilo radosti, obilo gledališkega, kar ne bi hotel ne menjati, ne zamuditi. »Morda me je pa vleklo h gledališču, ker smo le tam lahko govorili slovensko, vse drugače je zvenela naša beseda z odra, poslušalci so nas sosedje, domačini, prihajali so od daleč, odhajali smo gostovat, tudi v Slovenijo. Nepozabne so bile predstave letos v Celju, ko so ljudje vztra- jali kljub poznim uram in uživali v Miklovi Zali.« Zanj pravijo, da zna vse Prešernove pesmi na pamet. Skromen se brani, da prav vsega res ne; toda med prijatelji ni treba dosti prositi, pa že zrecitira pesem. Zvečer, po težkem delu, navadno seže na polico, kjer ima Levstika, Prešerna, Jenka, Cankarja... Prebira verze, besedila, vse, kar so ti veliki slovenski možje nekoč zapisali, marsikatero slovensko besedo tudi zato, da bi ubranili vse, kar je slovenskega. »Kadar sem na odru imam občutek, da stojim na braniku slo venske besede,« tako razmišlja Miha Kap, kmet iz Zgornjih Ža-manj v Podjuni, eden tistih koroški Slovencev, ki mu nastopanje na gledaliških deskah pomeni več kot samo bogatenje svojega notranjega sveta. Brez njega tudi pevci domačega društva Vinko Poljanec le neradi zapoje-jo. Celo na podelitev Severjeve nagrade so nameravali priti v Škofjo Loko in se veseliti skupaj s Kapom, mu zapeti kar tam v gledališču in na sprejemu pri loškem županu. Pa je basist moral odpovedati. Nič zato, prav gotovo so Kapovo nagrado tudi v Šentprimožu kak dan ali dva kasneje dostojno proslavili. L. M. KULTURNI KOLEDAR V Iskri Telemati KRANJ — V galeriji mestne hiše je na ogled razstava fotogfrafij mojstra Efiap Tihomira Pinterja. V Mali galeriji je na ogled prodajna razstava del slikarjev in kiparjev članov Likovnega društva Kranj. V Stebriščni dvorani je na ogled prva pregledna razstava izdelkov gorenjskih zlatarjev. V časopisni čitalnici Osrednje knjižnice Kranj, v Tavčarjevi 41, bo danes, v torek, ob 18. uri pogovor s prof. dr. Janezom Rotarjem ob 200-letnici rojstva Vuka Stefanoviča Karadžiča. V Iskri Telematiki je na ogled razstava akvarelov Borisa Štruklja. V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, Delavski dom, vhod 6, je danes, v torek, ob 19.30 večer strganih strun - Festival akustične glasbe. Jutri, v sredo, vrtijo v kinu nekaj več ob 18. in 20. uri grško komedijo Nikoli v nedeljo (režija Jules Dassin, igra Melina Mercuri); v četrtek, 24. decembra ob 19. uri je na sporedu drugi del potopisnega predavanja Pogled na Kitajsko 1987(Pavlin, Pogačnik, Tušak). JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je še danes in jutri odprta skupinska razstava likovnih del članov likovne sekcije Relik Trbovlje. BEGUNJE — V dvorani Psihiatrične bolnišnice Begunje bo danes, v torek, ob 18. Uri s koledniškimi pesmimi nastopil Mladinski pevskih zbor RTV Ljubljana in harfistka Rada Kosi pod vodstvom dirigenta Matevža Fabjana. RADOVLJICA — V Sivčevi hiši je odprta novoletna prodajna razstava likovnih del. V galeriji Kamen razstavlja akad. slikar Franc Novine. ŠKOFJA LOKA — V galeriji Ivana Groharja je odprta razstava del akad. slikarja Andreja Jemca. V galeriji AG\ Dolenčevi hiši, Stara loka 2, je na ogled prodajna razstava dekorativne in umetniške keramike Darje in Roka Součka ter Alioše Sotler. J Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja Milan Kralj. V knjižnici Ivana Tavčarja danes ob 17. uri vodi uro pravljic Ana Florjančič. Jutri, v sredo, ob 18. uri predava Boštjan Kukec ob diapozitivih o Himalaji 87. Tradicionalni novoletni koncert PIHALNI ORKESTER KRANJ Z NOVIMI SKLADBAMI Kranj — Jutri, v sredo, ob 20.15 bo v kinu Center Kranj priredil tradicionalni novoletni koncert kranjski Pihalni orkester. Potem ko je že vse kazalo, da kranjskega Pihalnega orkestra ne bo več — zaradi različnih, tudi finančnih, problemov, pa se je orkester znova obnovil, pridno vadil zadnje mesece in tudi nastopal. Letos so kranjski godbeniki pod vodstvom dirigenta Branka Markiča nastopili na okoli 150 prireditvah. Z novoletnim koncertom, ki ga prirejajo zdaj že peto leto zapored, se pripravljajo na jubilejno 90-letnico obstoja orkestra, kar bodo seveda še posebej slovesno in delovno proslavili. Za jutrišnji koncert so pripravili dvanajst skladb z dodatki. Program obsega vse zvrsti glasbe — od uvertur, valčkov do popularnih modernih skladb. Izbirali so med Straussom, von Suppe-jem, Parmo pa vse do priredb Beatlesov, vmes pa seveda ne bo manjkalo tudi solističnih nastopov. Koncert kranjskega Pihalnega orkestra bo prav primeren uvod v novoletno razpoloženje, sicer pa bo koncert obiskal tudi dedek Mraz. Prireditev bo vodil Janez Dolinar. D. Papler Škofja Loka, 17. decembra — V počastitev občinskega praznika so v Osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati odprli zanimivo razstavo, na kateri se predstavlja kar šest umetnikov. Vsi so na podiplomskem študiju na grafični spe-cialki Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, izpolnjujejo pa se v grafičnih tehnikah. Marjan Prevodnik, domačin, je na razstavo povabil še Ar-mindo La Fuente iz Španije, Arati Reddy — Devin, ki je končala študij na londonskem College of Printing, Ivano Mijatovič iz Vojvodine in Marijo Stark", ki je končala Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Poleg umetnikov so se v kulturnem programu predstavili člani Komornega pevskega zbora Loka in violončelist Miloš Mlejnik. — V. Stanovnik — Foto: G. Šinik Ob razstavah na traški osnovni šoli UMETNIKI RADI PRIHAJAJO K NAM Škofja Loka, 18. decembra — Občinski praznik, prvi maj, dan žena, kulturni in drugi prazniki, so dnevi, ki jih na Osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati, zadnjih pet let proslavljajo s pripravami likovnih razstav. Tako so se učencem, učiteljem, staršem in krajanom v teh petih letih predstavljali umetniki: Ive Šubic, Tone Logonder, Peter Jovanovič, France Slana, Franc Novine, Miran Pavlovec, Draguša Kalan, Edi Sever in številni drugi umetniki. Prejšnji teden so na traški osnovni šoli spet odprli novo razstavo. Otroci, učitelji, krajani in umetniki, ki so se zbrali na prireditvi, so dokaz, da je lahko tudi osnovna šola v kraju prostor, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega. Ivan Križnar, ravnatelj šole pa pravi: »Pred leti smo na šoli zaposlili mlade likovne pedagoge, ki so imeli veliko smisla za delo z otroki, pa tudi željo, da pripravljamo razstave. Stene v šoli so bile prazne, pogosto popackane. Ko smo pred petimi leti začeli pripravljati razstave, smo ugotovili, da je med učenci, učitelji in starši veliko zanimanja zanje, da so stene naenkrat postale nedotaknjene, da tudi umetniki radi razstavljajo pri nas. Moram povedati, da je vsa leta le en umetnik rekel, da ne bi razstavljal. Vsi ostali so radi prišli, nekateri so povedali, da zelo radi razstavljajo v šolah/. Brez zagnanosti pedagoških delavcev v šoli najbrž ne bi šlo, saj je za vsako razstavo potrebno veliko priprav. »V šoli smo ustanovili šest člansko komisijo, ki skrbi za pripravo rarstav, v začetku leta naredi program, razstave pa nato odpiramo ob pomembnejših praznikih in spominskih dnevih. Naši učenci se ob njih ne le učijo, temveč so pomembne tudi za vzgojo, za pravilen odnos do kulturnih dobrin, vedno pa pripravljamo tudi kulturne program«. Povezujemo se z drugimi šolami, z Akademijo za likovno umetnost. Moram tudi povedati, da je priprava takšnih razstav zelo poceni, navadno pa nam umetniki ob koncu razstave podarijo še katero svojih slik, ki nato krasijo našo šolo.« V. Stanovnik Foto: G. Šinik KONCERT OB DVAJSETLETNICI Tržič — Jutri, v sredo, ob 19. uri bo v tržiški kinodvorani jubilejni koncert kvinteta bratov Zupan. V programu, ki obsega pevsko ustvarjalnost skozi različna obdboja in slovenske narodne pesmi, bodo predstavili 12 pesmi. Kvintet, ki si je v dveh desetletjih s širjenjem pevske kulture doma in tudi čez meje prislužil vrsto priznanj, bo tokrat prejel zlato Gallusovo značko, priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije. V programu prireditve sodelujejo še Bratje Smrtnik iz Železne Kaple, ansambel Tretji človek, duet Jelka Končina, Dani Zupan in Marina Bohinc. D. Papler '3MiKicjJ©IE2IGLAS 6. STRAN. KOLIKO VEDO IN KAJ MISLIJO KRANJČANI O LASTNEM LOKALNEM RADIU TOREK, 22. DECEMBRA 1 u <\ mM mm>\ mm- lin. ML D 'ti U UJj JJiUJlAV Kranj — V začetku letošnjega leta se je v uredništvu kranjskega mladinskega glasila Naprej rodila zamisel o mladinskem lokalnem radiu. Pobudo je obravnavalo predsedstvo OK ZSMS in sprejelo sklep, da pripravi potrebna izhodišča in jih posreduje ostalim političnim institucijam v občini in regiji. Tako se je pobuda o lokalni radijski postaji (termin »Mladinski« se je očitno izgubil) konec prejšnjega tedna znašla na dnevnih redih sej predsedstva OK SZDL in medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. Kranj, mesto s skoraj 40.000 prebivalci, gospodarsko najmočnejša gorenjska občina, je še vedno brez lastnega informacijsko obveščevalnega sistema, ki bi lahko vsak dan učinkovito in kvalitetno obveščal občane o dogodkih predvsem lokalnega, pa tudi širšega družbenega značaja. To vrzel bi lahko zapolnil radio, medij, ki je v svetu najbolj razširjen in ljudem tudi najbolj dostopen. Tega so se zavedali tudi v predsedstvu OK ZSMS in so od začetne ideje prešli k izdelavi elaborata, ki vsebuje vse vidike (pravne, ekonomske, organizacijske, vsebinske, tehnične in kadrovske) formiranja in oblikovanja lokalne radijske postaje, oziroma Mladinskega radia. Tu se bo marsikdo vprašal, zakaj ravno Mladinski radio? V prvi vrsti gre tu za drugačen, mladosten pristop k temu mediju, kjer bodo mladi lahko dokazali, da so sposobni urejati in ustvarjati radijski program, ki bo temeljil na angažiranosti, kvaliteti, kritičnosti in predvsem na objektivnem poročanju, kar pa nam zagotavlja že dejstvo, da današnja mladina nima zgodovinskih, ideoloških in političnih obremenitev, ki so še kako pogoste v jugoslovanskem novinarstvu. smo napisali v Napreju ob širokih polemikah na Glasove Odprte strani. Trg revolucije s socrealističnimi spomeniki naj bi dušil kranjsko mladino, kot je pisalo v majskih mladinskih Odprtih straneh: naprej se je takrat spomnil na daljna leta, ko je bil na sedanjem trgu še Park svobode. Očitno se zgodovina in prostorska ureditev mesta Kranja hitro spreminjata, kajti jesenski Kranjčan (delegatsko glasilo SO kranj) prinaša razveseljivo novico o ponovnem spreminjanju Trga revolucije v Park svobode. Mar ob tem lahko zapišemo, da svoboda ponovno dobiva svoje mesto ob revoluciji. (PŠ) SISTEM IN TIPIKA MESTNIH PARKOV M«lni partu k> prav t*ko kot ulic« ' že dal, denar. Imena pa ne dam, o ne. Ves" človek nikoli ne ve. KAJ VSE DELA UREDNIŠTVO NAPREJA? — ustvarja mesečni mladinski časopis — organizira Naprejeve javne tribune z gosti — zabava mladino z Odprtimi scenami — krepi idejnega duha Kranjčanov DOBIMO SE NA NASLOVU: Mladinsko glasilo Naprej Kranj Trg revolucije 1. telefon 064 26-388 Z odprtim pismom Izobraževalni skupnosti Slovenije so v začetku decembra študentje kranjske Visoke šole za organizacijo dela javno opozorili na problem regresiranja študentske prehrane. Zahteva po sistemski rešitvi. Celotno vprašanje preživetja študentov se vleče že iz leta v ieto. Pred dvema letoma so z bojkotom stanarin nanj opozarjali študentje ljubljanske univerze, tokrat izhoda ne vidijo na kranjski VSOD. Problemi z boni za prehrano so se začeli zaostrovati letošnjega oktobra in v novembru pripeljali do okrogle mize z naslovom »Želiš z nami deliti pol koščka kruha?« Sklep okrogle mize je bil, da sedanji način regresiranja prehrane ni več primeren in da rešitve ne vidijo v nenehnem prosjačervju, temveč v sistemski rešitvi. Vsak študent VSOD dobi mesečno za 3.000 dinarjev bonov, ki jih lahko porabi v lokalih ABC Pomurke. Medtem ko se z višanjem cen prehrane v obeh univerzitetnih centrih, zvižuje tudi odstotek regresiranja, v Kranju vrednost bonov ostaja ista. Študentje svoje menze nimajo, cene v lokalih pa so takšne, da 3.000 dinarjev zadostuje ne za en mesec, temveč za en dan. Sprva so študentje rešitev iskali v pogodbi s samopostrežno restavracijo, ki naj bi jim omogočila odstotno regresiranje prehrane iz denarja, ki bi ga dobili namesto bonov. Tako bi se število študentov, ki se v času predavanj prehranjuje, zmanjšalo na tiste, ki so izven Kranja oz. tiste, ki stanujejo v Študentskem domu. S tem pa bi bil vsak študent deležen večjega odstotka regresiranja. Dogovore so opustili, ko so izvedeli, da se z novim letom pripravljajo spremembe in da verjetno Odbor za štipendiranje v Ljubljani sploh ne bo imel več denarja. Sklep okrogle mize je bila tudi odločitev o bojkotu. Študente so pozvali naj se odrečejo bonom in podpišejo zahtevo po sistemski rešitvi. Izjavo je podpisalo 287 od skupno 599 redno vpisanih študentov, bonov pa vendarle ni dvignil nihče. Neformalni vodja bojkota, prodekanka študentka Nevija Božič je povedala, da so se za pomoč obrnili tudi na nekatere kranjske funkcionarje. Ti študente načelno podpirajo, toda kaj več od tega ne morejo ponuditi. Sistemsko rešitev bi bilo potrebno najti na nivoju republike za celotno Slovenijo. Ob tem seveda ni odveč opozoriti na odmaknjenost in odrinjenost VŠOD od obeh univerzitetnih centrov, kar onemogoča enotno združitev študentov v njihovem boju. Strahu pred kakšnim novim študentskim gibanjem torej ni in tudi zato verjetno problematika ni bila deležna širšega odmeva. Prav to pa bi bilo potrebno, ne samo za reševanje vprašanja študentske prehrane, temveč predvsem za korenite spremembe študijskega procesa nasploh. Petra Škofic MIRAN K0RITNIK - AFORIZMI Kdor na dveh stolih sedi, je ranljiv na najbolj občutljivem mestu. Rezultat dlakocepstva |e plešavost. Če nimaš avtocenzure, te avto odpelje tja, kjer imaš cenzuro, človek se |e spustil z drevesa, se postavil na zadnje noge, podpisal samoupravni sporazum o združenem delu in legel v senco istega drevesa. Na položaje! Resolucija še traja. TOKRATNO MLADINSKO STRAN SO PRIPRAVILI Dobrila Matic Igor Kavčič in Petra Škofic iz uredništva kranjskega mladinskega glasila TOREK, 22. DECEMBRA 1987 22. DECEMBER, PRAZNIK JLA .7. STRAN ^Ko)IMlSSoJJ©IE5IGLAS Proslave na Gorenjskem — V vseh gorenjskih občinah so bile konec minulega tedna in včeraj občinske proslave ob prazniku JIA. V Kranju (na sliki), kjer se je proslave udeležil tudi pred-?^d"ik republiškega sekretariata za ljudsko obrambo Janko Kušar, je bila proslava v četrtek, 17. decembra, popoldne. Nastopili so učenci kranjske Glasbene šole, slavnostni govornik P* je bil predsednik občinskega komiteja ZKS Kranj Aleksander Ravnikar. Podelili so tudi priznanja za delo na področju ^U) in DS ter pripadnikom teritorialne obrambe. V petek popoldne je bila občinska proslava na Spodnjem trgu v Škofji ~oki, včeraj (ponedeljek) popoldne pa še v gledališču Tone Ču-Iar na Jesenicah, v avli osnovne šole F. S. Finžgar v Lescah in v veliki sejni sobi tržiške občinske skupščine. — A. Ž. Različna srečanja — Ob prazniku naše vojske so bila minuli ^den številna srečanja pripadnikov JIJ\ z mladimi iz osnov-in srednjih šol, z delavci v delovnih organizacijah, športni-in občani v krajevnih skupnostih. Za mladino in občane so v vojašnici Staneta Žagarja (na sliki) minuli teden pripravili pri-*az orožja in usposobljenosti, v Domu JLA pa so se v sredo Pečali vojaki iz Kranja, Škofje Loke in Tolmina na prireditvi * naslovom Prikaz kulturnih dejavnosti planinske enote. V **ranju so konec minulega tedna pripravili v vojašnici tudi Ječanje z upokojenci, v Domu JLA pa s starešinami. — A. Ž. v*" Foto: F. Perdan ^Prejem za pionirje osnovnih šol — Zares prisrčno je bilo migali teden v petek dopoldne v Domu JLA v Kranju srečanje Pionirjev vseh osnovnih šol iz kranjske občine s komandanta* kranjske vojašnice Živkom Jurošem. Po kulturnem pro-jframu, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Simona Jenka, Zivko Juroš petim učencem za naloge, ki so jih pisali o JLA, Podelil nagrade. Dobili so jih Peter Vukovič (šola Simon Jen-jO. Center), Aljjša Budna (šola Stane Žagar), Nina Janhuba vk>la Gorice), Matija Kuhar (šola Zalog) in Rok Teul (šola Jedrsko). — A. Z. — Foto: F. Perdan Rojaki navdušeni odbojkarji — V škofjeloški vojašnici Jožeta ^""egorčiča radi igrajo odbojko, je povedal starešina Jurij Po-!*vec, tudi sam navdušen odbojkar. Kadi se odzovejo vabilom 5* razne turnirje, saj tako vojaki združijo prijetno s koristnim, •odi v Predosljah, kjer so organizirali pretekli teden turnir v Počastitev dneva JLA, so sodelovali. Dobro so igrali in za stajao ekipo Predoselj osvojili drugo mesto. Sodelovanje na to-Jpatnem turnirju v Predosljah je bilo že četrto. (J.K.) - Foto: F« Perdan Ob prazniku armade, 22. decembru Odgovorni smo za pravilno obveščanje Ljubljana, decembra — Ob prazniku armade je bil v začetku minulega tedna v vojašnici Ljuba Šercerja v Ljubljani tradicionalni sprejem za novinarje. Po krajšem ogledu vojašnice, tehničnega zbora v njej, poslušanju vojaškega pevskega zbora je novinarje sprejel poveljnik LAO, generalpodpolkovnik Sveto-zar Višnjić. Sprejema pa sta se med drugim udeležila tudi poveljnik Teritorialne obrambe Slovenije, generalpodpolkovnik Edvard Pavčič in predsednik republiškega sekretariata za ljudsko obrambo Janka Kušar. Svetozar Višnjić, ki se je v svojem nagovoru predvsem zadržal pri oceni o obveščanju javnosti o delu in življenju v Jugoslovanski ljudski armadi, je še posebej poudaril željo in hkrati tudi odgovornost za pravilno obveščanje. »Nedavna skupna taktična vaja Jesen 87 je pokaza, da je javnost z zanimanjem sledila bojni sposobnosti enot ter dosežkov pri urjenju. Vendar pa brez vašega korektnega, celovitega in strokovnega publiciranja teh aktivnosti bi vsa jugoslovanska javnost ne bila tako dobro obveščena.