POMURSKI MURSKA SOBOTA, 9. OKT. 1958 Leto X — Štev. 40 Cena din 10.— VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Živahne priprave za volitve zadružnih svetov ODLOČILNA PRELOMNICA NOVA VLOGA KZ UGODNO SPREJETA NA PODEŽELJU — LETOS ŽE 40 NOVIH TRAKTORJEV — KONČNO: VSE ZADRUGE IMAJO USTREZNE OKOLIŠE - V KRIŽEVCIH PRI LJUTOMERU 80 NOVIH ZADRUŽNIH ČLANOV - VOLITVE BODO 7. DECEMBRA Priprave za volitve zadružnih svetov potekajo v Pomurju v znamenju živahnega političnega delovanja, saj so pravzaprav v središču zanimanja okrajnega in vseh občinskih političnih vodstev, kar je tudi jamstvo, da bodo same volitve dobro opravljene in da bodo prišli v te najvišje organe zadružnega upravljanja zares najboljši zadružniki, ki so doslej že večkrat dokazali z dejanji, da so za odločilno spreminjanje pridelovalnih odnosov na podeželju in še očitnejši razvoj kmetijskega zadružništva. V teh dneh so že bili ali pa še bodo po vsej pokrajini polletni občni zbori kmetijskih zadrug. Mimo ocenjevanja do slejšnjih gospodarskih uspehov in političnih analiz o tem, v kolikšni meri so kmetijske zadruge že začele uresničevati gospodarske naloge, ki so jim določene v občinskih perspektivnih načrtih, tolmačijo na teh zborih zlasti novo vlogo kmetijskih zadrug. Ta pa je v tem, da so zadruge predvsem proizvajalne organizacije s prepletajočimi se pridelovalnimi odnosi, ne pa zgolj pospeševalne, kot je to bilo še v bližnji prateklosti. Iz živahnih razprav o pridelovalnih nalogah je moč sklepati, da zadružniki v veliki večini pozdravljajo organizacijsko ureditev in vse bolj prevladujočo gospodarsko-proizvodno usmerjenost kmetijskih zadrug. Izraz tega ugodnega razpoloženja je tudi dejstvo, da so se domala v vseh kmetijskih zadrugah brez večjih težav znebili trgovin in drugega nekmetijskega delovanja. Priprave za jesensko setev in volitve zadružnih svetov so ugodno vplivale na zadružna vodstva tudi v tem smislu, da so začeli zlasti v zadnjih mesecih pospešeno segati po kmetijski mehanizaciji. Kmetijske zadruge so letos nabavile že 40 novih traktorjev s povprečno 8 priključki na en stroj. ODSLEJ — 48 KZ V POMURJU Razprave o novih zadružnih pravilih osvetljujejo v pravi luči aktivnostno vlogo KZ in razčiščujejo mnogo še doslej ne dovolj pojasnjenih pojmov med kmečkimi ljudmi. Odločilno so prispevale tudi k treznim odločitvam glede teritorialne razdelitve okolišev KZ. Ta razdelitev je sedaj že dokončno izpeljana; nekatere zadruge so zmanjšale, druge pa povečale svoje okoliše, povsod so prekinili z doslejšnjo prakso dvojnega članstva v KZ itd. Po dokončni teritorialni razdelitvi bo odslej delovalo v Pomurju 48 KZ, katerih gospodarska moč in ozemeljska velikost v glavnem povsem ustreza potrebi po zaokroženih gospodarskih enotah z ustreznim za- ledjem in zadostnim številom članov; tako predvidevajo, da bodo imele svoje svete prav vse zadruge v okraju. Mnogo pozornosti posvečajo sedaj tudi vključevanju novih članov, predvsem žena in kmečke mladine v kmetijske zadruge. Sedaj deluje v okraju 22 aktivov mladih zadružnikov — štini so ustanovili pred nedavnim — prizadevajo ,pa si, da bi v teh dneh ustanovili: take aktive pri vseh kmetijskih zadrugah. Člani obstoječih aktivov, katerih je nekaj nad 500, so se že vključili v KZ kot družinski (Nadaljevanje na 2. strani) Novica z Goričkega: REKORDEN PRIDELEK RANINE Letos se obeta na delovišču rakičanskega Kmetijskega gospodarstva v Mačkovclh na Goričkem bogata trgatev žlahtnega grozdja. Na šestih hektarih goric (bivše Benkovo posestvo) uspešno pridelujejo grozdje najžlahtnejših sort (modra frakinja, katere vino je znano tudi po svoji zdravilni vrednosti, beli burgundec, renski rizling, radgonska ranina, traminec, šipon in zeleni silvanec), ki so zastopana v pomurskem trsnem izboru. 