« Borci Prve proletarske brigade so obiskali Slovenijo Evgen Lebarić: Vaše Jesenice so Jugoslavija v malem Kranj, decembra — Težave, ki so nas doletele, in slabi medsebojni odnosi, ki se vse bolj krhajo, pa proslavljanje dneva JLA, ki ga praznujemo prav na dan ustanovitve njihove brigade 22. decembra 1941 v bosanskem mestecu Rudo, so bili glavni vzroki obiska 40 nekdanjih borcev Prve proletarske brigade v Sloveniji. Sami bi se radi prepričali, če so razne govorice o Sloveniji in Slovencih resnične, ali so vse skupaj le podtikanja. Delegacija 40 borcev, ki se je mudila v Sloveniji od 16. do 19. decembra, se je razdelila v tri skupine, od katerih je prva obiskala Štajersko in Koroško, druga Primorsko in tretja Gorenjsko. Gorenjska delegacija, v kateri je bilo deset prvoborcev iz Ruda, med njimi Radomir Božo-vić — Raco, narodni heroj, je obiskala prvi dan Jesenice in jeseniško železarno, drugi dan Radovljico, Bled, galerijo Toneta Svetine, kmetijo Sokličevih na Selu in Begunje, tretji dan pa Kranj, kjer so se pogovarjali z občinskimi možmi ter si ogledali tovarno IBI, garnizon JLA, dra-žgoški spomenik in Škofjo Loko. Močne vtise so napravili nanje posebej jeseniška jeklarna, ki ji ni podobne na Balkanu, moderno urejeni pašniki po Gorenjskem in turistčno usmerjena kmetija na Selu. Najbolj navdušeni pa so bili nad delovno organizacijo IBI v Kranju. Kar verjeti niso mogli, da v naši Jugoslaviji resnično obstaja tovarna, v kateri vlada takšen red, ki ustvarja takšen dohodek, kjer je prva skrb delavec, kjer dajo toliko poudarka kvaliteti in še enkrat kvaliteti. Evgen I t-haiic, general pol -kovnik v pokoju, vodja gorenj- Begunje in spomeniki talcem me spominjajo na moj Kraguje-vac. V Kranju pa je največji vtis na nas napravila tekstilna tovarna IBI. Prijetno se je bilo srečati z vašimi ljudmi, pa naj bo z družbenopolitičnimi delavci v republiki, po občinah, ali pa z delavci po tovarnah. Še enkrat se nam je potrdilo prepričanje, da brez sodelovanja, brez enotnosti naših narodov ne moremo.« V soboto, 19. decembra, so se gostje iz Srbije in drugih krajev Jugoslavije zadržali v Ljubljani še na prireditvi v počastitev dneva JLA, zvečer pa so odpotovali proti Beogradu. D. Dolenc Ko je govoril o tem, da ni vseeno, kako so delovni ljudje, ki ustvarjajo dohodek, obveščeni, za kaj in kako v armadi porabijo denar, je hkrati tudi poudaril, da pripadniki JLA danes v številnih in različnih akcijah sodelujejo s prebivalstvom. Tudi v JLA si prizadevajo za trdnejše gospodarstvo. Spregovoril pa je tudi o kritiki. »Želimo kritiko, ki gradi, ki obvladuje negativno in ceni pozitivno. Nikakor pa ne želimo kritike, ki bi začenjala pri nam nasprotnih političnih stališčih. Dejstvo je namreč, da v delu tiska, na žalost mladinskem in študentskem, pišejo o JLA s pozicij nasprotnih opredelitvah naše družbe o obrambi in zaščiti. Mi te avtorje že več let vabimo, naj pridejo v katerokoli našo enoto in pišejo o vsem tistem, kar tam vidijo. Zal pa se ne pojavljajo.« V nadaljevanju, ko je odgovarjal na vprašanja novinarjev, pa je Svetozar Višnjić govoril tudi o osebnih dohodkih v armadi. Rekel je, da armada vsekakor deli svoj položaj s položajem delavskega razreda v Jugoslaviji. Res pa je tudi, da dohodki starešin v Sloveniji in Hrvaški že nekaj časa zaostajajo. Rekel je, da v nobenem primeru ne smemo porušiti vsejugoslovanske naravnanosti sistema nagrajevanja. To bi namreč lahko povzročilo hude posledice. Vendar pa je vseeno treba iskati rešitve, da bi bil standard ljudi v JLA primeren. Zato zdaj razmišljajo, da bi s sistemom nekaterih dodatkov zaščitili najbolj ogrožene, kot so samci, nižji oficirji, družine z več otroki, družine, ki šolajo otroke izven mesta bivanja in podobno. Res pa je tudi, da že zdaj obstajajo stvari, ki do neke mere lajšajo vzdrževanje potrebnega standarda. To so na primer stanarine, ki so v vojaškem fondu nižje, nakupi uniform, ozimnica in še nekatere. Svetozar Višnjić je na sprejemu tudi čestital Televiziji Ljubljana — uredništvu notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj za Srednjo plaketo JLA. ki jo je podelil pomočnik Zveznega sekretariata v Beogradu. A. Žalar ske grupe: »V predsedstvu Zveze združenj borcev republike SLo-venije smo dobili dobro, široko obrazložitev današnjega gospodarskega in političnega stanja v Sloveniji. Vesel sem vsega, kar sem videl na Jesenicah: nova jeklarna je tovarna 21. stoletja, Jesenice pa so Jugoslavija v malem, kjer ni šovinizma in nacionalizma, kjer se delavci vseh narodnosti skupno bore za svoj zaslužek, za prosperiteto tovarne, za boljše življenje. Drugo, kar me je zelo impresioniralo, je kmečki turizem, s katerim ste lahko za zgled, posebna kvaliteta pa so urejeni pašniki in hlevi, polni živine. Dražgoški spomenik popravljen — Dražgoški spomenik je namesto granitnega tlaka zdaj dobil asfaltno prevleko, očiščeni so deli, kjer je na dan udarjala rja, urejeno je tudi odvodnjavanje pri vhodu v spomenik. Za pomlad so ostala le drobna dela in pa odstranitev lepotnih napak, ki so nastale ob sanaciji rjastih betonskih površin. Bele lise, ki motijo, bodo z novim, uvoženim premazom zabrisane.: Foto: D. Dolenc Svečanosti ob prazniku V vseh gorenjskih vojašnicah bodo danes (torek) dopoldne slavnostni zbori vojakov, kjer bodo med drugim podelili najboljšim priznanja, nagrade in odličja. Ob prazniku Jugoslovanske ljudske armade pa bo v četrtek, 24. decembra, dopoldne predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar sprejel mlade vojake, ki so prišli v Kranj na služenje vojaškega roka. V soboto dopoldne pa bo v vojašnicah na Gorenjskem tudi svečana zaobljuba mladih vojakov. 22. december vsako leto proslavi tudi Avto moto društvo Kranj, ki skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organizira kviz Mladi v prometu in NOB. V kvizu, ki je bil sinoči (ponedeljek) v Domu JI A, je na vprašanja iz prometa in NOB na Gorenjskem odgovarjalo 60 mladih iz srednjih šol in pripadnikov JLA. Priznanja: Podvig vojaka 87 Darko in Alit sta postala brata Kranj, decembra — Bilo je danes teden, 15. decembra, malo po 7. uri zjutraj. V vojašnici Staneta Žagarja v Kranju je bil nenavaden, a nadvse slovesen zbor vojakov. Komandant Živ-ko Juroš je pred zborom čestital vojaku Alitu Sejdinovskemu za priznanje, ki sta mu ga podelila časopis Borba in politična uprava Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo v Beogradu; Podvig vojaka 87. Oldhamske in Ceste JLA naletel na skupino ljudi. Obsto-pili so mladega fanta, ki je padel z motorjem in nezavesten obležal v krvi. »Bila je nesreča in najprej sem mladega fanta pregledal, kje je ranjen. Ustavil sem krvavenje iz rane in skušal tako poskrbeti za prevoz v zdravstveni dom. Ljudje so bili zmedeni, pretreseni... Fantu je bila potrebna nujna, hitra zdravniška pomoč... Časa za odlašnje ni bilo, zato sem tvegal in si ga zadel na hrbet ter ga odnesel v Zdravstveni dom...« Kasneje se je v bolnišnici izkazalo, da je Darko Derlink iz Naklega tistega dne dobil v nesreči hud pretres, zlomljeno ključnico in odrgnine. Alit ga je večkrat obiskal v bolnišnici in doma. Darko je sam, nima brata, ne sestre. Tudi Alit ne. Nesrečni dogodek 20. maja letos pa ju je združil. Nenavadno, čudno, skorajda tragično naključje ju je tistega dne pobratilo. Alit je konec minulega tedna, v petek slekel vojaško suknjo in odšel domov k družini, k bolni hčerkici in v upanju, da bosta z ženo kmalu dobila delo in stanovanje, čeprav vesel in v pričakovanju, da bo skoraj skupaj s svojimi, se je težko poslavljal: »Darko je ob neki priložnosti rekel, da ima zdaj tudi on brata... Tudi jaz se sicer z veseljem, a hkrati nekako s tesnobo poslavljam. Vendar upam, da se bova z "bratom" Darkom še srečala.« A. Žalar 27.letni Alit Sejadinovski iz Gornjega Papradnika pri Debru v Makedoniji je konec minulega leta v Kranju oblekel vojaško suknjo. Slovenija mu ob prihodu v Kranj ni bila nepoznana. Zadnja leta je namreč kot študent prava med počitnicami delal v Trbovljah in Krškem. Ni mu bilo sicer lahko, ko je odhajal lani za eno leto v Slovenijo na služenje vojaškega roka, saj sta doma ostala žena in sinček. Potem pa je »prijoka-la« še hčerkica. Vendar se je Alit takoj vključil v kulturno življenje Doma JLA v Kranju. Lidija Čirović, ki v Domu JLA tudi dela na tem področju, je povedala, da ga bodo pogrešali. Pogrešali zato, ker je bil vzoren na vseh področjih, saj je na primer tudi prvi 25. maja lani v vojašnici v Kranju dobil značko Primeren vojak. Alitov nepozaben življenjski dogodek pa se je pripetil 20. maja letos. Službeno je moral v mesto. Ko se je vračal v vojašnico, je v križišču (g®IEIlKMJ©IEI!GLAS 8. STRAN ZANIMIVOSTI O novih družbenih gibanjih, bohinjski izjavi in usmeritvah mladinske organizacije ZSMS naj bo servis za družbene pobude Ljubljana, 15. decembra — Rezultati letošnje javnomnenjske raziskave so pokazali, da smo Slovenci še kako dovzetni za nove spodbude, za nove oblike organiziranja. To pa še posebno, če čutimo, da lahko v okviru takšnih gibanj uveljavimo svoje pobude, svoje mnenje. Tako je le okrog štiri odstotke anketirancev odgovorilo, da nova družbena gibanja pri nas niso potrebna, ker imamo SZDL, več kot 80 odstotkov anketiranih je seznanjenih z novimi družbenimi gibanji, več kot polovico pa jih je odgovorilo, da v njih že deluje ali bi želelo sodelovati. O novih družbenih gibanjih ter o odnosih med gibanji in mladinsko organizacijo smo se pogovarjali z Milanom Balažicem, vodjem Marksističnega centra pri RK ZSMS. Kaj so nova družbena gibanja, kaj pomenijo v slovenskem prostoru? < » Nova družbena gibanja so združbe ljudi, ki poskušajo posredovati posamezne pobude v politični prostor, in to pobude, ki nastajajo na temeljnih ravneh in zadevajo vsakega človeka. V gibanjih ni pomembna starost, čeprav je seveda med privrženci največ mladih. Imamo pet vrst gibanj, zato gre predvsem za pet vrst pobud, ki jih ima vsako izmed teh gibanj. Prvo je mirovno gibanje. To se zavzema predvsem za mirovno vzgojo v šolah, na primer za zamenjavo vojaških igrač z drugimi dobrimi igračami. Najbolj znana iniciativa gibanja je civilno služenje vojaškega roka, kjer moram reči, da se v zadnjem času nekaj premika in v bližnji prihodnosti pričakujemo rešitev tega problema.« Misliš, da je ta ideja civilnega služenja vojaškega roka uresničljiva? » Formalno ni še nič določenega, vendar dobivamo informacije, da v armadi resno ravmič-Ijajo, na kakšen način rešiti te probleme, namreč probleme s tistimi vojaki, ki imajo »ugovor vesti«, ki pač nočejo nositi orožja. Tako da se v tej smeri nekaj premika.« hno izmed pomembnih novi družbenih gibanj je tudi ekološko, saj so pripadniki tega gibanja že dosegli nekaj uspehov? » Samo ime, ekološko gibanje, pove, da se zavzema predvsem za graditev zavesti o ekološki onesnaženosti našega okolja, in to v vseh dimenzijah. Po drugi strani pa gre za čisto konkretne akcije proti posameznim onesnažit-vam, oziroma poskusom preprečevanja onesnažitev, kot je to bilo v Titovem Velenju pri iskanju lokacije odlagališča za jedrske odpadke.« Pobuda mladincev je tudi bila, naj do leta 2000 pri nas ne bi gradili jedrskih elektrarn? » Mi smo dali pobudo za moratorij in ta moratorij je na našo pobudo sprejela skupščina, tako da do leta 2000 ne bomo gradili jedrskih elektrarn v Sloveniji, podobna stališča so zavzeli tudi drugje po Jugoslaviji. Seveda pa so še močni interesi, ki vlečejo tudi na drugo stran.« Kakšna so še ostala nova družbena gibanja? » Eno izmed njih je duhovno gibanje, čeprav to gibanje nima nobene povezave z duhovniki, niti z religijo, ampak gre za neko novo duhovnost človeka. Ta naj bi posameznika odvrnila od tega, lahko bi rekel potrošniškega mišljenja, življenja iz dneva v dan. Duhovno gibanje hoče vzgajati neko osebno, duhovno kulturo človeka. Skuša pa tudi zgraditi zavest o tem, da so vsi problemi planetarnega značaja in da smo vsi na eni vesoljski ladji. Naslednji dve gibanji sta, lahko bi rekel, spolni gibanji. Eno je žensko, drugo pa homoseksualno. Žensko gibanje ima za nalogo predvsem os-veščati družbo o razlikah med spoloma in tudi oblikah nasilja. Vemo, da gre tu za vrsto reči, od posameznih primerov, ko ženska dobi na istem delovnem mestu slabšo plačo od moškega, pa tudi do še vedno velikih neenakosti v družinah. Naslednje gibanje je homoseksualno, ki se bori proti družbeni represiji nad drugače spolno orientiranimi. Na ljudi in na njihovo kulturo skuša vplivati tako, da, če si pač drugače spolno orientiran, to ne pomeni perverzije, ampak običajno, naravno, normalno spolno orientacijo. Gibanje se seveda tudi bori proti predpisom, ki to omejujejo, saj vemo, da nekatere republike te predpise še imajo.« So se nova družbena gibanja uveljavila tudi drugje po Jugoslaviji? » Posamezne zametke gibanj imajo v Zagrebu in Beogradu, je pa velika razlika, ker tam ta gibanja niso uradno priznana, tudi jih ne priznava mladinska organizacija, tako da imajo tudi težave pri realizaciji svojih načrtov.« Kako pa je z legitimnostjo v Sloveniji? » V Sloveniji so nova družbena gibanja uradno dobila legitimnost s tem, da jih je ZSMS sprejela kot svoje tudi z dokumenti na Krškem kongresu. Povezava med gibanji in ZSMS je takšna, da ZSMS ne vzpostavlja nekega splošnega odnosa do gibanj, ampak konkretno do posameznih pobud. Razpravljamo o pobudi, in če ugotovimo, da je napredna, dobra, gremo v akcijo za realizacijo take pobude, lahko pa jo seveda tudi zavrnemo.« ZSMS torej le zastopa ideje novih družbenih gibanj? » Gre za dva različna tipa organiziranja. Eno so gibanja, drugo so institucije. Gibanja delujejo na družbenem nivoju, nočejo postati politična stranka, rabijo pa organizacijo, ki bo zastopala njihove interese in pobude v političnem prostoru. To pa je v tem primeru ZSMS, ki po eni strani sproža pobude, ki so jih sprožila gibanja, po drugi strani pa gibanja ščiti pred posameznimi poskusi represije. Vemo namreč, da so bila v začetku 80-ih let ta gibanja še pod velikim pritiskom.« Kako so se nova družbena gibanja začela organizirati, kako delujejo? » V glavnem po principu delovnih skupin, to pa pomeni, da je neko ožje jedro gibanja, ki je stalno in najbolj aktivno,-ter širši krog somišljenikov, v žargonu bi lahko rekel aktivistov. Ko se neka akcija sproži, na primer demonstracija, se zbere veliko ljudi, ki so obveščeni o pobu dah tega gibanja. Zato to ni zgolj mladinski, ampak družbeni fenomen.« Novembrski seminar v Bohinju je imel namen precizacije odnosa med gibanji in ZSMS Slovenije. Kakšna je tako imenovana bohinjska izjava? » Bohinjsko srečanje je dalo pečat zadnjemu obdobju teh odnosov, določili smo približna pravila igre, kako naj bi se ti odnosi razvijali. Razpravljali smo o treh različnih možnostih. Prva je bila ta, da naj bi ZSMS postala politična stranka. Gibanja pa bi sodelovala v tej stranki. Ta možnost je bila zavrnjena. Druga predlagana - možnost je bila, naj pač ostane vse tako, kot je bilo. Tudi to smo iz več vzrokov zavrnili in sprejeli tretjo možnost. To pa je, da se ZSMS organizira kot politična organizacija, kar pomeni kot umni birokrat, ki deluje kot servis za družbene pobude. Ta servis pa v bistvu pomeni posrednika vseh civilno družbenih pobud, kajti vsa gibanja skupaj' so že eden ključnih elementov vzpostavljanja slovenske civilne družbe. Civilne družbe kot tistega javnega, kritičnega mišljenja, ki kontrolira dejavnost države, sili državo v zakonske okvire, da država spoštuje zakone, ki jih je sama sprejela. Odnos med gibanji in ZSMS pa naj bi temeljil na principu zavezništva.« Kaj to pomeni za samo mladinsko organizacijO? » Gre za to, da skušamo reformirati tudi samo ZSMS, iti v neko novo organiziranost, kar pomeni, da bi v našo klasično strukturo vnašali tudi druge elemente, da nam ne pomeni legitimnosti samo struktura od osnovnih organizacij do republiške konference, ampak nam našo legitimnost dajo tudi gibanja, posamezne pobude, shodi, politični pikniki. Velika politična srečanja, ki sprejemajo neke sklepe, dajejo potem tudi obvezo republiški konferenci, da o tem razpravlja in po potrebi te sklepe tudi sprejema. Tako gre mladinska organizacija v smeri demokratične in socialistično usmerjene politične organizacije. Pri organizacijskih spremembah gremo na vnašanje elementov neposrednih volitev, javne selekcije kadrov, vnašamo inštitut programov, kjer bo vsak kandidat naredil svoj program in se ga bo lahko kontroliralo, ali ga izvaja ali ne, vnašamo inštitut zaupnice, zamenljivost političnih predstavnikov in nekaj drugih stvari. Kar zadeva samo bohinjsko izjavo, pa bi povedal, da ta ne obstaja, te bohinjske izjave ni bilo, to je bil samo delovni dogovor med gibanji in mladinsko organizacijo, ki naj bi zagotovil predstavo pobud v političnem prostoru in omogočil modernizacijo ZSMS, in to na liniji nove politike, se pravi zavzemanje za civilizacijske pridobitve, za posameznega človeka, za njegove pravice. S tem poskuša ZSMS pridobivati v svoji efektivnosti, na širini, demokratičnosti, odprtosti, tako da vključuje v svoje vrste vse ljudi, ki so napredno usmerjeni. Mladinska organizacija sama čuti potrebo po spremembi, po ncvih principih delovanja, ker tak šen birokratski način, ki smo ga podedovali še iz Oktobr ske revolucije, ne ustreza več današnjemu času in potrebam, pa naj bo to mladega človeka ali vsakega drugega.