19. septembru so pobrali ranino, ki je dala rekorden pridelek; 70 hl na hektar, mošt pa je imel 20 stopinj sladkorja. Upravnik tega delovišča Jokab Geč pa napoveduje obilen donos tudi pri ostalih sortah: okrog 60 hl pridelka po hektarju. Na sliki: Spet trte obrodile so vince nam sladko... s. k. Razbremenilnih Ledava - Mura dograjen Dokončani Rudi številni železobetonski objekti na razbremenilaiku Razbremenilni k Ledava—Mura so začeli graditi leta 1949 kot prvi planski tovrstni objekt. vendar so dela zastaja, ker se je podjetje, ki ga je gradilo, razformiralo. Nedograjeni razhremeuiinik je nato prevzela v upravljanje Vodna skupnost, ki je opravila vsa dela razen dveh železobetonskih mostov v lastni režiji. Od leta 1954 izvaja Vodna skupnost tudi večje betonske objekte v lastni režiji. Sredstva za gradnjo so pritekala iz vodoplavnih prispevkov, v glavnem pa iz dotacij republike oziroma okrajnega vodnega sklada. Skupno je bilo teh sredstev 92,5 milijonov dinarjev, vrednost dal v začetku gradnje pa prav tako cenijo na okrog 50 milijonov dinarjev. Ker je izvajala Vodna skupnost dela v lastni režiji z minimalnimi režijskimi stroški in z nekaj lastnimi sredstvi, je vrednost opravljenih del mnogo večja. V omenjenih stroških pa je zajet tudi del regulacije Ledave od iztoka navzgor. S predajo razbremenilnika Ladava—Mura svojemu namenu je opravila Vodna skupnost le del svojih nalog. Tu so še ostala melioracijska in regulacijska dela, in sicer regulacija Ledave od iztoka v razbremenilnik navzgor, prekop Dobel— Mokoš z regulacijo Mokoša, dalje prekop Martjanski potok— Puconski potok z ureditvijo Puconskega potoka ter prekop Puconski potok—Ledava, kakor tudi regulacija obmejne Kučnice in pa ureditev vseh ostalih melioracijskih jarkov in prito- kov Ledave zapadno od razbremenilnika. Za vsa ta dela že ima Vodna skupnost izdelane deloma glavne, deloma idejne projekte, predračun stroškov pa nam pove, da je potrebnih še okrog 344 milijonov dinarjev. To bi morali upoštevati predvsem prizadeti kmetje in z večjim razumevanjem ter redneje plačevati svoje vodoplavne prispevke — v svojo lastno korist. bš V torek 14. t. m. bodo v okviru praznovanja občinskega praznika Murske Sobote predali svojemu namenu razbreme-nilnik Ledava—Mura. V primeru potrebe bo odvajal ta razbremenilnik v sekundi 108 m3 vode (v primeru nujnosti 155 m3). Od začetka do konca gradnje so morali prekopati nad 100.000 kub. metrov zemlje. Spodaj je razbremenilnik širok 10 m, zgoraj 28 m, visok pa je 3,10 m. Skupno z njim so zgradili tudi 5 velikih železobetonskih mostov na republiških in okrajnih cestah (30 m dolžine, 60 t nosilnosti) ter 1 poljski železobetonski most (61 nosilnosti). K temu je treba dodati še 2 sifona, vtočni objekt z zapornico, iztočni objekt v Lukačevem kanalu ter drčo pred izlivom kakor tudi 2 cevna propusta z avtomatsko zaklopko. Neutemeljena bojazen V torek je bila na pobudo OZZ v Murski Soboti konferenca, na kateri so obravnavali tudi vprašanje odkupa jabolk in ugotovili, da je odveč bojazen, češ da ne bo mogoče prodati letošnjega pridelka sadja. Za kakovostne sorte jabolk sploh ni bojazni, da jih ne bi bilo mogoče prodati izven našega okraja, za domače potrošnike pa bodo poskrbeli na ta način, da bodo ustrezne količine kakovostnih jabolk vkletili in tako zagotovili spomladi potrošnikom nakup po dostopnih cenah. Kakor kaže, tudi pri industrijskem sadju ne bo nepremostljivih težav pri prodaji. bš Seme že pada v zemljo Dnevi jesenske setve so tu: naša polja so spet oživela, kajti pričela so sprejemati vase novo seme, ki bo vzklilo in prineslo še boljše obete kmetovalcem, kajti letos smo začeli tudi v naši pokrajini smelo uresničevati veliko gospodarsko dejanje: pridelovalno sodelovanje med zadrugami in posameznimi pridelovalci, kar pomeni, da kmečki človek ni več osamljen v svojih prizadevanjih za večji kos kruha. Zato je pesem, ki jo pojo naši vrli Prekmurci tam okrog Turnišča »Sejaj žito, pa pšenico, to je zimski zrast« še pridobila na svojem pomenu. O Iz lendavskega okoliša poročajo, da setev poteka normalno. Zadruge in kmetje so dobili potrebne količine semen in umetnih gnojil, kakor je bilo dogovorjeno med obema pogodbenikoma — kooperantoma. Doslej so že zasejali okrog 40 odst. pogodbeno dogovorjene zemlje. Manjša težava je v tem, da z zadnjim vagonom niso dobili povsem ustreznega umetnega gnojila, zato bodo morali na spomlad še dodatno gnojiti italijanski pšenici. Pogodbe o kooperaciji so utrpele tudi manjše korukture, ko so natančno izmerili posamezne parcele. V Mostju pa je k.atv.4 -F. J. posejal nekaj umetnih gnojil, ki jih je dobil od zadruge, na drugi zemlji, ki ni bila določena za pridelovalno sodelovanje, zato je zadruga pogodbo razdrla v njegovo škodo. Kjer ni traktorjev — setvena dela s konjsko vprego V LJUTOMERU — V LJUTOMERU — V LJUTOMERU — V LJUTOMERU — V LJUTOMERU — Najcenejši stanovanjski blok Kolektiv ljutomerske opekarne je zgradil za 5 milijonov dinarjev 9 družinskih stanovanj in dve samski sobi — Prihranek 2 milijona. Opekarna Ljutomer bo, kot kaže, letos izdelala 4 milijone proizvodnih enot, kar je po družbenem planu za 40% več kot lani. Prizadevni kolektiv bo svoji proizvodni nalogi kos kljub temu, da je zaradi rekonstrukcije obrata začel letos s proizvodnjo zelo pozno. Podjetje zaposluje povprečno 59 oseb. V podjetju so že pred tremi leti ustanovili delavsko menzo na pobudo sindikalnega vodstva. V menzi dobijo delavci in uslužbenci ceneno toplo malico, kar se odraža v vidnem porastu proizvodnje in očitnem padcu želodčnih in ostalih notranjih obodenj zaradi neredne hrane. Razen menze se ponaša kolektiv v zadnjem letu tudi z urejenimi kopalnicami, umivailnica-mi, higiensko-tehnično zaščito in raznimi ustreznimi napravami. Letos so začeli z gradnjo 31 metrov dolgega enonadstropnega stanovanjskega bloka, v katerem bo 9 sodobnih družinskih stanovanj in 2 samski podstrešni sobi. V 30 dneh so porušili prejšnjo neprimerno in vlažno zgradbo ter dogradili do strehe blok, ki ga vidimo na sliki. Seveda je kolektiv, ki ga prav tako vidimo na sliki, ta pomemben dogodek tudi proslavil. Sklenili so, da bodo dokončali blok do 29. novembra ter se bodo delavci že tega dne vanj tudi vselili. Vsekakor je dobila Ormoška cesta v Ljutomeru s tem blokom nov obraz, zaradi cestnega prahu pa bo treba čimprej pomisliti tudi na tlakovanje omenjene ceste. fs O Na Murskem polju neutrudno brnijo motorji traktorjev; kar lepo je gledati njihovo gibanje po njivah okrog Veržeja. V križevski kmetijski zadrugi so v jesensko setev »vpregli« vse tri traktorje in že nekaj dni pridno sejejo, da bi delo pravočasno zaključili. Doživeli