« V. Stanovnik Pogorelčeva mama iz Selc praznuje 90-letnico Za trpljenje rojena »Kdor ni trpel, ne ve ničesar. Ne pozna niti dobrega, niti zlega, ne pozna ljudi, ne pozna niti samega sebe,« je nekoč dejal francoski pisatelj Fenelon. Pogorelčeva mama pa pozna življenje, pozna bolečino, svojo in vsakogar. Le dobrega pozna zelo malo. Dobro v njenem življenju je bilo le to, razmišlja danes, ko so bili otroci pridni, da so že tako majhni, komaj iz plenic zlezeni, poznali njeno stisko in ji po vseh svojih malih otroških močeh pomagali. Kolikokrat jim ni imela dati drugega, kot ljubezen... Zakaj nekomu sojenice polože v zibel toliko gorja? Nikoli ne bo vedela odgovora na to. Že v rani mladosti se je začelo. Ko si je tako želela v šole! Kako je jokala, ko sta šli z mamo po stopnicah iz ljubljanskega »lihtenturma« in je bilo dokončno rečeno, da toliko denarja ne zmorejo. S štirinajstimi je šla služit v Železnike, potem je služila pri gospodi v Ljubljani. Tisto leto, ko se je pri hiši zgodilo toliko nesreč, ko je moral brat v vojno, oče je šel v Ameriko in pustil sedem otrok, teta je padla z drevesa in umrla in si je mama zlomila roko, da še kruha ni mogel nihče mesiti, se je vrnila domov. Same tegobe. Ko se je dvajsetega leta poročila k Plajbu, se je položila v nove križe. Štiri leta zapored vsako leto en otrok. Mož, čevljar, a nemiren duh je šel po svetu in sama je ostala s svojimi skrbmi in stiskami. Na voziček je naložila svoj drobiž in ga peljala na njivo. Žaklovinasto rjuho jim je razprostrla po tleh, da so se ob njej v razoru igrali, tu pospali, zvečer pa vračali domov. Ko bi vsaj njeni otroci lahko študirali, si je srčno želela. Na njivi, tam v prsti jih je učila številk. Pošte-vanko so znali kot iz topa. . . Dva njena sta le šla študirat. Rado in Vilka. Vilka bo zdravnica. Rado, kdo ve kaj... Vse je šlo zanju. Poročni prstan je prodala, da je Radu plačala internat. Tri otroke iz »banovine« je vzela v rejo, da je dobila kakšen dinar, učitelje je imela na stanovanju in hrani. Otroci so vsa poletja nabirali borovnice. Po tri, štiri kadi so jih nabrali, da je bilo za zvezke. Majda je hodila vsak ponedeljek ribat gostilno. Dva dinarja je prinesla vsakokrat m lovec suhe juhe. Dve kravici sta bili v hlevcu in po dva prašička. Otroci so zanje obrali vse zelenje ob potoku. Nobenega mleka niso popili doma, le sirotko. Maslo je mama nosila proda- jat v Ljubljano. Do Trate peš, potem na vlak. Kot potovka se je zdela. Ko bosta njena Vika in Rado doštudirala, bo za vse bolje. Otroci, v življenju se vam vsem ne bo enako godilo. Pomagajte drug drugemu,« jim je vedno govorila. Vmes je udarila vojna. Z Dra-žgošami je vojna prvič prišla čisto blizu, z vso grozo v njihov dom. Trideset Nemcev je bilo v hiši, sedem ranjenih partizanov tam zadaj... Vilka, odlična študentka, ki so ji Italijani ponujali, da bi študirala v Rimu, je pustila študij in se zaposlila na Golniku. Bila je neizčrpen vir zdravil za bolnico Franjo. Majda je hitela s svojim rumenim kolesom ponje na zvezo, jih skrivala zdaj pod to, zdaj pod ono brv pod vasjo. Stara mama jih je navadno hodila iskat, nosila domov pod pledom, v košu... Po zvezi je šlo spet naprej, Nemcem tik pred nosom. Potem je prišlo strašno leto 1943. Najprej so vzeli moža. V Dachauu so ga odpeljali. Potem pa je z Žirovskega vrha dobila pošto, da je žirovski hajki 3. avgusta padla njena Vilka. Takrat se ji je podrl svet. Majda jo je čez nekaj dni pokopala ob po*J na Brbovnici. Ni minil teden, k° so sredi domače hiše vzeli se Majdo. V Škofji Loki so jo pretepali, v Begunjah mučili, da je v Lescah, ko so jih trpali na trafl" sport za Ravvensbriick, ni prepO" znala. Ostrigli so ji njene Pfe^ pe kite, bila je kot živa mučeni' ca... Z Mijo, najmlajšo hčerko, ostali doma. Kolikokrat so s noči bežali v hrib nad vasjo ja je imela svoja oblačilca v pripravljena za beg... Šestle je že prenašala obvestila v kajj; glici... Za vse je trepetala. Da »l le ostali živi! Kravo je prodal* da je lahko pošiljala pakete Majdi in očetu v taborišče. Po vojni so se vračali. Prvi prišel Rado iz partizanov, njim oče iz Dachaua. S kupa ličev so ga potegnili Angleži. 1* Majde ni bilo od nikoder. Potefl* je izvedela, da je iz Moskve p11' šel seznam preživelih iz R wensbrticka. Po Ljubljani so b obešeni. Božat je hodila plak-na katerem je bilo napisano nj „ no ime. Šele septembra je MftT da prišla domov. Zadnja se jeVf nila. Zdaj se je začelo novo živ. nja. Njen Rado, partizanski tj' skar, je postal strokovnjak za"' skarne. Po domovini, celo P° afriških državah jih je PoS^| vljal. Dekleta so bila po dob? službah. Dobri časi so P1**'/1' Morda predobri. Danes lah*0 vsak študira. Mar ni to na sve£} največ vredno?! Zaradi težav, nas peste, marsikatero noč ne spi. Kako bi človek lahko P001?' gal? se sprašuje. »Kaj misliš,« J. prejšnji večer spraševala do, »bi pomagalo, če bi vsak o° nas dal eno plačo, eno pokojn1 no? Bi zlezli iz dolgov? Jaz bi t*' koj dala svojo. Ne eno...« Na znamenju pod hišo je lv Šubic naslikal štiri letne čase-Jesen predstavlja mati. Z rut" na glavi in milino v očeh ponuj8 mimoidočim pehar poln jesefl' skih darov. Nanjo je mislil lvc| vem, nanjo in na vse druge p& tizanske mame, ki so hranij partizane. Osem ali devet jih Je bilo v Selcih. Pogorelčeva ni*' ma, Julijana Čenčič je zadnja 0» njih... D. Dolenc Avtokamp v gozd Martuljku je spet odprt Namesto enega, sedaj dva kampa Gozd Martuljk, Kranjska gora, decembra — Zaradi nerentabilnosti so se v Pe-trolovi delovni organizaciji, TOZD Hotel Špik, odločili, da zaprejo edini zimski avtokamp pri nas, kamp v Gozd Martuljku. Lastnikom, ki so dobili obvestilo, naj odpeljejo prikolice, kamor vedo in znajo, je ponudil novo zavetišče zasebnik v Poren-tovem domu v Kranjski Gori. Tam prikolice kljub nasprotovanju krajevne skupnosti in posredovanju Komiteja za gospodarstvo občine Jesenice še stojijo kljub temu, da ne izpolnjujejo vseh sanitarnih in drugih pogojev. V avtokampu Gozd Martuljku pa so se, tudi ob pritožbah lastnikov prikolic in posredovanju občinskih organov odločili, da bo kamp Prikolice v Gozd Martuljku. obratoval v času zimske sezone, od sredine decembra do sredine marca. Ta čas bo treba za prikolice mesečno plačevati delovnim organizacijam 250 tisočakov, zasebniki pa bodo morali na mesec in ob Porentovem domu v Kranjski gori odšteti 180 tisočakov. Pole* tega pa seveda še turistič*10 takso, zavarovanje in elej4' trični priključek. To pa Je mnogo več, kot zahtevajo v kampu ob Porentovem d° mu, kjer bo za pol leta treb* odšteti 200 tisočakov. Last*** ki prikolic, zasebniki in del°' vne organizacije zato še k»r vztrajajo ob Porentovem mu. Tako sta namesto ene# sedaj v Zgornjesavski dolifll kar dva avtokampa in po b6' sedah enega izmed lastnik^ prikolic ob Porentovem d°' mu se to zimo ne mislijo V*5* seliti. Za naprej pa naj se v jeseniški občini le zmenij0, kako in kaj bo naslednja le** z avtokampi, kajti v prog*10' mu razvoja turizma v Zg°,f' njesavski dolini načrtuj er nov kamp, na tretji lokacij1, V. Stanovnik TOREK, 22. DECEMBRA 1987 ZANIMIVOSTI 9. STRAN GLAS Karavana Cankarjevega doma v Kranju Za naročaj kulture Kranj — Prav gotovo je bilo imenitnih doživetij ob spoznavanju kranjskih znamenitosti za Naročaj in še več — pa je kljub temu ostalo še veliko nespoznanega. Sicer pa, ali je v kratkem nedeljskem popoldnevu sploh mogoče spoznati preteklost in tudi košček sedanjosti, 'tekaj značilnosti mesta, za katerega vsi vedo, da je Prešernovo mesto. Prešernov spominski muzej — Nedeljsko kulturno popoldne za fadovedne Ljubljančane se je začelo v kranjski Prešernovi hiši, Se prej pa so pozdravili velikega pesnika v Prešernovem gaju. Najbrž nekaterim še danes zvene v ušesih blagi zvoki bančne muzike, ki so jo v cerkvici na Pungartu igrali na kljunaste flavte učenci iz razreda Mojce Zaplotnikove kranjske glasben šole. S sten so žarele barve Kremsersch-flftidtovih slik, likovni zakladi Prejšnjih stoletij, ki jih tudi Kranjčani najbrž bolj redko ogledujejo. Pa še malo Trubarjeve ordninge in koledniška pesem, pa se je imenitna nedelja za ljubljanske, kulture želene izletnike, zaključila. Čeprav je manj običajno za četi z zaključkom, pa je bil verjetno prav enako vznemirljiv tudi začetek kulturne ka- pkrepčilo v kranjski Savi — Med kulturnim popotovanjem po kranju so karavanovci prispeli tudi v Savo na krajši kulturni Program KUD Sava in na toplo malico. Mali koncertanti — Učenci Glasbene šole Kranj so pripravili v cerkvi na Pungartu več skladbic z baročno muziko. ravane za 160 Ljubljančanov in okoličanov; le-ti so v organizaciji Cankarjevega doma prvič na tej štiri leta dolgem popotovanju obiskali Kranj. V enem popoldnevu je sicer težko spoznati vse, kar sodi v kranjsko sedanjo in preteklo kulturno zakladnico. Tega, kar so jim ponudili kranjski organizatorji — sodelavci Zveze kulturnih organizacij, Gorenjskega muzeja in KUD Sava Kranj, je bilo le za pokušino. Dobrodošlica v Prešernovem gaju, ob pesnikovem grobu, ogled Prešernove hiše — to je kajpak skoraj obvezen začetek za vse, ki žele spoznati Prešernovo mesto. Mestna hiša, Muzej NOB in grad Kie-selstein pa so bile tiste mestne postaje, na katerih so udeleženci karavane slišali in videli nekaj kranjske kulturne zanimivosti. Obsežen program, primeren bolj za pozorne in vzdržljive, so prekinjale drobne pozornosti, kot je na primer bila počastitev z medico v Kieselsteinu. Sredi popoldneva je bila na sporedu še kranjska »gledališka pokušina« » predstava Gledališča čez cesto Jonatan Galeb. Za predah in sprostitev sredi popoldneva pa so poskrbeli Savčani. Nekaj folklornega nastopa, petja in glasbe je v obnovljeni jedilnici Save ustvarilo tisto »štimungo«, ki pač sodi le na Gorenjsko. Zraven je sodila še pogostitev — imenitna obara. Imenitnejšega zaključka kot je bil koncert mezosopra-nistke Sabire Hajdarevič in organista Milka Bizjaka si udeleženci kulturne karavane pač ne bi mogli želeti. V nabito Koncert v župnijski cerkvi — Ne zgodi se vedno, da bi v karavano Cankarjevega doma sovpadlo tudi več takih prireditev kot je bil koncert Sabire Hajdarevič in organista Milka Bizjaka. polni farni cerkvi je bil koncert obeh priznanih umetnikov toplo sprejet, poslušalci pa so odhajali z občutkom, da jim organizatorji pač ne bi mogli ponuditi še kaj več. Karavana Cankarjevega doma, ki je tokrat obiskala Kranj, ni bila za vse udeležence le izjemno doživetje, pač pa je med Kranjčani, ki so opazovali množico, ki se je sprehodila skozi mesto, obudila spomine na podobne akcije pred dolgimi leti. Takrat so Kranjčani spoznavali svoje mesto na podoben način, odkrivali znano in manj znano kulturno preteklost, se čudili in uživali. Bi bilo kaj podobnega težko obuditi? L. M. Foto: F. Perdan Nad oblaki še vedno sije sonce V dolini nas k tlom tišči megla, še zaveš se ne, pa se spet spusti noč. Pustota, da večje biti ne more. Prav nič nas ne more zvleči od toplega ognjišča, iz mehkega fotelja. Zasedeli :,e bomo, kar naprej jedli, buljili v televizijo. In ko bo prišel ponedeljek, bomo sami sebe naveličani, nažrti vsega. Kaj, ko bi si tole nedeljo naredili malo drugačno. Oju-načimo se, kot se redki planinci, in se napotimo kam v hribe. Koče so/ še vedno odprte, zgoraj je*še vedno lepo, jasno in sončno. Prejšnjo soboto in nedeljo je že bilo tako. V koči na Dobrči je bil pravi planinski vrvež. Ves dan so prihajali v kočo lju- Pred kočo na Dobrči je bilo v soboto in nedeljo ves dan živahno. — Foto: D. Dolenc Planinci poznajo vztrajnost. Le še nekaj korakov, pa bodo pri hlevih Lešanske planine in potem le še po ravnem do koče na Dobrči. — Foto: D. Dolenc dje, uživali v razgledu na Julijce, ki so bili kot na dlani, se martinčkali na soncu. Skratka, preživeli so prelep dan. Zdaj res ni lahko hoditi v hribe, kajti nad 1000 m višine je ponekod že po pol metra snega. Brez smučarskih palic ne hodite gor. Dobro se morate obuti, čevlje zavarovati z »gamašami«, da vam sneg ne bo uhajal v čevlje, in držite se bolj gozdnih poti, ne poletnih stezic, pa boste prišli na cilj. Večina koč je odprtih vse sobote in nedelje. Oskrbniki vas bodo pričakali z vročim čajem, z enolončnico. Več bo vredna, verjemite, kot vse pečenke in torte v dolini. Čisto drugi ljudje boste prišli nazaj! Kam torej v nedeljo? Na Lubnik, na Dobrčo, na Kriško ali Križno goro, na Jošta, na Kofce, peš na Krvavec, na Kališče? Povsod tod so koče še odprte. D. Dolenc Zaradi vse večjega števila pisem in odmevov prosimo vse, ki nam pišejo, naj ne bodo predolgi. Prispevki naj ne bi bili daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Predolge bomo prisiljeni skrajševati. Uredništvo SE BODO NASE VODE SE KDAJ ZBISTRILE? Utihnile so fanfare, sneli smo zastave, vrnili smo se na delovna mesta — potem, ko je minilo praznovanje rojstnega dne naše države. V teh dneh smo veliko brali, poslušali in razmišljali o življenju in delu, pa o vsakršnih razmerah v naši domovini. Euforijo, ki smo jo bili za praznovanje vajeni doslej, je zastrla megla, če ne celo temni in grozeči oblaki... Spremljamo prizadevanja vseh mogočih forumov in organizacij, ki skušajo najti izhod iz kolesnic, ki so nas pripeljale tako globoko v politični in gospodarski kaos. Navadni smrtniki si komaj moremo predstavljati vso resnost in tragiko položaja. Tisti, ki so nas v to pripeljali, pa tega ne morejo ali nočejo priznati. Ob vsem dogajanju sodim, da je mnogo vsega, čemur smo danes priča, le neprestani in brezplodni »Bla, Bla...« Nikjer doslej še nisem zasledil volje in pripravljenosti tudi kaj žrtvovati s ciljem narediti konec nerazumnemu in neomejenemu, tolikokrat tudi kriminalnemu zapravljanju, ter osebnemu okoriščanju na državni, ali drug skupnostni račun. Slednje sicer ni bolezen in sramota samo zadnjega leta ali dveh. Taki in podobni primeri niso bili redki že prav v začetku naše nove državnosti in celo že prej. V dokaz samo nekaj izrazitih primerov: »... In v sebi je bil prepričan, da se je naša. revolucija nehala tedaj, ko se je v partizanih začelo kuhati na dva koila.« (Jeseniški prvoborec, »GLAS« s 15.12.1981.) »Odgovornost vseh ni odgovornost nikogar.« (KOMUNIST z 19.9.1969( »Za celo mesto na novo zaposlenih.« (KOMUNIST s 30.3.1979) »Ukinitev Zakona o pravicah funkcionarjev.« (DNEVNIK z 28.5.1983) »SZDL še ne uveljavlja svoje nadzorne vloge.« (DELO s 27.12.1986) »Vsi imamo enake želodce,«sem sam na Jesenicah slišal agitirati človeka pred vojno. Po vojni, ko je ta vostal minister, heroj in še kaj — te parole ni več priznal... Svojih lastnih doživetij ne bom našteval... Pa sedaj, ko smo gospodarsko in politično tako na tleh... Prav zanimivo bi bilo vedeti, kaj vse obsegajo in koliko nas stanejo obstoječa telesa, kot so: Predsedstvo federacije, Svet federacije, ZIS in njegovi organi, zvezna telesa ZKJ, SZDL, ZSMJ, ZSJ. Pa vse tovrstne organizacije v republikah in pokrajinah, na sedežih občin, KS, delovnih organizacij itd. Koliko pa so vsi ti učinkoviti, ni težko spoznati, če vemo, da so na naši dosedanji poti vsi soodločali... Tuje del3gacije vseh vrst si pri nas kar podajajo kljuke. Gostitelji jim nudijo vse mogoče ugodje, računajoč, da se bo to povrnilo, ko so velikodušno sprejeli povabilo, da obisk vrnejo... Naše delegacije množično potujejo v daljne afriške, južnoameriške, azijske in kdove-kakšne države »prve bojne črte«. Na slavnostnih pojedinah si nazdravljajo in poudarjajo, da podpirajo njihov boj za osvoboditev narodov — tudi materialno — da zanje zahtevajo odpravo izkoriščanja, rasne in narodne neenakopravnosti itd. Doma pa ostaja paleta enakih problemov, nič manj vročih — nerazrešena. Koliko to našo državo stane, si mi komaj moremo predstavljati! Po svoji, nič diplomatski ali doktorski pameti, pa trdih in bogatih življenjskih izkušnjah, vidim edini možni izhod iz sedanjih težav v večji enotnosti, vsestranskem varčevanju in več, v boljšem delu. Toda... Politični in gospodarski razcep v državi še nikoli doslej ni bil tako globok in očiten, kot je prav v tem času. In nič ne kaže sprememb na bolje, prej obratno. Saj rešitve ni pričakovati samo v zahtevah gmotne pomoči od drugih. »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal,« smo rekli včasih. Zahteva po znižanju državnega proračuna in za razbremenitev gospodarstva je bila zavrnjena z avtoritativnim izgovorom, da je to »nerealno«. Načrt proračuna za prihodnje leto obeta znova kar 100% zvišanje. Največji porabnik, JLA nikakor ne pristane na znižanje sredstev zaradi »nujnosti obrambe države in sistema.« Ali pa ob tem kdo pomisli, koliko je to ogroženo s sedanjim brezobzirnim izčrpavanjem? Že več kot 40 let je ogromno število borcev NOV visoka postavka v državnem proračunu: različni privilegiji pri zaposlovanju, osebnem dohodku, pokojninah, zdravstvu, šolanju zase in za otroke, zidavi in nakupu stanovanj itd. Tudi še danes mnogi iz tega naslova uveljavljajo razne ugodnosti, pomoči, podpore, nadomestila itd. Nekaterim se je torej »splačalo« boriti... V enem svojih govorov pa je sam tovariš Tito razočaran vzkliknil: »E, da sam ja za vreme rata toliko boraca imao...!« Danes, po toliko letih je naša skupna domovina ogrožena nič manj kot je bila v letih NOB. Kar je pri tem najtežje — to v glavnem po naši lastni krivdi. Ali tako nagrajevani borci kdaj pomislijo, da bi se v korist te domovine končno odrekli »plačevanju« medvojnih zaslug? Ali ne bi bilo prav in pošteno zadovoljiti se z dragocenostjo življenja v svobodi in miru? To bi lahko bilo veličastno darilo na oltar domovine, ker samo obilje besed ne velja... Saj se s tako nagrado zadovoljimo nešteti bivši borci in smo v svoji vesti najbrž srečnejši od onih drugih... Tudi jaz sam, ki sem sodeloval v mnogih borbah. V eni teh sem bil težko ranjen in sam sodim, da sem skoraj po čudežu ostal živ. Kdaj bo že vendar nehala pokrivati vse ogromne in vedno večje apetite samo tovarna denarja, ki dela nenehno v treh izmenah?! Zaradi vsega opisanega, nenehnih podražitev, zamrznitve plač je med delavci vse manjša delovna vnema. Ponavljajo se štrajki, prekinitve dela, izsiljeni sestanki itd. Temu se ni čuditi, saj prav ti občutijo toliko »nerealnega«, česar pa ne morejo preložiti na nikogar... Ob tem tudi vedo, da nikakor ne morejo z delom svojih rok toliko zaslužiti, da ne bi mogli tisti drugi še več zapraviti. Ljudske množice si spremembe tako želijo, vendar so nemočne. Stanje se ne bo spremenilo vse dotlej, dokler se ne bo kaj pomembnega premaknilo v vrhovih. To pa menim, da je v sedanjih garniturah in danih pogojih nemogoče... Janez Kunšič NEKI OTVORITVI NA ROB! Bližali so se prazniki. Krajani KS Sovodenj smo že nestrpno čakali otvoritve prenovljene kulturne dvorane, ki so jo še zadnji domači mojstri in obrtniki pripravljali za sprejem domačih in tujih gostov za praznik. Nestrpnost je bila še toliko večja, če se spomnimo, koliko let smo čakali na ta trenutek. Zakaj, kulturna dvorana se nahaja v poslopju zadružnega doma, ki je last Kmetijske zadruge Šk. Loka in je bila že od začetka kar malo zapostavljena, tako da ni dobila nikoli sredstev, da bi se malo polepšala in obnovila. (nadaljevanje na 12. str.) GLAS 10. STRAN SPORT IN REKREACIJA TOREK, 22. DECEMBRA M Športne igre Alpe Jadran ni drugorazredno tekmovanje Del sodelovanja je tudi šport Jesenice, 18. decembra — Organizacija četrtih zimskih športnih iger Alpe Jadran je bila zaupana Sloveniji oziroma Gorenjski, predvsem pa Jesenicam, Planici, Kranjski gori in Bledu. Na smučarskih in hokejskih tekmovanjih bo sodelovalo nad 700 mladink in mladincev, rojenih leta 1972 in kasneje. »S pripravami na veliko tekmovanje, ki bo predvidoma v začetku marca leta 1989, nadaljujemo. Predsednik organizacijskega komiteja je predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, izvršilni odbor pa vodi predsednik jeseniškega izvršnega sveta Tomaž Kršmanc. Sedaj gradimo predvsem na marketingu, kjer združujejo sile organizatorji planiških in kranjskogorskih tekmovanj ter drugi delavci na tem področju. Naša želja je, da dobi Kranjska gora do teh iger dolgo načrtovano dvorano, ki jo kraj potrebuje ne glede na takšna tekmovanja. Dvorana pa bi bila dobrodošla tudi pri organizaciji svetovnega prvenstva v klasičnih disciplinah, za kar prav tako kandidiramo. Upam, da bomo želje uresničili,« pravi predsednik jeseniške Zveze telesnokul-turnih organizacij Srečko Strajnar iz Mojstrane. Za športne igre Alpe Jadran so obvezne tri discipline: smučarski teki, alpsko smučanje in hokej na ledu. Organizator pa ima pravico dodati po svoji presoji še eno. Slovenija se odloča za skoke. Italijani so na zadnjih igrah izbrali biatlon, Korošci pred tem sankanje in podobno. Gorenjska ima prav tako vse pogoje za izvedbo tekmovanja, ki ga ne smemo šteti med drugorazredne, 3aj bo na njem sodelovalo nad 700 mladih, tudi vrhunskih športnikov iz 14 dežel delovne skupnosti, tokrat tudi iz Madžarske. Za izvedbo bodo poskrbela športna društva: za skoke plani-ški komite, za tekmovanja v alpskem smučanju organizatorji tekmovanj za svetovni pokal v Kranjski gori, za smučarske teke ŠD Rateče Planica in za hokej Hokejski klub Jesenice. Tudi po tej plati ne bi smelo biti težav. Predvsem pa bo imelo tekmovanje izjemen zbliževalni pomen, saj je'na mladih treba graditi prijateljstvo med narodi, pa priložnost za športno in splošno uveljavitev Slovenije in Gorenjske ter preizkus organizacije in tudi naprav za morebitna še večja tekmovanja. J. Košnjek Nekdaj in danes V Predosljah so navdušeni odbojkarji Predoslje, 18. decembra — Pred dobrim lotom so V Predosljah ponovno oživili Športno društvo in pod njegovo streho delujejo odbojkarji, igralci namiznega tenisa, balinarji, kegljači, planinci, kolesarji in šahisti. Skupno se v teh sekcijah, brez planinstva, aktivno ukvarja s športom nad 70 krajanov. Odbojkarska tradicija je v Predosljah stara in zato ni čudno, da je hila odhaikac&kii *;<>L-<'ijii uotunuvijtrnu med prvimi. Uobri predoseljski odbojkarji so nekdaj odhajali h kranjskemu Triglavu in igrali tudi v republiški ligi. Starejši igralci enkrat tedensko redno vadijo, mlajši pa so formirali moštvo, ki nastopa v radovljiški ligi, ker v kranjski občini takšne lige ni. Trije člani vadijo odbojkarske igre učence osnovne šole Josipa Broza Tita. Dobro deluje namiznoteniška sekcija, v katero so vključeni člani vseh starosti. Dve ekipi sta v kranjski ligi, na tekme pa pridno hodijo tudi veterani. Vadijo v kulturnem domu, mizi pa je kupila krajevna skupnost. Nasploh Morejo člani .ŠD večino denarja naprositi pri krajevni skupnosti, ki ima posluh za take reči, seči pa je treba tudi v svoje žepe. Balinarji so za kulturnim domom uredili balinišče. Pomagala je krajevna skupnost, precej pa je bilo treba postoriti prostovoljno. Balinišče so odprli za letošnji krajevni praznik. Njihova ekipa tekmuje v II. gorenjski ligi. Razen tega pa v kranjski občinski ligi sodelujeta tudi dve kegljaški ekipi. V Predosljah je običaj organizacija odbojkarskih turnirjev. Tri pripravijo: za dan mladosti, za krajevni praznik in za Dan JLA. Ta turnir je bil v sredo, na njem pa sta sodelovali dve domači ekipi in ekipa vojakov iz škofjeloške vojašnice. Na tokratnem turnirju je zmagala starejša ekipa Predoselj pred vojaki iz Škofje Loke in mladimi domačini od boj-kari'- J. Košnjek Odbojkarji Predoselj pred začetkom letošnjega turnirja: starejša in mlajša ekipa. — Foto: F. Perdan Ekipi Siti bar in Drobno gospodarstvo prvaka Kranj, 20. decembra — Odbor za množični šport in rekreacijo pri ZTKO Kranj in ŠD Kokra sta bila v dvorani na Planini organizatorja devetega turnirja v malem nogometu. V dveh starostnih skupinah je nastopilo triindevetdeset ekip. V skupini starejših je naslov osvojila ekipa Siti bara, v kategoriji mlajših pa so bili prvi nogometaši ekipe Drobnega gospodarstva. Vrstni red — starejši: 1. Siti bar, 2. Drobno gospodarstvo, 3. Gradbinec (vsi Kranj), 4. Križanke (Ljubljana); mlajši: 1. Drobno gospodarstvo (Kranj), 2. AZ 66 II (Ljubljana), 3. Štakori (Kranj), 4. AZ 66 I (Ljubljana). ^ j_j Januarja 34. smuk kurirjev Jesenice, 18. decembra — Na Pristavi v Javorniškem Rovtu bo v nedeljo, 17. januarja, 34. smuk karavanških kurirjev v spomin 51 padlim kurirjem na področju Karavank. To je ena najstarejših zimskošportnih prireditev. Tokratni smuk ne bo doživel bistvenih sprememb. V posameznih kategorijah bodo na dveh progah Borec in Kurir tekmovali borci, kurirji, pripadniki TO, člani ZRVS in ZSMS, vojaki, miličniki in cariniki. Ponovno bodo skušali vpeljati tudi tekmovanje koroških borcev. S pripravami na obsežno tekmovanje so že začeli. Vsakič nastopa nad 100 tekmovalcev. Uredili so proge, na cilju pa so postavili tudi Dom kurirjev, kjer delajo tehnične službe. Zbirajo tudi denar. Glavni pokrovitelj je Tehnični biro Jesenice, pomoč pa pričakujejo tudi od drugih. j j^aojc Sedemindvajseti pokal Vitranc 87 V ospredju Italijani in Avstrijci, naši zadovoljili Kranjska gora, 20. decembra — Letošnji veleslalom in slalom moških za točke svetovnega pokala v Podkorenu je dokazal, da so v tej sezoni v ospredju tekmovalci iz Italije in Avstrije. Za petami so jim Švicarji in seveda tudi naši. Svojo vrednost so naši smučarji pokazali v nedeljo, saj sta bila prav na vrhu Rok Petrovič in Grega Bene-dik. Obe tekmi si je ogledalo nad 20.000 ljubiteljev smučanja. Kar trenutno vodilnemu v moškem svetovnem pokalu, Albertu Tombi iz Italije, v soboto na enaindvajseti rojstni dan na smučišču v Podkorenu v veleslalomu ni uspelo, je nadoknadil v nedeljo na slalomski tekmi. Prepričljivo najhitrejši je bil v obeh vožnjah. S to zmago je ponovno dokazal, da je res vrhunski smu- čar te sezone. Italijanski primat je z drugim mestom potrdil njegov reprezentančni kolega Ric-hard Pramotton. Tesno za petami sta jima bila Avstrijec Giint-her Mader in seveda sobotni ve-leslalomski drugi, Švicar Pirmin Zurbriggen. Naši alpski smučarji niso držali križem rok. Že v prvi vožnji Dvojno avstrijsko slavje Sobotni veleslalom za točke moškega svetovnega pokala v Podkorenu je dobil Avstrijec Helmut Maver. Drugi je bil Švicar Pirmin Zurbriggen, ki je dobil tudi pokal Vitranc, in tretji Avstrijec Hubert Strolz. Razočaranje v taboru Italijanov in slavje Avstrijcev in seveda tudi Švicarjev v sobotni vele-slalomski tekmi moških za točke v svetovnem pokalu. Vsi so sicer pričakovali novo zmago Alberta Tomba, a mu ni uspelo še petič zmagati v tej sezoni. Že prva vožnja ga je vrgla iz tira in konec je bilo upov na novo zmago. Največ so dobili Avstrijci in Švicarji. Še posebno Avstrijci, saj je vodilni po prvi vožnji Helmut Maver zmagal. To je po dveh letih ponovna zmaga Avstrijca v tekmi za svetovni pokal v veleslalomu. Leta 1985 je v Adelbodnu v Švici prav v veleslalomu zmagal Hans Enn. Veselje v taboru Avstrije je dopolnil še drugi Avstrijec Hubert Strolz. Čast starejših tekmovalcev je rešil z drugim mestom Pirmin Zurbriggen iz Švice. Tudi slavje Švicarjev sta dopolnila s četrtim in petim mestom Hans Pieren in Martin Hangl, medtem ko je bil najboljši Italijan Ivano Camozzi sedmi, Ingemar Stenmark pa deseti. Naši so bili na domači progi povprečni. Že na prvi progi je ta Čas najboljši Jugoslovan Tomaž Čižman moral s proge. Našo ve-leslalomsko čast so nato reševali Rok Petrovič, Robert Žan, Klemen Bergant in Sašo Robič. Vsi so se po prvi vožnji uvrstili med prvo trideseterico in tudi na drugi progi niso zatajili. Zmagovalec Helmut Maver: »Star sem dvaindvajset let. Sem sin iz kmečke koroške družine, po poklicu sem mizar. Lani sem bil tu v Podkorenu četrti. Presrečen sem zaradi svoje prve zmage v svetovnem pokalu. Ta- ko sem drugi Korošec, ki je zmagal. Prvi je še vedno Klammer. Mirno sem dočakal odločilni drugi nastop. Še toliko bolj, ker je bilo jasno, da me starosta in res odličen smučar Švicar Pirmin Zurbriggen lahko premaga. Ni mu uspelo, čeprav je bil takoj za menoj. Vesel sem tudi tretjega mesta mojega sotekmovalca Huberta.« Rezultati — veleslalom — 1. Maver (Avstrija) 2:27,08, 2. Zurbriggen (Švica) 2:27,72, 3. Strolz (Avstrija) 2:28,77, 4. Pieren Hangl (oba Švica) Camozzi (Italija) Mader (Avstrija) Woerndl 2:29,63, 9. Roth (oba ZRN) 2:30,00, 10. Stenmark (Švedska) 2:30,10, 11. Gai-det (Francija) 2:30,27, 12. Gstre-in (Avstrija) 2:30,47, 13. Sundq-vist (Švedska) 2:30,59, 14. Pramotton (Italija) 2:30,98, 15. Enn (Avstrija) 1:31,18, 16. Žan 2:31,34,... 19. Petrovič 2:32,18, 20. Bergant 2:32,20, 26. Robič (vsi Jugoslavija) 2:34,23. D. Humer Foto: G. Šinik 2:28,79, 5. 2:29,25, 6. 2:29,25, 7. 2:29,28, 8. V četrtek v Radovljici Zaključek sindikalnih iger Radovljica, 22. decembra — Občinski svet Zveze sindikatov Radovljica prireja v četrtek, 24. decembra ob 17. uri v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici slovesen zaključek letošnjih radovljiških sindikalnih športnih iger. Podelili bodo po kale in priznanja. Tekmovanja so bila organizirana v devetih panogah, skupno pa je sodelovalo 592 žensk in 1619 moških iz 113 osnovnih organizacij sindikata. Ekipe so bile razdeljene v tri skupine, glede na število čla nov sindikata. V posameznih skupinah so zmagali Veriga Lesce, Iskra Lipnica in PTT Radovljica. J. K. Odličen začetek kranjskih judoistov Kranj, 18. decembra — Judo-isti Triglava iz Kranja so v slovenski judo ligi odlično začeli. Po štirih srečanjih i/, prvih dveh kol v Mariboru in v Ptuju so že neporaženi: Železničarja iz Mariboru so premagali po tehničnih točkah ob izidu 7:7, Iva Reva iz Celja z 12:2, Slovenj Gradec z 8:6 in Dravo i/. Ptuja z 9:5. Za Triglav so nastopih Robert in Tone Markič, Damjan Kalan, Florjan Vidic, Miran Hudovernik, Simon Vilfan, Martin Benedik in Damjan Re-mic. Tretje kolo bo ne. ■porodu 83. januarja prihodnje leto v Kranju. D. Papler je kazalo, da se bodo za izvrstno mesto potegovali Bojan Križaj, Rok Petrovič in lanski zmagovalec Sarajeva Grega Benedik. Vsi trije so bili med prvo deseterico po prvi vožnji. Razplet v finalnem delu tekme je odločil, da je s proge moral od Jugoslovanov prvi Bojan Križaj. Žalost ljubiteljev smučanja se je kmalu umirila, saj sta mojstrstvo med kolci pokazala Rok Petrovič in Grega Benedik. Rok je bil peti, Grega sedmi. Mednju se je vrinil Ingemar Stenmark. Tako ni bilo slavja Elanovcev za stoto zmago njihovih smuči v moškem in ženskem svetovnem pokalu. Rok Petrovič in Grega Benf dik: »Oba sva naredila nek« manjših napak. Te so naju sprfl vile ob še boljšo uvrstitev.« , Rezultati — 1. Tomba 1:46,35-2. Pramotton (oba ItaliJ3 1:46,95, 3. Mader (AvstriJ8' Alberto Tomba: »Kar mi ni uspelo v soboto, mi je v nedeljo. Prepričan sem bil, da mi še enkrat na tej težki in res odlično pripravljeni progi ne more spod-leteti. Hvala vašemu občinstvu za bučno navijanje.« 1:47,27, 4. Zurbriggen (Švica 1:47,32, 5. Petrovič (Jugoslavija 1:48,04, 6. Stenmark (Švedska 1:48,07, 7. Benedik (Jugoslavija) 1:48,09, 8. Strolz Koehlbichler i*1 Berthold (vsi Avstrija) vSl 1:48,18. UTRINKI • UTRINKI • UTRINKI • UTRINKI • UTRINKI Kranjska gora, 19. decembra — V hotelu Larix v Kranjski gori )e predsednik skupščine občine Jesenice Jakob Medja priredil sprejem z vse tekmovalce, goste in novinarje. Vzdrušje je bilo prisrčno in vsi so s bili edini, da sta bili ti dve tekmi spet najboljši v letošnjem svetovne«' alpskem pokalu. Kranjskogorci in celoten organizacijski komite so se re potrudili, da jfi bila tekma na vrhunski ravni. • • • Dan pred prvim startom veleslaloma moških v Podkorenu je general' ni pokrovitelj sedemindvajsetega mednarodnega tekmovanja Vitranc 1u' ristično društvo Kranjska gora in vsi njegovi hoteli, skupaj z ostalimi p0' krovitelji teh dveh tekem: Alpina Žiri, Toper Celje in Konus SlovensK, Konjice, pripravil sprejem za goste in novinarje. Med njimi so bili «11,. predsednik organizacijskega komiteja Vitranc Stane Dolanc, predsediU občine Jesenice Jakob Medja, sekretar medobčinskega sveta ZK Slovel«1' je za Gorenjsko Boris Bavdek in seveda tudi predstavniki vseh glavnu? pokroviteljev TD, Alpine, Topra in Konusa. Izkazala pa se je tudi °V MIK iz Ajdovščine, ki je postregla z njihovimi svetovno znanimi kraški"1 pršuti. • • • Iz Kranjske gore je poročalo 220 tujih in domačih TV, radijskih in cil' sopisnih novinarjev iz celega sveta. Gostil jih je organizacijski komite ju' bilejne petindvajsete Zlate Lisice. Le-ta bo 30. in 31. januarja na Pohorju gostil ženske za svetovni alpski pokal v veleslalomu in slalomu. Predse**' nik OK Dušan Šenčar je skupaj z ostalimi sodelavci novinarje seznani' pripravami na to jubilejno prireditev v središču mesta Maribora. • • • Dan pred tekmovanjem v Podkorenu so turistični delavci Kranjske gore in hotelirji na smučišču Brsnina z baklado odprli letošnjo zimsk0 smučarsko sezono, ki naj bi bila pestra z vso njihovo ponudbo. Ne sam«s smučanjem, temveč z vsemi ostalimi pritiklinami, ki sodijo v res pravo tU" ristično ponudbo kraja. D. H- Gornjesavska dolina predstavila kandidaturo za svetovno prvenstvo Celostna podoba Planice, Kranjske gore in Bleda Kranjska gora, 20. decembra — Na posvetu devetih evropskih TV hiš in radia so predstavili kandidaturo za svetovno prvenstvo v nor' dijskih disciplinah. Na FIS kongresu junija v Instanbulu bodo pred" stavili celostno podobo Gorenjesavske doline skupaj z Bledom. O tej kandidaturi za svetovno prvenstvo leta 1991 ali 1993 nam je povedu' vodja marketinga organizacijskega komiteja Planice Tomaž Teger' 1'i'to sezono je vodja marketinga organizaCM skega komiteja Planice Tomaž Teger, ki je ie pred tem oblikoval celostno podobo SlovinU' Prav iz te DO je prišel v komite Planice z* propagando in nato za vodjo marketinga. »Naredili smo enotno sliko skakalnic s čapljami, posebnimi napisi in lansko masko' to Planice, ki je delo akademskega slikarji Dušana K luna. Čaplje, simbola Planice, pa )e delo akademskega slikarja Jožeta Trobca. Na tem posvetu vseh TV in radijskih hiš cele Evrope smo prvič predstfl' vili tudi kandidaturo za izvedbo svetovnega prvenstva v nordij skib disciplinah leta 1991 ali 1993. Tako smo sedaj prvič predstavili celo' stno podobo Gornjesavske doline. Prav s tem organzacijskim kom1' tejem že vrsto let tesno sodelujemo. Tako je kandidatura znana i*1 predstavljena. Emblem je delo slikarja Dušana Kluna, ki je za osnO' vo vzel podobo Planice. To so čaplje, napisi. Na plakatu je dobro vid' no, da so nordijske discipline skoki in smučarski tek. S to kandidU' turo gremo v široko akcijo, ki je potrebna za vsako svetovno prve«1' stvo. Vendar imamo skromne možnosti kot ostali. Prednjačijo Sap' poro na Japonskem in Val di Fieme iz Italije. Dokončna odločitev, kje bo svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, bo padla na j1*' nijskem mednarodnem FIS kongresu v Instambulu. Prav zato g«"e' mo v oba termina za leto 1991 in 1993.