pa so tudi neprijetno presenečenje: dobili so vagon po kakovosti povsem neustreznega semena italijanske pšenice, vendar menijo, da bodo še pravočasno dobili boljše seme, ki so ga tudi takoj naročili. O Po izjavi agronoma OZZ E. Šiftarja poteka jesenska setev normalno po vsem okraju; lahko bi rekli, da smo s tem delom že precej dalje kot smo bili v tem času preteklega leta. V okolici Turnišča, Žitkovec itd. so prve njive, katere so posejali z ržjo, že ozelenele. Časovno pravočasen potek jesenske setve je omogočilo tudi ugodno vreme z dokaj enakomernimi padavinami, tako da je zemlja bila lepo navlažena in kar dobro pripravljena, da sprejme seme za bodočo rast. Nova imenovanja Okrajni ljudski odbor Murska Sobota je 30. septembra na X. skupni seji obeh zborov imenoval več novih sodnikov za naša okrajna sodišča; Lendava: Tibor Hari in Franc Križman. Ljutomer: Štefan Vilar, Gornja Radgona: Marijan Plaskan in Murska Sobota: Štefan Toth. Razrešeni in na novo imenovani so tudi nekateri načelniki tajništev pri OLO Murska Sobota: dolžnosti načelnika Tajništva za zdravstvo je razrešena Sida Podleskova, ker je bila izvoljena za sekretarja OO SZDL in odhaja na novo službeno mesto, na njeno mesto pa imenovana Marija Prizmičeva, org. sekretar OK ZKS. Dolžnosti načelnika tajništva za gospodarstvo je razrešen Evgen Cug, na njegovo mesto pa imenovan Peter Vujec, dosedanji namestnik direktorja Zadružne poslovne zveze LRS. Za ravnatelja učiteljišča v M. Soboti je bil imenovan prof. Janko Liska, ravnatelj soboške gimnazije. Na predlog sveta za šolstvo je bil razrešen dolžnosti ravnatelja splošne kmetijske šole in gospodinjske šole v Rakičanu Ludvik Kutuš, na njegovo mesto pa imenovan ing. Franc Skledar, direktor KG Rakičan. Prav tako je bil razrešen dolžnosti ravnatelj splošne kmetijske šole v Podgrad ju pri Ljutomeru Miloš Jeromelj, na n jegovo mesto pa imenovan Franc Vraz, direktor VG Ljutomer. Za upravnika poklicne gospodinjske šole v Ljutomeru je imenovana Anica Škvarč, gospodinjska učiteljica, za ravnatelja Vajenske šole v Ljutomera pa Stane Praprotnik, predmetni učitelj. IZPOLNJENA ZELJA Radgonsko PGD prevzelo novo avtocisterno Radgonsko gasilsko društvo je kakor mnoga druga ostalo po vojni brez orodja. Zaradi splošnega razvoja tehnike in zaradi potrebe je društvo sklenilo nabaviti avtocisterno, kajti okoliš je dokaj hribovit in brez vode. S pomočjo ObLO, ki je dal potrebna sredstva, je društvo avtocisterno nabavilo in minulo nedeljo je bilo v Radgoni gasilsko slavje, na katerem je pred- sednik ObLO Branko Zadravec predal avtocisterno operativni desetini PGD. Po prevzemu je operativna desetina pokazala navzočim mokro vajo z novo cisterno. Radgonski gasilci pa si tudi prizadevajo, da bi čimprej uredili novi gasilski dom. V ta namen so naredili že več prostovoljnih delovnih ur. Izpolnjena želja — pridobljena avtocisterna jim bo pri nadaljnjem delu v spodbudo. J. K. Kolektiv opekarne pred novim blokom. NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Široka osnova sodelovanja — miroljubna aktivna koeksistenca Vodja jugoslovanske delegacije na zasedanju Generalne skupščine OZN. državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, je v svojem govoru v generalni debati pretekli četrtek poudaril pozitivne rezultate delovanja OZN. kot je napredek v smeri prekinitve nuklearnih in termonuklearnih poskusov in sporazum o nadaljnjih pregovorih v Ženevi. Toda ti in drugi uspehi so v zadnjem času ogroženi z