« D. Humer TOREK, 22. DECEMBRA 1987 KRONIKA Jesenice: največja mejna postaja v mednarodnem potniškem prometu v državi 11. STRAN Devet let do posodobitve Jesenice, 21. decembra — Svojevrstna simbolika je bila že to, da je prav Milan Kučan minuli teden v četrtek malo pred 13. uro z odtipkanjem dovoljenja dal izvozno pot mednarodnemu tovornemu vlaku Reka—Miinchen, na katerem je bilo mimogrede tri vagone kave in 16 vagonov južnega sadja. Milan Kučan je namreč tudi pred devetimi leti, ko je bil predsednik slovenske skupščine, odprl avtomatizirano progo od Jesenic do Ljubljane. Simbolika pa se kaže tudi v tem, da je prvi krenil na pot niednarodni tovorni vlak. Jeseniška železniška postaja, ki leži na vstopu v mrežo prog Jugoslovanskih železnic, je še posebno Po drugi svetovni vojni nenehno Pridobivala na pomenu v domačem in predvsem v mednarodnem prometu. To je namreč vstopna postaja za Bližnji vzhod na pomebna tudi za Soški koridor ter za Luko Koper. Po vojni se je postaja nenehno posodabljala. Na progi Ljuljana—Jesenice so 1961.leta Parne lokomotive zamenjale dizelske, že tri leta kasneje pa je bila proga elektrificirana. Od 1978. leta naprej je opremljena s sodobnimi signalno-varnostnimi Železniški tiri so varnejši od cest Vključitev novih signalno-varnostnih naprav na železniški postaji na Jesenicah je priložnost za razmišljanje o prednostih železniškega prometa pred cestnim — ne le pri porabi energije in stroških prevoza, temveč tudi pri varnosti in vplivu na okolje. Nedvomno je, da je železnica varnejša od cest. Po podatkih mednarodne železniške unije je prevoz z vlakom dvakrat varnejši od prevoza z avtobusom in dvajset do tridesetkrat varnejši kot z oseonim avtomobilom. Podobno kažejo tudi podatki za Slovenijo. Na naših cestah je vsako leto povprečno 632 smrtnih nesreč in 3396 nesreč s hudimi in 7000 z lažjimi poškodbami, v železniškem prometu pa 56 smrtnih nesreč in 111 poškodovanih. Velike razlike so tudi pri (škodljivem) vplivu na okolje. Če verjamemo ameriškim raziskavam, je potniški prevoz z avtobusom tridesetkrat večji onesnaževalec kot vlak visoke hitrosti. Cestno vozilo je, razumljivo, največji zastrupljevalec okolja, saj med vsemi prevozniki porablja največ naftnih derivatov. Avtomobili spustijo v zrak na tone svinca, po nekaterih podatkih ga dva tisoč vozili »raztrese« vsako uro v stometrski pas ob avtomobilski cesti od 40 do 60 gramov. Svinec se spusti na tla in na rastline, od tod naprej pa je pot v človeško telo dokaj enostavna. Razlike so tudi pri hrupnosti. Brzi vlak povzroča 65 decibelov hrupa, osebni avtomobili od 72 do 92, težki tovornjaki več kot 100 .. . Prednosti pa, kot kaže, niso posebej privlačne. Le kako naj si drugače razlagamo, da se po tirih prevaža iz leta v leto manj blaga. £ C. Z. --L-,- napravami, leto kasneje pa je bil skozi predor do Podrošce zgrajen še drugi tir. Vendar pa je postaja že ob koncu sedemdesetih let bila vedno večje ozko grlo tako za domači, še bolj pa za mednarodni promet. Železniških tirov je bilo premalo in prenekatere posle je zato prevzemala postaja v Zalogu. Potem pa so se 1978. leta za- čela velika investicijska dela za modernizacijo jeseniške železniške postaje. Predvideno je bilo, da bodo končana v štirih letih, a so se zaradi pomanjkanja denarja zavlekla do letos. Pridobitev pa zaradi tega ni nič manj pomembna in moder-niziranost prav zaradi tega morda še večja. Zdaj je namreč jeseniška železniška postaja ena najmodernejših v državi. Število tirov se je z nekdanjih 41 povečalo na 86 v skupni dolžini dobrih 18 kilometrov. Signalno-varnostne naprave, delo Iskri-nih strokovnjakov (kar 95 odstotkov izvedbe predstavljajo domači materiali), pa so vgrajene na 100 tirov v dolžini 25 kilometrov. Bistveni dosežki sedanje modernizirane jeseniške železniške postaje so: za 55 odstotkov povečana zmogljivost, povečana hitrost prevoza blaga, veliko večja varnost prometa in zaradi teh razlogov tudi večja konkurenčnost proge v smeri sever— jug. Na postaji so izboljšali tudi razmere za napajanje in krmljenje živine ter opravljanje veterinarskih pregledov. Zdaj ni več težaškega dela kretničarjev, število zaposlenih pa se je zmanjšalo za 50. Skratka, postaja se je vključila v družino sodobno urejenih in ekonomičnih evropskih železniških prometnic. A. Žalar NKSRKČE Golica, 17. decembra — V Exotermovem obratu, ki je trenutno'v rekonstrukciji, je izbruhnil požar. Nastal je, ko sta dva delavca na strehi varila konstrukcijo. V prostoru je bila poprej mešalnica aluminijevega prahu, ki je hitro vnetljiv, njegovi ostanki pa so še bili na strehi. Ogenj je zajel ostrešje, vžgal se je tudi izolacijski material. Delavca sta skušala pogasiti z ročnim gasilnim aparatom, vendar se je ogenj prehitro širil, da bi jima uspelo. Šele kranjski poklicni gasilci so zadušili požar, ki je napravil za okoli dva milijona škode. — Foto: L. M. Umrl v bolnišnici Ljubljana, 17. decembra — Iz jeseniške bolnišnice so v Klinični center v Ljubljano prepeljali hudo ranjenega Otona Markuna, ki se je bil dva dni prej ponesrečil v vasi Ko-čna. Ponesrečenec je za posledicami nesreče tega dne umrl. Zadel pešca Bled, 19. decembra — Pri Vili Bled se je primerila prometna nesreča, v kateri je bil hudo ranjen pešec Janez Kaj-diž, star 60 let, z Bleda. Povozil ga je 34-letni Marjan Urbane, ki je z avtom peljal z Bleda proti Bohinjski Beli. Ker je voznika zaslepilo sonce, je pešca prepozno opazil, zadel ga je in Kajdiž je ranjen obležal ob cesti. Z avtom v hišo Visoko, 19. decembra — 19-letna Vilma Rejc iz Kranja, voznica fička, je kriva prometne nesreče, v kateri sta bila razen nje ranjena tudi oba njena sopotnika, 18-letni Simon Grilc iz Kranja in 22-letni Milan Novak iz Murske Sobote. Ko so ,se peljali iz Preddvora proti Kranju, so na Visokem pri gostilni Kovač zapeljali čez cesto in trčili v hišo. Voznica, ki je vozila brez vozniškega dovoljenja in najbrž tudi pod vplivom alkohola, ter njena sopotnika, so ostali vkleščeni v razbitinah, tako da so jih morali rešiti kranjski poklicni gasilci. D. Ž. Smučar si je zlomil _nogo_ Krvavec, 20. decembra — Med nedeljsko smuko se je na Krvavcu ponesrečil 19-letni Matej Svetec iz Kostanjevice ob Krki. Med smučanjem po spomladanski progi se mu je odpela smučka, padel je in udaril ob kol za označevanje smučišča. Ponesrečencu so pomagali dežurni zdravnik in gorski reševalci, nato pa ga je rešilec odpeljal v Klinični center. Žičnice so obstale Krvavec, 19. decembra — Kar dvakrat so se ustavile žičnice na Krvavcu. Prvikrat, ker je strela udarila v žičnične naprave, so obstale za poldrugo uro. Tedaj je smučalo kakih dva tisoč smučarjev, vendar so v desetih minutah vse varno spravili z žičnic. Zvečer pa je močnejši vihar poškodoval dvosedežnico na Zvohu, tako da ni delovala vse nedeljsko dopoldne. Škode je za blizu 10 milijonov. D. Ž. GNEČA NA MEJNIH PREHODIH — Da so božični prazniki blizu, kaže tudi iz dneva v dan večja gneča na gorenjskih mejnih prehodih. Carinske, miličniške in druge službe, ki skrbijo za red in varnost pri prehodu čez mejo, so se na povečani promet dobro pripravile in se tudi sicer okrepile z novimi močmi. Številni naši delavci na začasnem delu v tujini ne vedo, koliko smejo nesti čez mejo, kolikšne so carinske in druge uvozne dajatve ... Čudno? Niti ne! Pri nas se predpisi na tem področju dokaj hitro spreminjajo, svoje pa k zmedi prispeva še nebrzdana inflacija. — C. Z. Komisija za delovna razmerja objavlja potrebo po: 1. VODJI GRADBENE DELOVNE ENOTE 2. VODJI MIZARSKE DELOVNE ENOTE Pogoji za sprejem na delo so: pod 1.: tehnik gradbene stroke, strokovni izpit iz gradbeništva pod 2.: tehnik lesne stroke pod 1. in 2.: tri leta delovnih izkušenj v stroki, delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poizkusno delo bo trajalo najmanj 45 dni Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte kadrovski službi podjetja v 8 dneh po objavi oglasa. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Recimo bobu bob V Sloveniji je bilo ob koncu minulega leta registriranih 491 tisoč osebnih avtomobilov, od tega prvič le 44 tisoč ali vsega devet odstotkov. Če bo takšen delež tudi v naslednjih letih, bo minilo enajst let, preden bo »vozni park« v celoti obnovljen. Po naših cestah torej vozijo vse starejša vozila in hkrati tudi vse bolj tehnično nepopolna. Na tehničnih pregledih so lani zavrnili 228 tisoč vseh vozil ali nekaj manj kot tretjino. Miličniki so v letošnjih prvih devetih mesecih izločili iz prometa za petino več vozil kot lani v enakem času, 8496 vozil ali 36 odstotkov več kot lani pa so jih napotili na izredni tehnični pregled. Kdo je kriv za takšno stanje vozil? Eno je res: gospodarska kriza se je »zajedla« na vsa področja našega dela in življenja, tudi v promet in v vse, kar je povezano z njim. Avtomobili so postali tako dragi, da jih ljudje s povprečnimi mesečnimi prejemki ne morejo zamenjati še pred koncem njihove življenjske dobe. Zmorejo le popravila, obnavljanje vozil, krpanje iz dneva v dan. Za to pa potrebujejo nadomestne dela. Že smo pri jedru problema. Naše trgovine z avtomobilsko opremo in nadomestnimi deli so slabo založene. Nekako nerazumljivo je, da v Kranju, kjer je doma tovarna Sava, znana izdelovalka gum, ni mogoče ob vsakem času dobiti zimskih gum. Namesto da bi jih ljudem ponujali (dobesedno vsiljevali), češ — kupite jih, saj je od gum veliko odvisna prometna in vaša varnost, jih pustimo, da tekajo od trgovine do trgovine, mrzlično vrtijo številčnico telefona, iščejo veze in poznanstva. Pa ne gre le za gume: na Gorenjskem ni trgovine, v kateri bi lahko zdaj kupili navadni kovinski obroč kolesa za vozila jugo, zelo težko je dobiti pločevinaste dele za nekatere vrste avtomobilov, včasih je problem že preprost zamašek za rezervoar goriva . . . Vemo, zakaj je tako. Proizvajalci bolj kot za domače kupce avtomobilov skrbijo za tuje, trgovci nočejo delati velikih zalog, ker jim to »požira« dohodek, novi avtomobili imajo prednost pred starimi — in podobno. Zato recimo bobu bob in že nehajmo govoriti, kako so tile slovenski vozniki malomarni, brezbrižni, neosveščeni. . . Priznajmo — so takšni, vendar so takšni tudi proizvajalci avtomobilov, trgovci in morebiti še kdo. C. Zaplotnik Le kratek prostosti Kranj, 18. decembra — 56-letni Vinko Rakovec iz Rovt pri Pod nar t u se je 6. aprila letos vrnil s prestajanja štiriin- polletne zaporne kazni. Ker je njegov stanodajalec v Ljubljani medtem umrl, se je odpravil k bratu na Zgornjo Dobravo. Pomagal mu je pri delu v gozdu, da je zaslužil za hrano; po enem tednu pa je s štiridesetimi tisočaki v žepu odšel v Ljubljano. Prenočeval je na prostem, denar je porabil za hrano in pijačo, zaposlitve tudi ni iskal, ker ga nikjer ne bi vzeli, s sorodniki, razen z bratom, je prekinil stike pa tudi prijateljev nima. V takšnih okoliščinah se je rojeval načrt za nov tatinski in vlomilski pohod po območju, ki ga je dobro poznal, saj je na njem že večkrat »deloval«. Maja letos je vlomil v 27 počitniških hiš, brunaric, gradbenih barak in koč na Pševem, v Ne-miljah, v Zgornji in Spodnji Besnici, v Zabukovju, na Jo-štu, v Podvrhu, Zgornji Luši, Rakovici . . ., poskušal pa je vlomiti tudi v počitniško hišo v Žlebah nad Medvodami. Po- W cas na vsod je vlamljal na podoben način: vrata ali okna je odpiral s krampom, sekiro in lesenim drogom oziroma je s kamnom razhijal stekla v vratih in oknih. V prostorih je naletel tudi na vrednejše predmete, vendar je jemal le tisto, kar je rabil za preživetje — predvsem hrano, pijačo, odejo, oblačila in obutev. Kar je vzel vrednejših predmetov, jih je odnesel v dolino in jih prodal. Kot izkušen »grešnik« je dobro vedel, da jo bo na sodišču bolje odnesel, če bo dragocene predmete pustil na miru. Za tovrstna kazniva dejanja je zagrožena kazen od enega do deset let zapora. Sodniki iz kranjskega temeljnega sodišča so se odločili za tri leta in pol. Pri tem so upoštevali, da je Rakovec specialni povratnik, ki noče spremeniti načina življenja. Med olajševalne okoliščine so šteli njegovo starost pa tudi to, da je vsa kazniva dejanja priznal in da je tudi sicer veliko pomagal preiskovalcem in vsem drugim pri pojasnjevanju posameznih vlomov. Sodba še ni pravnomočna. Vlomilski skupini skupno deset let zapora Noč je bila njihova j zaveznica Kranj, 17. decembra — 24-letni Aleksander Kocjančič iz Kranja in , pet let mlajši Edvard Mlinar iz Celja sta se spoznala v prevzgojnem domu v Radečah. Ko se je Aleksander vrnil domov v Kranj, je nekaj časa delal, nato pa je tako kot njegov mlajši brat zaposlitev opustil. Njuna mati je odšla v Zvezno republiko Nemčijo, k njima pa se je preselil Mlinar, ki je bil prav tako brez zaposlitve. V takšnih okoliščinah — vsi brez dela in nadzora — je nastal načrt za nočne vlomilske pohode od trgovine do trgovine, od enega do drugega gostinskega lokala. Prvič so poskusili februarja ali marca letos, in ker jim je uspelo, so dobili korajžo. V zavetju noči so vlamljali kot za stavo in kradli kot srake vse dotlej, dokler jih maja letos ni zgrabila »roka pravice«. Pred nedavnim so se znašli na zatožni klopi kranjskega temeljnega sodišča — Aleksandra Kocjančiča so obsodili na pet let zapora, Mlinarja na štiri leta, 27-letnega Ljubana Vučica iz Kranja, ki je pomagal pri nekaterih vlomih, na eno leto, 22-letnemu Nusredu Vokshiju iz Peči, ki je od Kocjančiča in Mlinarja dobil nekaj predmetov, čeprav je vedel, da so ukradeni, so zagrozili s pol leta zapora, če bo prej kot v treh letih storil novo kaznivo dejanje. Sodba še ni pravnomočna. A. K., ki je tudi sodeloval pri vlomih, je še mladoleten. Skupinica je odpirala vrata prodajaln in gostinskih lokalov na podoben način — z uporabo izvijača in na silo. Na nočne pohode so se odpravljali v različnih kombinacijah, največkrat Kocjančič in Mlinar skupaj z mladoletnikom pa Kocjančič in Mlinar sama ali v postavi Kocjančič — A. K., vsi trije skupaj z Vučičem . .. Iz prodajalne Moda na Mestnem trgu v Škofji Loki so odnesli za skoraj 1,6 milijona dinarjev oblačil in gotovine, iz kranjske Mode le dan kasneje za skoraj 860 tisočakov, iz Živiline trgovine v Ritnjah za 198 tisoč dinarjev, iz Zivilinega bifeja v Britofu enkrat za 250 tisočakov in drugič za 20 tisočakov . .. Vlomili so v gostinski lokal in diskoteko turističnega društva Zbilje, iz katere so ukradli mešalno mizo, dva kasetofona, dva zvočnika, ojačevalec, mikrofon, barvaste žarnice, kasete, light show, cigarete, vse skupaj vredno prek milijon dinarjev. Spisek še ni izčrpan, vlomili so tudi v kava bar Barok v Kranju, v KŽK-jevo trgovino pri Kokrškem mostu, v Zivilino kavarno in slaščičarno na Planini, še enkrat v gostinski lokal turističnega društva v Zbiljah, v dve kleti v Kranju. Kocjančič in mladoletni A. K. sta letošnjega prvega aprila v Ljubljani povsem zares ukradla kolesa z motorjem. ©sissss^eseoglas 12. stran TOREK, 22. DECEMBRA Ifffi (nadaljevanje z 9. str.) Trajala so dolga leta dogovarjanja in prepričevanja med KS in lastnikom dvorane, da je končno le prišlo do prenosa lastništva na KS. No, s tem pa so se začeli za Sovodenjčane zopet naporni časi. Dvorana je bila dotrajana in skoraj neuporabna 'za kakšno prireditev. Ker pa Sovo-denjčani tudi nismo kar tako, smo kmalu sestavili gradbeni odbor, ki naj bi pretehtal, kaj se da napraviti in kaj bo treba zgraditi novega. Tako smo prišli kmalu do zaključka: treba bo nad tem delom napraviti novo ostrešje, streho in strope, domala vse drugo razen nosilnih zidov. Ko pa smo začeli debato, kakšna naj bi bila dvorana od znotraj, so se pa začela kresati različna mnenja. Ta prostor je bil do sedaj v kraju za vse prireditve, od iger, koncertov, do veselic. Lahko bi rekli, bil je univerzalen prostor, namenjen za vse. Po mnenju večine smo se pa le odločili, da bomo obnovili ta prostor sodobno in moderno, ki bo namenjen Sovodenjčanom za dojemanje kulture, kot so kulturne prireditve in razni koncerti. Pričela se je velika akcija, zakaj denarja ni bilo veliko na razpolago. Kmetje so prispevali les, skratka skoraj vsi smo poprijeli za delo, tako da se je vsak dan bolj videlo, kakšna bo njena preobleka. Postala je urejena kot mlada nevesta, ki se sveti od nog do glave tako, da smo krajani res lahko ponosni nanjo. Pa pride v soboto pred otvoritvijo 17— letna hčerka iz šole, ki obiskuje drugi letnik kmetijske šole v Kranju in ji ves vesel pokažem vabilo za otvoritev, ki bo naslednji dan. Ko prebere vabilo, pa na moje presenečenje izjavi: »Veš, foter. Vi pri Krajevni ste vsi skupaj mal smotani, kaj mislite, da boste imeli v ta novi dvorani same koncerte in igre, na nas ta mlade pa niste prav nič pomislili, kje bomo pa mi imeli plese in zabave.« Dialog je bil dolg celo popoldne, in kar nisem je mogel prepričati, da je dvorana taka, kot smo si jo vsi želeli. v ncUKlJv Js yu KuriCnO prišla njena otvoritev. Bila je proslava, slavnostni govori, podelitev priznanj in pohval, nastopili so učenci, pri nastopu folklore se je pa že skoraj zataknilo ker da je škoda parketa na odru, vendar je vse potekalo v najlepšem redu po programu, tako da se je proslava končala kot je treba. Po zaključku proslave smo bili povabljeni vsi gostje in nastopajoči v sosednji gasilski dom na zakusko. Že ob tem me je obšla misel na druga leta, ko smo postavili mize in klopi pri obeh stenah dvorane, nato pa tudi »ta stari« malo zaplesali. Ko sem pa nazadnje pogledal še malo v »klub mladih«, ki ga imajo v temni kleti pod dvorano (po mojem je edino primerna za shranjevanje ozimnice), so me obstopili mladi z vprašanji, »ali sedaj vidiš, v kakšnih prostorih se moramo zabavati,« sem pa že skoraj razumel pogovor s hčerko od prejšnega dne. Ko sem se pa naposled vračal proti domu, sem pa imel občutek, kot da sem izgubil dolgoletnega prijatelja, s katerim sva skupaj preživela veliko veselih in žalostnih trenutkov. E. Kavč/čKoprivnik 24 NE DEZERTIRANJE AMPAK PROTESTI! Dogajanja ki se razvijajo v naši socialistični Jugoslaviji, zelo porazno vplivajo posebno na starejšo generacijo komunistov; prav zato so vse pogostejši izstopi iz zveze komunistov ali pa zelo velika pasivi-zacija do sedaj zelo aktivnega del članov zveze komunistov. Nekateri to tolmačijo kot zen-terstvo, kar pa ni res. Nihče, ki je bil predan član zveze komunistov, ne more pljuniti na svoje dosedanje delo, lahko pa protestira proti vodilni strukturi, morda bi zelo grobo dejal komunistični oligarhiji, ki je že skoraj štirideset let na vodstvenih položajih ter v imenu partije nemoteno vlada. V teh letih so več ali manj preobračali vsako dobronamerno kritiko posameznikov v kritiko partije in sistema, zato se je baza vedno bolj počutila odrinjena, lahko je samo delala in molčala V teh letih smo bili priča mnogim dogod- kom, ki nimajo nobene zveze z našo samoupravno socialistično družbo, toda široke partijske množice so bile o teh dogodkih obveščene zelo pozno, tako da smo marsikatero zadevo zvedeli iz sredstev obveščanja iz tujine, vsako postavljeno vprašanje pa je bilo tretirano kot blatenje vodilnih funkcionarjev. Vsak član zveze komunistov, ki je kakor koli skušal podvomiti v pravilnost dela vodilnih ljudi, je bil že problmatičen. Omenim naj samo tako imenovani Dachauski proces; kar precej ljudi je bilo obsojenih, nekaj pa je bilo tudi likvidiranih, delalo se je po principu kadija toži — kadija sodi. Na kraju pa je prišlo do rehabilitacije, seveda so bili nekateri rehabilitirani po smrti; seveda vsi, pa so dobili odškodnino. Nikdar ni bilo pojasneno koliko nas stal ta zrežirani proces in ali so bili tisti, ki so obtoževali, kdaj klicani na odgovornost; gotovo ne, sredstva za rehabilitacijo pa je krilo gospodarstvo. Prav tako še danes ne vemo koliko smo pravzaprav dolžni našim upnikom in kam je šel ta denar, morda tudi za neuvrščene. Naš volilni sistem je omogočal, da so se vodilni ljudje vrteli od funkcije do funkcije, ne glede na njihovo sposobnost in učinkovitost. Prav zelo redek je bil slučaj, da se je kdo vodilnih ljudi vrnil v gospodarstvo, prav zato so bili večkrat sprejeti razni zakoni, ki so gospodarstvu več škodili kot koristili, eden izmed njih je prav gotovo Zakon o združenem delu. Potrebovali smo mnogo let, da smo priznali, da z njim ni nekaj v redu. Nekateri vodilni ljudje so v ožji krog vladajočih uvedli že svoje sinove, prav po vzoru dinastije. Mnogo vidnih članov zveze komunistov se je zapletlo v gospodarski kriminal, nekaterim so celo pomagali na najvišjih nivojih. Primer Velike Kladu-še. Na koncu pa samo še to. Nihče iz visokih položajev ne more odstopiti, da ga istočasno ne bi pretipali, kakšne dobrine si je ob funkciji pridobil, kajti mnogi živijo na zelo visoki nogi, poleg njih pa tudi nji-tiuirt ožji svojci, zastonj ne velja reklo: da socializma zato ne gradimo, ker ima veliko vodilnih že komunizem. Stane Torkar IMELI SMO LJUDI: Glasilo Gorenjski glas štev. 91 z dne 20. nov. 1987^ je na strani 15 zapisalo: «V spomin in zahvalo IVU PIRKOVIČU, rešitelju Blejskega jezera.« Pozorno sem prebral ta sestavek. Pri saniranju Blejskega jezera je imel Ivo Pirkovič veliko dela, saj je moral leta in leta kot publicist spreobračati tiste, ki so odločali o usodi obolelega jezera. To je bilo mnogo težje opravilo kot pa strokovna formula z natego. Vsi predhodni poskusi za rešitev ozdravitve bolnega jezera so morali potoniti z nemajhnimi stroški, predno je priplavala na površje več kot četrt stoletja Pirkovičeva rešitev ozdravitve jezera z natego. Pokojni I. Pirkovič zasluži zares veliko zahvalo. Podobnih zahval zasluži Ivo Pirkovič veliko tudi na drugih področjih. Kakšen pa je bil: skromen, droben, hrom in na posteljo priklenjen, bil je drobnega koščičastega obraza, imel je drobne pohabljene ročice, komaj je držal pisalno desko. Govoril je iskro v lepo šegavi dolenjščini; ni ga bilo področja, ki ga ne bi obvladal kot: fizika, tehnika, publicistika, zgodovina, arheologija, pravo, izseljenska problematika (Luis Adamič), elektrogospodarstvo - sodni publicistični politični procesi pred vojno, med vojno, delovanje in nastajanje bele garde, ugotavljanje vojnih zločincev, bil je idejni vodja partizanskega gibanja na Dolenjskem. Arheologom je ponudil številne rešitve, odkrival je nepojasnjena grobišča iz Antike. • Po svoji velikosti in široko-sti spada med velikane - Slovenci mu dolgujemo veliko zahvalo. Zapustil je veliko in obširno dediščino. Ni izključeno, da naši zanamci ne bi organizirali znanstvenega simpozija. Blejsko jezero pa zasluži Pirkovičeva spominsko obeležje. DOKLEJ SE TAKO NAPREJ? Če pogledamo naše gospodarsko stanje vidimo, da je kritično. Ne le, da nam manjka novih idej, ne le, da v obupu vlačimo pogrezajoče velikane iz blata, pogrezamo se dalje in dalje. V obupu hočemo storiti nemogoče, ne znamo se prilagajati razmeram, ki potrebujejo vedno nove in sveže ideje, nova podjetja, malo gospodarstvo, ki bo rešilo voz, ki ga bo potegnilo iz blata, vendar te ideje ta hotenja posameznikov že v kali zatiramo. Čudimo se, zakaj ni novih podjetij, zakaj se v obupu držimo starih preizkušenih kliše-jev, ki so se na žalost mnogokrat izkazali za zmotne. Na Gorenjskem so te stvari še zlasti potencirane. Samo poglejmo stvari v kmetijstvu. Na Gorenjskem je 40 nezaposlenih veterinarjev in njihova usoda nas ne zanima, obenem pa birokrati, kjer se le da, zavirajo gradnjo novih farm, ki bi lahko zaposlovale te strokovnjake. Ne samo to, obstoječe farme smo spremenili v skladišča in prodajalne in to 10 km izven Kranja. Privatnikom farm ne pustimo graditi ne v dolinah ne v hribih. Znana je afera v zvezi s svinjsko farmo na Rovtah, mali vasi blizu Jesenic, koliko je takih primerov, mi ni znano, tam je problem to, da bo farma v hribih, kot da to spremeni stanje stvari. Vem za primer človeka, ki je hotel postaviti moderno kunčjo farmo v nižini, farmo, ki bi ustvarila več deviz, kot vse gorenjsko kmetijstvo skupaj, saj bi se v njej, poleg kunčjega mesa, ki bi šel v celoti v izvoz in bi ustvaril ne-sluten dotok deviz, imela še proizvodnjo kožuharjev in šampinjonov, torej samo izvozno proizvodnjo. Človek bi bil pripravljen dati zemljo in vložiti znatna svoja sredstva. Toda zataknilo se je že pri izdelavi lokacije, na to že čaka skoraj leto, kajti za nas čas ni zlato. Postali smo mojstri pri zatiranju idej in njihovih ne- i ealizacijah. Če pogledamo samo 40 nezaposlenih veterinarjev in njihov intelektualni potencial, vidimo, koliko bi z r\jim lahko dosegli. Delavci morajo dajati prispevek za kmetijstvo od že tako bornih plač, obenem pa se, kot se že iz navedenih primerov vidi, kako se obupno zavira vse kmetijstvo, daje nekaterim edini cilj njegovo uničenje ali totalno obubožanje. Namesto da bi nosilce takih idej postavili za heroje, se jih blati in se jih kako drugače onemogoča. Zakaj so potrebna dolga frazarjenja po televiziji, če pa se v praksi vrti vse drugače. Fraze naj končno preidejo v stvarnost, ker so sicer same sebi namen in kot take nepotrebne in škodljive zaradi zapravljanja časa in denarja. Sedaj se konkretno sprašujem o krivcu za tako stanje, toda na žalost ga zopet ne bo, kot žč velikokrat doslej. Koliko časa bo tudi fakulteta producirala kader, ki bo potem čepel na zavodih za zaposlovanje in se moral prekvalificirati. Vsak diplomirani veterinar je stal družbo 10.000.000 din ali približno dve hiši, tako samo na Gorenjskem stoji za 80 hiš ne aktivirane g a intelektualnega kapitala in čaka na svoj čas, ki ga pa ob takem obravnavanju kmetijstva, kot panoge nikoli ne bo. Fakulteta pa vseeno z velikim veseljem producira nove čakalce zaposlitve. Nihče ne pravi, da ljudje v vrhu slovenskega političnega življenja nočejo stvari izboljšati, toda njihovi interesi za izboljšanje življenja se izgube ob delovanju vseh mogočih majhnih birokratov, ki so že zavirali razvoj in ga na žalost še bodo. Pater Porentu tam obširne aktualne teme, tja večkrat pošljem razna vprašanja v rubriko »pritožno knjigo, prosim«, pa mi zadnje čase sploh nočejo več objavljati. Vendar ne vem zakaj? Danes sem mislil tja v Nedeljca pisati, da že ves čas, odkar so podražili znamke in pisma na PTT, ni nikjer dobiti odgovarjajočih znamk za pisma, zlasti ne za razglednice. Tako moraš zato, ker nimajo po trafikah, na pošti plačati za pisemsko znamko 108 nd, stane pa baje uradno 106 nd, za karto, za katero baje stane znamka 93 nd, pa moraš dati 100 nd, ker znamk za 93 nisem dobil v nobeni trafiki in ne na PTT Šk.Loka. Tako nas uporabnike poštnih storitev pošteno, oziroma nepošteno izkoriščajo. Zdaj ob Novem letu, bodo ljudje pisali mnogo razglednic, in če bo PTT tako slabo skrbela za znamke, bo ona kasirala nekaj nepravično dobljenih milijonov v SRS. Ker tudi v drugih primerih ravnajo z nami, potrošniki enako, je tako početje kraja in vse graje vredno. Že tako nas tarejo skrbi, kako bomo obrnili denar, da bomo prestali mesec, pa še taka početja, ki nas preprosto žalijo in odirajo, zares delajo vročo kri med ljudmi! Ali si bomo torej zaradi takih nevestnosti v PTT in drugod, morali prenehati ljudje med sabo dopisovati, si odtr-govati razne doslej normalne potrebščine, kakor da bi bila vojna, ali ne vem kaj? A po drugi strani se dnevno govori in piše, kako moramo skrbeti, da bomo čimveč naredili in dobro naredili, dobro prodali, da bomo premagali inflacijo in nešteto drugih današnjih težav? Ostane torej samo tista morala, ker je nevestnosti pri delu čedalje več! Vse dobro vam v Glasu želi bralec! In Srečno 1988! Jože Žemljic DRAGE ZNAMKE Stane Bobek- Miha Že več kot 20 let berem vaš in naš Glas, dokler nisem zbolel in se več mesecev zdravil po bolnišnicah, sem bil tudi stalni naročnik. Zdaj Glas kupujem občasno, vendar kar pogosto. Vmes, če mi ostane kaj denarja, ker sem invalid dela, kupim tudi Nedeljca. S tem pa imam večne težave. Ker so NALIČENA ŠOLARKA MORA DOBRO ZNATI Članek v »Glasu' ) št. 89 z dne 13. novembra je kljub kriznemu času vreden pozornosti. Omenjam ga, čeprav je nakazana problematika v primeri z nakopičenimi težavami v naši družbi na prvi pogled neznatna. Pa ni tako. Problem modnega oblačenja in Učenja je vendar predvsem problem naše kulture in morale. Prav to pa je tisto, kar nas lahko najbolj skrbi, in to na eni strani zaradi nizke kulturne ravni tudi slovenskega naroda ter hudega pomanjkanja morale; na drugi strani pa zato, ker je še tista morala, ki jo imamo, v glavnem napačno usmerjena. Težko je razložiti, zakaj tako, zdi pa se, da je v podzavesti dela učiteljev na srednjih šolah še vedno poudarjena šesta božja zapoved (ne nečistuj). Vsako modno oblačenje in ličenje pa se mnogim nehote zdi kršitev omenjene božje zapovedi. Prav zato se mi od nekdaj zdi precejšnja neumnost in zelo nasilna pogruntavščina govorjenje o liričnem značaju slovenskega naroda. Vse na njem naj bi bilo čisto, nedolžno, otožno, skoraj breztelesno—skratka lirično; med ljudstvi naj bi bili Slovenci nekaj, kar je že vnaprej zao-bljubljeno svetemu devištvu in postnemu razmišljanju. Kdaj bodo vsi pri nas sprevideli, da takšno govorjenje ali razmišljanje spada v čase aske Učnega in strogega janzenizma iz 18. in 19. stoletja? V drugem delu mojega prispevka k tej problematiki pa bi najprej opozoril novinarko Heleno Jelovčan, da se ni obrnila na prave ljudi, ki bi dali ustrezna pojasnila o stanju na srednjih šolah, saj danes ravnatelji v glavnem nimajo stika z bazo. Pač pa bi vedeli o tem veliko povedati učitelji zdravstvene in morda še bolj telesne vzgoje. Niti ena kranjska srednja šola (in komaj katera na Gorenjskem) nima ustreznih zdravstveno higienskih pogojev za pouk telesne vzgoje. Ni namreč ustreznih garderob z umivalniki in tuši. Lahko si predstavljate, da na preznoje-no telo ne gre nobeno oblačilo, še najmanj pa modno. Enako velja tudi za Učenje. Namesto da bi bilo modno oblačenje in Učenje izraz visoke kulturne ravni predvsem učenk seveda, pa vse skupaj mnogokrat izgleda zelo neestetsko. Nekatere srcanje šole bi lahko že zdavnaj z ne preveč velikimi investicijami postavile pouk telesne vzgoje na višjo higiensko raven, pa vendar tega niso naredile. Kdaj bomo razumeli, da s tem, ko imamo na šolah zdravstveno higienski minimum na kmečko arhaični ravni, dajemo bolj slab prispevek h graditvi celovite osebnosti mladega človeka? Janez Globočnik UNIVERZA NI ZA ZDRUŽITEV S CENTROM Novinar C. Zaplotnik je dne 4. 12. 1987 napisal članek »Univerza ni za združitev s centrom«. V uvodu piše, da imamo na Jesenicah dve delavski univerzi in da Delavska univerza Viktor Stražišar Jesenice ni bila za »ženitev« s Centrom srednjega usmerjenega izobraževanja, v okviru katerega deluje enota za izobraževanje odraslih. Trditvi nista ustrezni, zato posredujem naslednje pojasnilo o poteku reorganizacije Delavske univerze Viktor Stražišar Jesenice. Skupščina občine Jsenice je na sejah zborov, dne 20. 6. 1985, sprejela sklep, da je potrebno izobraževanju odraslih dati večjo kvaliteto, kar naj bi dosegli z reorganizacijo delavske univerze. Dana je bila konkretna pobuda, da se reorganizacija izvede skupaj z enoto za izobraževanje odraslih pri Centru srednjega usmerjenega izobraževanja. Oblikovana je bila delovna skupina, ki je proučila možnost za oblikovanje enotnega centra za izobraževanje odraslih. Analiza izobraževalnih oblik za obe instituciji je pokazala, da je koristnik izobraževanja pri enoti za izobraževanje odraslih pri Centru srednjega usmerjenega izobraževanja največ Železarna Jesenice, 10 do 15 % izobraževalnih ur pa je bilo organiziranih za potrebe drugih občin in delovnih organizacij. Ta del izobraževanja odraslih je organiziran predvsem na osnovi dejanskih potreb Železarne Jesenice, ki izhajajo iz zakonov in predpisov ter so pogojene z deli in nalogami delavcev in v večini vgrajene tudi v sistem nagrajevanja. Finančno je enota za izobraževanje odraslih priključena Centru srednjega usmerjenega izobraževanja in se finančni rezultat posebej ne vodi. Delavska univerza Viktor Stražišar Jesenice deluje samostojno kot TOZD v okviru delotne organizacija Vzgoj-noizobraževalni zavod Jesenice. Verificirana je za izvajanje različnih programov za izpo-polnjevaije, zlasti za potrebe dela, sai.ioupravnega in političnega delovanja delavcev, drugih d< 'ovrlih ljudi m občanov, za njihovo delovanje na področju splošne ljudske obrambe in družbene taftlOKOr ščite ter za uresničevanje njihovih izobraževalnih, kulturnih in drugih potreb. Finančno je delavska univerza samostojna. I^rihodek pridobiva s svobodno menjavo dela z občinsko izobraževalno skupnostjo (osebni dohodek za 2,5 delavca in namenska sredstva za pet oddelkov osnoime šole za odrasle), šolninami udeležencev izobraževalnih oblik in od delovnih organizacij za izvedene izobraževalne oblike. Ugotovljeno je bilo, da je tisti del izobraževanja, ki ga organizira delavska univerza v krizi, zato je delovna skupina pripravila elaborat o stanju in organiziranju izobraževanja odraslih v občini Jesenice. V elaboratu so bile opredeljene tri variante izobraževanja odraslih: — priključitev Delavske univerze Viktor Stražišar Jesenice k enoti za izobraževanje odraslih pri Centru srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice — združitev Delavske univerze Viktor Stražišar Jesenice in enote za izobraževanje odraslih pri Centru srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice — Delavska univerza Viktor Stražišar Jesenice kot samostojna - kot TOZD v delovni organizaciji Vzgojnoizobraze-valni zavod Jesenice. O predlaganih variantah so razpravljali samoupravni organi Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice, Vzgojnoizobraževalnega zavoda Jesenice in Delavske univerze Viktor Stražišar Jesenice in ugotovili: — da so kljub manjšemu številu izvedenih izobraževalnih oblik, finančni rezultati delavske univerze še vedno pozitivni, — da naj delavska univerza se naprej ostane kot TOZD v Vzgojnoizobraževalnem zavodu Jesenice, ker ne sodi k enoti za izobraževanje odraslih pri Centru srednjega usmerjenega izobraževanja, ker le—ta izobražuje pretežno delavce Železarne Jesenice, — delavsko univerzo je potrebno kadrovsko okrepiti, ne pa okrniti, kar bi se zgodilo v primeru združitve v Center srednjega usmerjenega izobraževanja, — delavska univerza je za občino Jesenice potrebna kot institucija za izobraževanje odraslih, ki naj bi ob ustrezni družbeni podpori ponovno zaživela. Mislim, da je kakršnakoli primerjava med enoto za izobraževanje odraslih pri Centru srednjega usmerjenega izobraževanja in Delavsko univerzo Viktor Stražišar Jesenice nemogoča glede na naravo in pogoje dela. Kajti dejavnost enote za izobraževanje odraslih pri CSUI se veže predvsem na dejanske potrebe Železarne Jesenice in se finančno poslovanje posebej ne vodi, dejavnost Delavske univerze Viktor Stražišar Jesenice pa ni naprej zagotovljena, marveč je odvisna od konkretnih izobraževalnih potreb delovnih ljudi in občanov ter izobraževalnih potreb posameznih OZD in družbenopolitičnih organizacij. v. d. direktorja Delavske univerze Viktor Stražišar Jesenice KAKŠEN RADIO BO IMEL KRANJ? Ali smo že »odpisani« od vsega dogajanja po kranjski deželi? Že zdavnaj je prerasel čas zapiranja informacij za občinske planke. Zato predlagamo, da ustanovimo regionalno radijsko postajo za Gorenjsko, tako kot imamo časopis »Gorenjski glas«. Z združenimi močmi, sredstvi in obstoječimi aparaturami bo lažje, hitrejše in učinkovitejše. Predvsem pa je pomemben nakup oddajnika na Krvavcu s skupnimi sredstvi, ki bo sedanjemu aktualnemu stabilizac ijskem u obnašanju primernejši. Zdaj je v škofjeloški občini nedosegljivo poslušanje radia Jesenice in Tržič. In dveh oddaj naenkrat ni mogoče poslušati. Žirovski val pa se tudi občasno izgublja in hrešči. Zanimajo pa nas aktualne, sprotne novice iz vse Gorenjske, saj naši ljudje in potomci živijo in delajo po vseh gorenjskih občinah. Tako bo za vsakega malo in vse za vse! »JYo letarci vseh dežel, združimo se!« Ali prosto po sporočilu slovenskega veleuma, domačina dr. Franceta Prešerna: »Bom pel: kako odpravljajo se ovcam garje, preganjajo ušivim glavam gnide. O, zlati vek zdaj muzam kranjskim pride!« Ana Komatar A IgREK, 22. DECEMBRA 1987 OGLASI, OBVESTILA, 13. stran @©k^sm©ies ŽITO Ljubljana TOZD PEKARNA KRANJ Poskusite naš novi proizvod GRAHAM PREPEČENEC Si Vsem našim odjemalcem želimo srečno 1988. ran Mercator — Kmetijska zadruga Bled p. o. Bled 64 260 Bled, Prešernova 11 Članom zadruge in občanom srečno novo leto 1988 Razen reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prodajamo tudi gradbeni material. V naših vrtnarskih obratih in cvetličarni na Bledu nudimo vse vrtnarske in cvetličarske storitve. SE PRIPOROČAMO! veletrgovina 5F bled Delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, odjemalcem in potrošnikom želimo srečno novo leto 1988 Obrtna zadruga PREVOZNIK GORENJSKE p.o. 64202 Naklo, Cvetlična 10 Priporočamo vam naše usluge Vsem poslovnim partnerjem želimo veliko uspeha v letu 1988 ffi)—Hmezad- Na perutninski farmi DUPLICA PRI KAMNIKU prodajamo lahke kokoši kokoši nesnice primerne za zakol ali nadaljnjo rejo. Prodajamo jih vsak delavnik od 8. do 16. ure in v soboto od 8.do 12.ure. PRIPOROČAMO VAM IZREDNO UGODEN NAKUP! DO JATA TO REJA vezenine bled Poslovnim prijateljem in občanom želimo srečno in uspehov polno novo leto 1988 ********** * * * * DOBITE V ZLATARNI # GOLDIE ZLATARNA Goldie MODERNE poročne prstane prstane s kamni ogrlice verižice plamen KROPA Prijateljem in poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno novo leto 1988 POSEBNA PONUDBA V ČASU NOVOLETNEGA SEJMA V TRGOVSKEM CENTRU DETELJICA v tovarniški trgovini SREČNO 1988 * NOVI TRGOVINSKI CENTER V RADOVLJICI, CANKARJEVA 70 Canjenim strankam želim srečno in uspešno novo leto 1988 ** ********** Pomagamo vam pri izbiri praktičnega novoletnega darila! V tem tednu vam nudimo bogat izbor malih gospodinjskih aparatov [M Blagc)vnica 1 Kranj 0 Obrtno grafično podjetje KNJIGOVEZNICA^* RADOVLJICA Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno uspešno novo leto 1988 in ELITA z vami, vi z nami na vsakem koraku v starem delu mesta Kranj tudi v letu 1988! KRANJ SILVESTROVANJE za samo 30.000 din Hrana, pijača in zabava ob živi glasbi do jutranjih ur. Informacije osebno ali po tel.: 75-642 Našim gostom in poslovnim partnerjem želimo srečno 1988. (^MSS^IEnGLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETROL PETROL DO GOSTINSTVO V NOVO LETO V HOTELU ŠPIK v Gozd Martuljku Pripravili smo vam! —silvestrovanje 32.000, - din —zabavni večer 1.1.1988 17.000,- din —3 dnevni novoletni paket 99.000, - din Jedila si boste izbirali sami z bogato obložene mize (integral bife) Zabaval vas bo ansambel DOBRI ZNANCI s pevcema Eldo Viler in Damirjem Korenom Informacije in prijave: Hotel Špik tel.: (064)88-415 od 9. do 12. ure PETROL GOSTINSTVO LJUBLJANA, Titova 66, tel.: (061)312-785 int. 159 od 8. do 15. ure KRANJSKA GORA 1987 Tudi brez Cimosa ni minila Kranjska gora. S Cimosovimi vozili se vozijo naše smučarske reprezentance. Cimos je svoja vozila predstavil pred hotelom Larix v Kranjski gori MERKUR ZIMA JE NA VRATIH -OSKRBITE SE S KURJAVO! S takojšnjo dobavo, brez čakalne dobe vam nudimo: • PREMOG LIGNIT VELENJE kosi cena: 78.680 din/tono • PREMOG RJAVI TRBOVLJE kosi cena: 139.220 din/tono • PREMOG RJAVI ZENICA kocke cena: 138.490 din/tono • PREMOG RJAVI ZENICA oreh (za trajno žarne peči) cena 139.914 din/tono NAROČILA IN VPLAČILA SPREJEMAJO VSA PRODAJNA MESTA PREMOGA V KRANJU, NAKLEM, RADOVLJICI, TRŽIČU na BLEDU in JESENICAH ©] MERKUR kranj irfch DO LTH ŠKOFJA LOKA Razpisna komisija DS DSSS ponovno objavlja razpis prostih del in nalog VODJE RAZVOJNEGA CENTRA Za zasedbo del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:—končana VII. stopnja izobrazbe strojne ali elektro smeri in opravljen magisterij, 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih, aktivno znanje enega tujega jezika Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kadrovska komisija objavlja prosta dela in naloge v TOZD Vzdrževanje KURJAČA - KOMPRESORISTA Kandidati morajo imeti: — končano IV. stopnjo izobrazbe, tečaj za kurjača, 2 leti prakse na delih kurjača Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. SKLADISE, EKSPEDIT, TRANSPORT vabi k sodelovanju SKLADIŠČNEGA MANIPULANTA I. Kandidati morajo imeti: — končano IV. stopnjo izobrazbe trgovske smeri in do 1 leta delovnih izkušenj na podobnih delih Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom, za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovsko socialna služba DO LTH Škofja Loka, Kidričeva 66, in sicer 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa. ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike, Kranj, n.sol.o. Na osnovi sklepov komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge: Delovna skupnost 1. STROKOVNEGA SODELAVCA ZA PODROČJE IZOBRAŽEVANJA Pogoji:— visoka strokovna izobrazba tehnične ali družboslovne smeri s predhodno pridobljeno tehnično izobrazbo (VII. st) in vsaj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. 2. VODJE TEHNOLOŠKO ANALITSKEGA ODDELKA Pogoji:— visoka strokovna izobrazba strojne smeri (VIL st) znanje tujega jezika, izkušnje s področja projektiranja tehnoloških procesov in analitike dela. 3. REFERENTA za vodenje materialne korespondence v oddelku nabave za določen čas enega leta Pogoji:— srednja strokovna izobrazba administrativne ali ekonomske smeri (V. ali IV. st.), dobro znanje strojepisja in želene delovne izkušnje. TOZD Stikala 4. VODJE ODDELKA ZA ELEKTRONSKA KRMILJA Pogoji:— visoka strokovna izobrazba elektrotehnične smeri, smer elektronika (VII. st), znanje tujega jezika in vsaj 5 let ustreznih delovnih izkušenj. TOZD Mehanizmi Lipnica 5. VODJE OBDELOVALNICE Pogoji:— višja strokovna izobrazba strojne ali organizacijske smeri s predhodno pridobljeno tehnično izobrazbo (VI. st) in vsaj 5 let ustreznih delovnih izkušenj. 6. STROKOVNEGA SODELAVCA ZA RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME Pogoji:— visoka ali višja strokovna izobrazba računalniške ali druge ustrezne smeri, znanje programskega jezika assemblar in jezika C ter primerne delovne izkušnje TOZD Mehanizmi je kandidatom pripravljen pomagati pri reševanju stanovanjskega problema. Kandidate vabimo, da pisne vloge z opisom dosedanjega dela pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska slušba, Kranj, Savska loka 4. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh od sklepa samoupravnega organa. Cesta železarjev 8 JESENICE JAVNI RAZPIS del in nalog delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. DIREKTOR FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA 2. DIREKTOR SEKTORJA ZA TEHNIČNO KONTROLO 3. DIREKTOR SEKTORJA ZA RAZVOJ IN RAZISKAVE 4. DIREKTOR SEKTORJA INŽENIRING 5. DIREKTOR SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidati za direktorje navedenih sektorjev morajo poleg splošnih, z zakonom opredeljenih pogojev, za navedena dela in naloge izpolnjevati še naslednje pogoje, in sicer pod: 1) da imajo visokošolsko izobrazbo ekonomske usmeritve 5 let delovnih izkušenj 2) da imajo visokošolsko izobrazbo tehnične usmeritve, 5 let delovnih izkušenj 3) da imajo visokošolsko izobrazbo metalurške ali tehnične usmeritve 5 let delovnih izkušenj 4) da imajo visokošolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske usmeritve, 5 let delovnih izkušenj zunanjetrgovinska registracija 5) da imajo visokošolsko izobrazbo pravne usmeritve 5 let delovnih izkušenj zunanjetrgovinska registracija Mandatna doba traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo jev v zaprti ovojnici z oznako "za razpisno komisijo (sledi navedba ustreznega sektorja)" v roku 8 dni po objavi tega razpisa, na naslov: Kadrovski sektor Železarne Jesenice, C. Zele-zarjev 8, 64270 Jesenice. MERKUR IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA PRODAJNIH KUPONOV IZDANIH NA RAZSTAVNEM PROSTORU MERKUR NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU NAGRADA STEV.PROD. KUPONA 1. Vibracijski brusilnik VB 23 A Iskra 583 2. Vibracijski vrtalnik W 501 Iskra 403 3. Vertikalno stojalo ST 011 A Iskra 415 4. Kombi garnitura BC 018 Iskra 400 5. Oblic DN 750 Black & Decker 428 6. Kosilnica D 810 Black & Decker 450 7. Stružnica ZN 1300 Black & Decker 385 8. Likalnik LPR-01 Elma 339 9. Likalnik 990.1 Elma 311 10. Pribor za varjenje Varstroj 323 11. Garnitura izvijačev TIK Kobarid 390 12. Garnitura izvijačev TIK Kobarid 384 13. Avtogarnitura Unior Zreče 377 14. Avtogarnitura Union Zreče 405 15. Garnitura rezilk Comet Zreče 446 16. Garnitura rezilk Comet Zreče 444 Nagrajenci lahko dvignejo nagrade v blagovnici GLOBUS s predložitvijo kupona, ki so ga prejeli ob nakupu blaga VSEM NAGRAJENCEM ISKRENO ČESTITAMO]^ M MERKUR kranj ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF PRI OK SZDL KRANJ V skladu z določili 8. člena Pravilnika o podeljevanju občinskega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o načinu dela ter pristojnosti žirije razpisuje ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ O F PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL KRANJ Občinska srebrna priznanja Osvobodilne fronte za leto 1988 I. Občinsko srebrno priznanje OF je družbeno priznanje, ki ga podeljuje Občinska konferenca SZDL Kranj vsako leto. V letu 1988 bo podeljeno največ 15 priznanj. Namenjeno je posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena za razvoj posamezne samoupravne organizacije oziroma skupnosti ali občine, zlasti pri: — uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh — uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil — uresničevanje ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pa pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij. II: Predlog lahko oblikujejo na pobudo posameznikov, organov in organizacij: — krajevne konference — osnovne organizacije ZSS — vodstva družbenopilitičnih organizacij v občini — vodstva družbenih organizacij in društva v občini Predlagani posamezniki oziroma organizacije morajo biti praviloma že nosilci bronastega priznanja OF ali drugega enakovrednega priznanja, ki ga podeljuje KS, OZD in druge samoupravne organizacije in društva, od njihove podelitve pa mora preteči najmanj 5 let. Predlagatelji, razen krajevnih konferenc SZDL, so dolžni svojemu predlogu priložiti mnenje predsedstva KK SZDL, na območju katere posameznik živi oz. organizacija deluje. Predlagatelj, ki oblikuje več predlogov, mora določiti prioritetni vrstni red predlogov. III. Predlog z obrazložitvijo in utemeljitvijo ter ustrezno dokumentacijo naj predlagatelj pošlje Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje do 15. februarja 1988 v zaprti ovojnici z oznako: Razpis za srebrna priznanja OF. Predlogov, prispelih po tem datumu, žirija ne bo upoštevala. Predlogi morajo biti poslani na posebnih obrazcih, ki so na voljo pri OK SZDL Kranj. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 80. letu starosti zapustil naš dragi oče in ded JANEZ KAVČIČ izdelovalec žičnih mrež v pokoju, borec Gradnikove brigade Od njega se bomo poslovili v sredo, 23. decembra, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah. Orehek pri Kranju, 20. decembra 1987 IgjjEK, 22. DECEMBRA 1987 MALI OGLASI, OGLASI. OBVESTILA, OSMRTNICE 15. STRAN ^o)ISIlsgoIJ©IEIIGLAS ^J4U OGLASI Hi27-960 jttla 9 LAt€> jggratMltOil ^anTvodno TURBINO tipa ffancis z ^ontalno izvedbo gredi. Turbina FSM 3 1-ltostroJevi turbini tipa FSH ali iJJ 2. Informacije vsak dan na tel.: ^?2)_83-l23_21V70 I0ifn' Pr°dam barvni TV gorenje, star , lzidor Respet, C. na Belo 14, Ko-.g^ranj _21390 varilni APARAT CO 2 E 450 >!^korajnov.Tel..51-018 21393 ^pjfio prodam črnobeli prenosni TV. i^50;482_21399 ij^Brn nov neuporabljen sončni KO Jsn 'mP Informacije popoldan, -^Meglic, Križe 173 21411 mo-Medvode 21416 posesti ^am TRAKTOR eicher 25 konj • Oradeško, Zg. Pirniče 112, Med ^arn črno beli TV Markovič, Leten-■CiGolnik, tel.:46-289 21429 jjjjjubljanska banka Temeljna banka Gorenjske t**dbenl mai. ta^~"ove PLOŠČICE za kamin ali 5*o Peć Tel : 45-693 21207 strej" *e,° ugodno prodam eternit, rnreino lePenko, porolit in armaturne fr<)7 ' I,oku, Gozdnemu go- §kor tvu ~ TOK in T()/I) Oe,Ix)ka' Kmetijski za tr,uM Sk"l'ia I/)ka, Občinske j« ^'.'""kalnemu svetu Skof h ka s^u u tudi Samoupravni V,) ' za obrambo pred (inl<- Slovenije in Kluv!','Val"1 sk"Pnosti »Tri-^korj 23 mtrt) ""•''V1,1l.....1 ^eni/u kukrsnok°l' pomoć nkrat iskrena hvala. (. Vodnik z družino ,r«'»«ia Zelina 11. Poljane Prodam nedograjeni VIKEND v završnici. Tel.: 34-642 vsak dan po 15. uri _21385 GARAŽO v bližini toplarne na Planini oddam v najem Šifra: Garaža 21423 Naprodaj je stanovanjska hiša z drvarnico garažo v Žireh, ul. 31. divizije 127. Objekt je enonadstopen z delno izdelanim podstrešjem, nenaseljen, s koristno površino 118,75 m2. Objekt je primeren za stanovanje ali za poslovne namene. Ponudbe na naslov: Odvetnil-Boris Lepša, Rimska 2, Ljubljana. 21460 GOSTILNA »STARI N(AYR« KRANJ prireja in vabi na SILVESTROVANJE v četrtek, 31. decembra 1987, od 20. do 5. ure v novih prostorih v I. nadstropju. Igral bo ansambel TRŽIČANI Kaj pa rezervacije? Vsak dan od 18. do 22. ure (telefon 21-387). Za vaše zaupanje se vam zahvaljuje kolektiv Starega Mavra. vozila Prodam RENAULT EKSPRES BREAK, letnik 1986, ali zamenjam za starejši avto. Tel.: 61 339_ Prodam športno ŠKODO 110 R. letnik 1979 z dodatno opremo Telepeček, C 4 julija 11, Bistrica pri Tržiču, tel: 51 526_21392 Prodam AMI 8, dobro ohranjen Kogo všek. Tuga Vidmarja 4, Kranj 21398 Prodam Z 750, letnik 1980. Benedikova 2, Stražišče, popoldan_21408 Prodam Z 750, letnik 1973, poceni Pševska 18, popoldan Stražišče 21409 SILVESTROVANJE V PIVNICI EVROPA v prijetnem okolju z bogato silvestrsko večerjo po zelo ugodni ceni ob glasbi dua DOMINO POKLIČITE NAS NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 21-123 VABLJENI R 4, dobro ohranjen, letnik 1977, regi striran do |ulija 1988, motor brezhiben m pločevina obnovljena Jeglič, Šem peterska 1, Kranj_21457 Prodam FORD ESCORT, letnik 1969, z vso dodatno opremo Tel 70 516, po poldan___21459 Prodam NSU, dobro ohranjen z re zervnimi deli za 75 SM, in ČZ 350, regi strirana do avgusta 1988, za 50 SM Koželj, zalog 60, tel 42 U8 21426 OD 18.1)0 25. DECEMBRA 1987 Š&0r|'Jsk<> veterinarski zavod Gorenj.sk«> Kranj, Ivana r°čil ODV*'sča živinoreje«' na Gorenjskem, da sprejema na r4022 Zu vsc veterinarske storitve vsak dan od 0. ure zjutraj Mi it ~ro zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu st. 22 781 *» «5-779 nUjri!*'lltt za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, /a to. ob,ske pa lahko ves dan. Ur«zi v.tusu nočnega dežurstva jutruj — pU sprejemajo: od 22. ure zvečer do 6. '•ik "<» Kranj: "'•ar di,,| v,., |)„šan. Visoko 45/a.Seiu-iir.lel 13 I Ml 5J?*lno Sko«j« Lok*: ^»Pivcc dipl. vet. Davorin. Gorenja vas IK6, lel.: 68-590 Ha**1"0 Radovljica in Jeseni« - h d,Pl. vet. .lune/, Vuljavčevu 6. Kranj, tel.: 23-716 £^no Trii*: 3fojJcd,Pl vet Borut, V Kej« a I, Naklo, tel.: 47-063aH Zlatarska delavnica Levičnik Živko, Kranj, Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) želi cenjenim strankam srečno novo leto 1988 in se priporoča Prodam Z 750, registriran. Zupan, Zg. Brnik 114_ 21417 Prodam Z 101, registrirana, lahko za rezervne dele, ugodno. Jože Bratko-vić, Zb. Besnica 27_21419 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1980, prevoženih 60.000 km, garažiran, cena po dogovoru. Ogled možen vsak dan. Savska 3, Bled 21420 1IM MODNI ATELJE ETIN0 PERO CANKARJEV* 15 hl<\VI IH V.l.Rl I Prodam dobro ohranjeno dirkalno KO LO rog sprint in motorno KOLO APN 6 Janez Gašperlin, Zgoša 7, tel.: 73 606_21430 APN 6 dobro ohranjen, star eno leto, prodam. Tel.: 27 803_21432 Prodam Z 750, po delih. Jakelj, Selo, Žirovnica, tel : 80 676, od 15 ure dalje _21436 Prodam R 18, letnik 1984, prevoženih 32 000 km, dobro ohranjen. Tel.: 41-073_21437 Prodam R 4, letnik 1977. Tel.: 47 343 _21438 Prodam BMW 1802, letnik 1971 Rafko Gartner, Zg. Savica 52 21439 Prodam Z 101, letnik 1982, registrirano do julija 1988. Srečko Petkovič, Fran-kovo naselje 71, škofja Loke 21442 Prodam VW, letnik 1974, v voznem stanju, neregistriran, po nizki ceni. Franc Pintar, Breznica 7, Škofja Loka _21443 Prodam Z 750, letnik 1985. Tel : 50-476 _21446 Prodam leva vrata za GOLFA in dva fotelja, cena po dogovoru. Tel.: 26-707 ah Mandeljčeva 11_21449 Prodam FORD CAPRI 1700 GT, letnik 1970, vozen, neregistriran. Jerman, Predoslje 126, tel : 39 609_21450 Za GOLFA prodam kompletna vrata, stekla in nekaj manjših delov Ismet Džulkič, Titova 53/b, Jesenice 21452 Prodam 1300 zelo dobro ohranjen, Z 101, letnik 1974, neregistrirano in FIAT 126 P, letnik 1978, potrebno popravilo motorja Zvone Kert, Jezerska c 88, Kranj 21454 Prodam Z 101, letnik 1979, registriran do septembra 1988 Hatič, Cankarjeva 18, Radovljica 21456 Prodam Z 750 F, letnik 1978, prevoze nih 60 000 km, cena po dogovoru Tel 66 949, od 16. do 20 ure 21386 kupim Kupim BIKCA simentalca starega od 3 do 5 mesecev, za nadljno rejo Tel 62 815 21444 zapoilitve Mlada mamica išče kakršnokoli hono rarno delo na domu Šifra: Lasten prevoz 21458 živali TELICO simentalko, 7 mesecev brejo, prodam Preddvor 26_21387 Prodam polovica mlade GOVEDI. Sp Brnik 3_21396 Prodam 8 dni staro TELICO simental ko Žeje 12, Dupljue, tel 70 312 21400 Prodam 10 dni starega BIKCA Žabni ca 57. tel 44 562 21406 TELIČKO frizijko, 4 tedne staro prodam. Sp. Bitnje 19 21412 KOKOŠI za zakol lahko dobite 23. decembra pri Jermol, Podbrezje 105 _ 21415 Prodam 10 dni staro TELIČKO in BIK-CA simentalca. Struževo 20, Kranj _21418 Prodam KRAVO s 7 dni starim TELE-TOM. Jagodic, Lenart 5, Cerklje 21425 Prodam KRAVO s teličkom ali brez. Strahinj 7, Naklo 21428 Zamenjam mlado kravo za telico, bikca ali brejo kravo. Dvorje 28, Cerklje 21451 lian.oprema Prodam novo, še zapakirano posteljo za 7 SM. Smogavec, Hraše 19 21388 Prodam kotno sedežno GARNITURO, drap rujave barve. Tel: 40-642 21394 Prodam kuppersbusch štedilnik in kombinirani gorenje (2 plin, 4 elektrika). Franc Kaučič, C. na Rupo 43, Ko-krica, tel: 24-335_21404 Prodam kombiniran, malo rabljen ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Tel.: 25-545__21421 Prodam etažno PEČ central 20 S. Fon Karlo, Razgledna 4/a, Bled 21433 Prodam raztegljiv KAVČ z blazino in hokejske drsalke št. 39 in 34 (zvečer). Veljka Vlahoviča 10, stan. št. 26 21434 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). Štupnikar, Podnart 50 21440 Prodam OMARO za dnevno sobo in dva fotelja. Tel 81-136_21448 Popolnoma nov HLADILNIK gorenje internacional 175 litrski, prodam za 4 milijone ceneje kot v trgovini. Tel.: 61 455 21453 itanonanja Dekletu Slovenki oddam sobo. Tel.: 21-787_21391 Mlada, mirna družina, išče manjše stanovanje v Škofji Loki za dve leti. šifra: Predplačilo_21397 Zamenjam enosobno družbeno stanovanje (pritličje, terasa, telefon) za več je. Tel.: 34-385_21407 Zakonski par najame enosobno STA NOVANJE ali garsonjero za dobo ene ga leta v Kranju ali v okolici Možno predplačilo. Tel.: 27 927_21431 Zaposlen fant išče sobo s sanitarijami Šifra: Reden plačnik 21445 V Kranju najamem STANOVANJE za nekaj let. Možno delno predplačilo. Ši fra Takoj 21455 razno prodam Prodam malo rabljeno otroško POSTELJO z jogijem in dodatno opremo. Prodam tudi nove gume JET 165/15 in vlečno kljuko za hrošča. Tel.: 33-387, popoldan_21389 Prodam namizni SPENJAČ, nov. Tel.: 40-133 21395 Prodam starejšo SPALNICO, več omar, vzidani štedilnik, lesene vozove m sani na konjsko vprego, barvni TV gorenje v okvari. Grajska 30, Bled, tel.: 51-311, po 19. uri _ 21406 Prodam žensko narodno NOŠO. Zu-pan, Žerjavka 1 pri Trbojah 21414 Prodam drobni KROMPIR. Strahinj 63 21422 Prodam 2 toni SENA. Hafnerjevo na-selje 29, Škofja Loka, tel.: 60-584 21424 Prodam drobni KROMPIR. Dorfarje 34, Žabnica 21435 SMUČI elan comprex nove, en kos, 200 cm in 1 kos, 195 cm. prodam 30 odstotkov ceneje Tel.: 47-776 21441 OlfALO IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z volno, pločevino. Tel.: (061)216-673 _17497 Sprejemam vse vrste naročil ZIDARSTVA poleti in pozimi. Posebna naročila gradnje za leto 1988 spomladi. Šifra: Kvalitetno 21410 Znancem in prijateljem sporočamo, da nas je v 85. letu starosti zapustil naš VIKTOR OPEKA Od pokojnika smo se poslovili na kranjskem pokopališču 14. decembra 1987 Kranj, Maribor, 16. decembra 1987 V SPOMIN Tiho, a brez slovesa si odšel, leto dni že v grobu spiš, a med nami še živiš. K počitku leglo je telo, a delo tvoje in ljubezen pozabljeno ne bo. 21. decembra je minilo eno leto od boleče in prerane izgube našega moža. očeta in starega očeta JANEZA BERTONCLJA Žalujoči vsi njegovi Lesce, 21. decembra 1987 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, strica JOŽETA DOLHARJA Mlinarjevega ata iz Predoselj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, se poslovili od njega, ga spremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem, zvonarjem in za izrečene ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala vsem za podarjene vence in cvetje, praporščakom in nosačem. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi ljubega moža, očeta, brata, strica, prijatelja in znanca JANEZA MANDELCA se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti. Še posebej hvala sorodnikom in sosedom za neizmerno pomoč in tolažilne besede v težkih trenutkih, dr. Vilku Rusu za hitro intervencijo na domu, družini Klan.šek, OO sindikata Obrtnega podjetja Tržič in OO ZK Bistrica. Iskrena hvala ZSAM Tržič, Gasilskemu društvu Bistrica in DO Integral Gorenjska za poslovilne besede ob odprtem grobu, pihalnemu orkestru Tržič in bratom Zupan za zapete žalostinke. Vsem, ki ste sočustvovali z nami še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Tržič, 10. decembra 1987 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka v pokoju iz TOZD-a Velopnevmatika MARIJA GABERŠČEK, roj. 1913 Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Sindikalnu organizacija »Sava« Kranj Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz TOZD Energetika ALOJZ PRIMOŽIČ roj. 1920 Od njega smo se poslovili v četrtek, 17. decembra 1987 ob 15.30 uri izpred mrliške vežice v Bitnjah. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ NOVICE IN DOGODKI Nova protestna akcija Slovencev na Koroškem in njihovih somišljenikov Po pravico na Dunaj Dunaj, 19. decembra — Ukinitev tristrankarskega sporazuma z 18. novembra o ločitvi otrok v ljudskih šolah na dvojezičnem ozemlju Koroške, zavrnitev koroškega pedagoškega modela po vzorcu Heimatdi-ensta in svobodnjakov, ki predlaga ločevanje na nemške in slovenske razrede, in zahteva po ponovni oživitvi strokovne komisije pri zveznem ministrstvu so zahteve Slovencev na Koroškem, ki imajo vedno več zaveznikov v Avstriji in tudi drugje po svetu. Slovencem je smučarija v krvi Januarja letos so Slovenci s Koroške prvič krenili s posebnim vlakom na Dunaj protestirat pred urad zveznega kanclerja, ko se je začela kovati tnstrankarska koroška zarota zoper sedanjo dvojezično šolsko ureditev s ciljem lotiti otroke in slovensko učeče, ki so v manjšini, osamiti. V torek pretekli teden je bilo na Dunaju skoraj 1000 delavcev celulozne tovarne Obir iz Rebrce in prebivalcev okoliških vasi, ki jim daje ta tovarna kruh, ker grozi nevarnost, da bodo morali tovarno zapreti (varstvo okolja), če ne bo obljubljene pomoči države. V soboto pa je na Dunaj krenila s celovške železniške postaje 16 vagonov dolga posebna vlakovna kompozicija, v kateri je bilo 1200 protestnikov iz Koroške, od starih do mladih, najmlajših. Organizacija protestne vožnje in samopomoč je bila občudovanja vredna: po 300 za odrasle in 150 šilingov za mladino je moral prispe vati vsak za vožnjo, slovenske organizacije so znale poskrbeti za svoje redarje, za prehrano na vlaku in za organizacijo pohoda po Dunaju, vključno s tem, da se je nad 100U ljudi izjemno hitro vkrcalo na podzemno železnico in izpred opere po Kaertner strasse krenilo do urada zveznega kanclerja. Tu je Korošce čakalo še najmanj 5000 njihovih somišljenikov iz vseh koncev Avstrije. Tako množične podpore najrazličnejših organizacij, združenj in tudi običajnih Du-najčanov še niso doživeli. Delegacija pogajalcev po obisku urada zveznega kanclerja je morala sporočiti, da oblast vztraja na sporazumu treh strank, vendar svetuje, da se v parlamentu še iščejo rešitve. Soglasen sklep zbora, ki so ga Dunajčani, predvsem mladi, nadaljevali z družabnimi prireditvami, je bil, da protest ne bo pojenjal, da se mora najti rešitev v soglasju z manjšino, da mora to zvedeti svetovna javnost in da bo morala tudi Jugoslavija odločneje braniti pravice slovenske narodnostne skupnosti. Kljub svojim težavam bo morala to storiti. Prvega februarja bo koroški problem obravnavala komisija za človečanske pravice v OZN, glas o nameravani ločitvi otrok pa je prišel tudi v evropski svet in parlament. Avstrijski parlament pa bo imel nalogo dokončno sklepati spomladi. Avstrija spoznava bolečino koroškega slovenstva in to je sobotni Dunaj dokazal. Veliko ljudi je opazovalo sprevod po središču mesta, mnogi so vedeli, za kaj gre, mnogim pa so morali demonstranti pojasnjevati, zakaj so na ulici. Vsaka dobra beseda zaleže, vsak javni glas je pomoč. Koroški Slovensi so Koncert meseca v Škofji Loki Škofja Loka, 22. decembra — Jutri ob 19. uri bo v dvorani Poden v Škofji loki javna radijska prireditev Koncert mese ca. Poleg Plesnega orkestra K TV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška bodo nastopili še pevec Alfi Nipič. Branka Kra-ner in Nastja. Za veseli del programa bodo poskrbeli slovenski satirik in novinar Tof, njegova desna in leva roka Kifle in ostali člani skupine Moped shovv. Posebej so na škofjeloški koncert povabili Kada Ferlana, ki mu hudomušnosti nikoli ne /manjka. Prikupne manekenke bodo koncert popestrile /. modno revijo modelov i/, škofjeloškega butika Zanka. Program bosta povezovala Janko Kopret in Kado T asi aktivnejši, ved.>o manj je samo opazovalcev. Zrušitev sedanjega sistema šolstva in ločevanje bi imela katastrofalne posledice za narod, njegovo kulturo, ki po besedah prvega moža avstrijskega odporniškega gibanja Hermana Langbeina tako žlahtni koroško in avstrijsko kulturo. J. Košnjek Veliko veselja za najmlajše Tržičane Dedek Mraz bo obiskoval tržiške otroke Tržič, 21. decembra -Tržiški otroci se že veselijo letošnjih pred-novoletnih dni, dedka Mraza, igric, praznično okrašenega mesta, novoletnega sejma in vsega, kar bo prispevalo k radostim teh dni. Društvo prijateljev mladine jim je pripravilo pester spored, na večini prireditev pa se bo predstavila skupiha Smeh iz Mladinskega gledališča, ki bo zaigrala »Zgodbo o mezinčku«. Ze v petek, 25. decembra, ob 17. uri se bodo predstavili v knjižnici, prišel pa bo tudi dedek Mraz. V soboto bodo predstave v šoli v Podljubelju (ob 8. uri), v šoli na Lomu (ob 10. uri), v mladinskem domu v Ravnah (ob 14.30 uri), v gasilskem domu v Bistrici (ob 10. uri) in na šoli v Kovorju (ob 17.30 uri). V Kovorju, Bistrici in Ravnah bo otroke obiskal tudi dedek Mraz. V nedeljo bosta dedek Mraz in skupina Smeh s svojo igrico razveselila otroke v Jelendolu (ob 8.30), v Seničnem (ob 10.3o), v Pristavi (ob 13.30), v Lešah (ob 15.30) in na Brezjah (ob 17.3o). V ponedeljek dopoldne bo veselo v vseh tržiških vrtcih, popoldne pa v šoli v Križah (ob 15.3o) in v Sebe-njah (ob 17. uri). Gledališki krožek tržiškega Mladinskega gledališča bo nastopal z gledališko predstavo »Kraljevi smetanovi kolački«. V sredo dopoldne bodo predstave za otroke iz šol in vrtcev, ob 17. uri pa za izven. Ze jutri, 23. decembra, ob 16. uri bo na otroškem igrišču pred prodajnim centrom I »oteljica priredi tev /a otroke, ki so jo poimenovali Igrajmo se na snegu«, pripravlja pa jo Mladinska plesna skupina iz tr/iškega Mladinskega gledališča. Predstavo bodo. prav tako ob 16. uri, ponovili še v torek, 29. decembra. . - V. Stanovnik Javna razprava o dodatnem odvzemu Belice z enoletno zamudo ■ Prazna struga — spomenik človeške nespametnosti ? Zgornja Bela, 18. decembra — Čeprav je Belica (ra/.en v /.gornjem toku) preveč onesnažena s kanalizacijskimi odplakami in neprimerna za pitje, se krajanom Bele, Bašlja in Hra.š zdi, da jih nekdo skuša v primeru načrtovane gradnje vodovoda od Bašlja do Kranja peljati žejne če/ vodo. Vodovod, ki / enim krakom se ga proti Bašlju, z drugim proti Povijam (združila pa naj !>i se \ bližini Zabelj, kjer naj bi voda poganjala tudi malo vodno elek trarno), je sicer vrisan v do I goi o čni načrt razvoja kranjske obči ne, v srednjeročnem pa |e ome njen le vodovod Povije. Namerno ali nenamerno kakorkoli ze, v krajevni skupnosti Bela bi ze pi i obravnavi osnutka ali predloga srednjeročnega načrta občine po vedali, kaj menijo o dodatnem odvzemu Belice, ali se z njim strinjajo ali ne, če bi v planu za sledili tudi krak proti Bašlju Po vije in Hasel) pač nista ena m ista vas, to sta dva različna kraja, ki tudi pripadata različnim kra jevnim skupnostim. In drugo, kar moti krajane' Nad Bašljem, kjer naj bi zajezili vodne vire Belice, že nekaj časa brnijo gradbeni stroji, po vaških cestah (zgrajenih tudi s samopri spev kom domačinov) vo/i|o težki tovornjaki. Skratka - z gradnjo vodovoda se je že začelo, ljudje pa o vsem tem niso kaj dosti ve deli m so nemoč m spraševali vodstvo krajevna skupnosti m njenega predsednika Toneta Ko bleka, kaj se dogaja in kdo je so glašal z gradnjo vodovoda Svet krajevne skupnosti je izdal nega tivno mnenje, delegati za zbor krajevnih skupnosti so na seji kranjske občinske skupščino rr lo dvakrat postavili delegatsko vprašanje. Javna razprava, kakrina |t bi la v pelek na /gornji Bell, bi mu i aLi hm leto prej ah vsaj pred za čet kom gradnje, kajti potem tudi ljudje ne bi imeli občutka, da jih nekdo skuša izigrati, razprava pa In bila tedaj tudi manj burna in bržčai Uldl na višji kulturni la vni. Na sestanku so predstavniki Vodovoda in izvršnega sveta trdi li, da gre le za pripravljalna m raziskovalna dela, vendar pa ml) če v dvorani, še /lasti pa ne do ma< in, gradbenik po poklicu, takšnemu zagovoru ni verjel Na /.gornji Meh, kjer se Belica ločuje v dva kraja (v eni strugi teče proti Brdu, v drugi proti Srednji in Spodnji Belt), ze zdaj cesto prihaja do nesoglasij med ptVUatM.....>' KiaojsKe ribiške dl užine m protokolarnega objek ta Brdo, kam naj bi (zlasti v sušnih časih) teklo ve| vodi. Brdo jo rabi, a tudi krak proti Spodnji Beli ne more biti suh, saj ribiči \ lo/ijo vanj vsaki dve leti na tiso ce ribic, zaroda potoeuih postrvi Ce bo Vodovod odvzel za oskrbo Kranj se dodatnih oziroma 55 litrov vode na sekundo, bo struga BellOC ob suši suha, iz nje bo smrdelo ni podobno Predsednik sveta krajevna skupnosti bela Ione Koblok je na petkovem sestanku kar neka| ki .it poudaril, da v krajih ob Belici ne nasprotujejo gradnji vodo voda, vendar ne v trasi proti /a bljam m ne v količinah, kot so načrtovane Krajevna skupnost zahteva ponovno meritev prelo ka Belice (v prejšnjo dvomijo) in sicer ob prisotnosti domačinov, le tolikšen odvzem vode, ki bo še zagotavljal biološki minimum«, prekinitev del nad Bašljem, ugn tavljanje pravilnosti postopkov in posredovanje republiške inšpekcije. C. /.tiploinik Kranjska gora ostala med izbranimi Kranjska gora, 20." decembra — Kranjska gora bo zaradi tradicionalno dobre organizacije in izjemnega občinstva, kakršnega drugje težko najdemo, tudi prihodnjo sezono organizator tekme za svetovni pokal. Pa tudi sama Kranjska gora se za takšne tekme vedno bolj organizira. čevali nesmiselno onesnaževanje okolice. V Kranjski gori je prevladalo prepričanje, da tekme niso le korist ali slava neposrednih organizatorjev, temveč vse Kranjske gore. V nedeljo je bila v Kranjski gori in v Pianca-vallu, kjer so tekmovale ženske, v igri tudi stota zmaga na Elanovih smučeh. Ponovno se je izmuznila, priložnosti pa bo še veliko Izjemno vzdušje, solidne jugoslovanske uvrstitve, boljša organizacija tekme kot pretekla leta, predvsem pa trden dogovor v organizacijskem komiteju tekme, da je tekma predvsem domena in korist Kranjske gore, so značilnosti sobotne in nedeljske tekme. Le eno pripombo je bilo pogosto slišati: dostop do prizorišča bo treba zboljšati, manjka pa tudi več sanitarnih objektov, ki bi prepre- » Na stotico čakamo že od zadnje tekme v Marksteinu dalje. V letošnji sezoni se nam je že štirikrat izmuznila za nekaj stotink. Govorice, da bo lastnik stote zmage dobil jahto, niso resnične. Dobil bo samo posebno darilo, saj je stota zmaga le krona vseh naših dosedanjih uspehov. Samo Ingemar ima na primer že 86 zmag,« je povedal vodja Elanove tekmovalne službe Boštjan Gaser. Janez Mlakar, ravnatelj kranjskogorske osnovne šole, po srcu smučarski tekač, oče in trener naše nekdanje najboljše tekačice Jane Mlakar, takole pravi: »Smučarija je smučarija in ne smemo je deliti. Tekači smo bili vedno veseli uspehov alpincev, skakalcev, ker gre vse v isto vrečo. Seveda pa bi radi tudi tekači dosegli raven skakalcev in alpincev. Mislim pa, da bi morali ceniti vsak uspeha Benedik je premalo cenjen, čeprav je že zmagal in zmaga v pokalu je znak izjemnega športnika, velikega asa.« Ivan Demšar, inšpektor za promet pri UNZ Kranj, je bil zadovoljen s potekom prometa in tudi redom med prireditvijo, kar je potrdil tudi načelnik inšpektorata milice UNZ Kranj Ivan Hočevar. »Ni problemov. Okrog 3000 osebnih vozil in 80 avtobusov je tukaj, skupno pa okrog 18.000 ljudi. Pomagajo nam ljubljanski miličniki, redarji in gasilci. ■i Če bi ljudje že prej kupili nalepke, bi bil promet bolj tekoč. Marsikdo se je lagal, da gre v Trbiž in se je hotel s tem izogniti plačilu karte, vendar so utihnili ob vprašanju, kje imajo potni list.« Pogovarjali smo se z dvema, ki sta bila prvič na tekmi v Kranjski gori. Betina Zechner iz Beljaka, študentka trgovske akademije, je povedala: »Tekma je dobra, zmagal pa bo Tomba. Tudi Avstrijci so dobri. Kranjska gora ni daleč od Koroške in sem sem prišla s stricem.« Osmošolec Matjaž Kraus je prišel iz Kočevja: »Z očetom in bratom smo prišli z osebnim avtom. Od naših sem več pričakoval. Tudi sam smučam. Na tečaju sem bil, sedaj pa smo pfl nas uredili smučišče in vlečnico. Če bo le bom še na mogoče, tekmi v Kranjski gori.« Televizijski novinar Tomaž Terček je bil na tekmi zasebno. »Takšnih zadev sem na televiziji malo delal. Nisem imel te sreče. Skrbel sem za druge velike prireditve. Mislim pa, da je tu mojim kolegom prijetno delati. Vzdušje, za klepet voljni ljudje. Kranjska gora zaradi ljudi sv ojega slovesa ne more zgubiti. Današnja Kranjska gora je takšna kot mora biti, v vsem sijaju.« J. Košnjek Foto: G. Šinik NOVOLETNI SEJEM od 19. 12. - 29. 12. 1987 j ob delovnikih od 13. — 19. h ob sobotah od 9. — 19. h Pekova prodajalna na Deteljici vam nudi atraktivne modele obutv* Razveselite sebe ali koga svojih najbližnjih. TUDI OBUTEV JE LAHKO DARILO! I