občasnimi krizami. ki nastajajo na različnih predelih sveta. Tako so nasprotja na Daljnjem vzhodu, kjer je politika opiranja na vojaško silo znova pokazala, da vsebuje vse večjo nevarnost, da lahko povzroči dogodke, ki jih več ne do mogoče kontrolirati. Ta spor je toliko težji, ker je nastal med dvema velesilama, med katerima je ena nasilno izven OZN. Prav to, da je LR Kitajska protinaravno izven OZN, še poostruje spor, ki je postal že mednarodnega pomena, združen z usodo miru. Ko je Koča Popovič govoril o uspešnem posredovanju OZN na Srednjem vzhodu in izrazil upanje, da bosta vladi Velike Britanije in ZDA kmalu umaknili svoje enote iz Libanona in Jordanije, je poudaril, da je prilagojevanje novim političnim in družbenim gibanjem v raznih delih sveta, bistveni pogoj miru in mednarodnega sodelovanja. Osnovno vsebino teh procesov povzroča progresivna borba vedno večjega števila narodov za osvoboditev iz politične in gospodarske odvisnosti. Več milijonov ljudi v Afriki in na področju Pacifika še pričakuje svojo enakopravnost od skrbniškega sistema. Tudi to je velik doprinos OZN. To je toliko bolj pomembno ob dejstvu, da procese v smeri samostojnosti s silo zavirajo — tako v Alžiru in Cipru, a drugod se morda nekoliko drugače upirajo težnja narodov po neodvisnosti, namesto, da bi pristali na sporazumno reševanje tistega, do česar imajo ti narodi pravico. Ves ta čas se velike pridobitve znanosti in tehnike namenjajo predvsem oboroževanju z energijami, ki nas vodijo že v vesolje. Nastala so že takšna orožja, da se ne razlikujejo defenzivna od ofenzivnih. Nagibi treh velikih sil ZDA. ZSSR in Velike Britanije, da bi se sporazumele o ukinitvi atomskih poskusov, so vsekakor spodbudni. Toda pregovori o razorože-vanju naj bodo tesno povezani z OZN. K problemu razoroževanja je potrebno pristopiti s pozicij, v katerih bo prišel do polnejšega izraza interes mednarodne skupnosti za ohranitev in okrepitev miru. Potrebno je čim prej ustanoviti telo OZN. kot politično telo s splošno sprejemljivim sestavom. Jugoslavija si je v preteklih letih prizadevala uveljaviti začetne, delne in medsebojno nepogojene sporazume, ker je menila, da je to najprimernejša in naljbolj učinkovita metoda za posredovanje v razoroževanju. Jugoslovanska delegacija si bo prizadevala za zmanjšanje vojnih izdatkov v korist učinkoviti pomoči premalo razvitim deželam. Tudi o miroljubnem izkoriščanju vsemirja, kot o drugih vprašanjih, bo naša delegacija obširneje pojasnila svoje mišljenje v času zasedanja komiteja za razorožitev. Naš sodobni svet zahteva širše in bolj vsestransko in bolj sprejemljivo sodelovanje, kot pa je dosedanje. Mi smatramo, da se vse vrste sodelovanja dopolnjujejo. V sedanji stopnji mednarodnih odnosov je najbolj bistveno, da se ohrani in razširi uporaba metod pregovarjanja in sporazumevanja. V skladu s tem naša vlada aktivno vzdržuje vse oblike pregovorov, ki obetajo koristiti stabiliziranju miru in miroljubnih odnosov med ljudmi. Menimo, da je OZN zelo primerno mesto za zbliževanje gledišč in Dr. VILFAN PREJEL OD MARŠALA TITA VISOKO ODLIKOVANJE Maršal Tito je v sredo sprejel podpredsednika Izvršnega sveta LR Slovenije, dr. Jožeta Vilfana in mu izročil Red jugoslovanske zastave I. stopnje, kot odlikovanje za zasluge v krepitvi in razvijanju miroljubnega sodelovanja in prijateljskih stikov med FLRJ in drugimi deželami. Maršal in njegova soproga sta zadržala dr. Vilfana in njegove soprogo na kosilu. doseganje sporazumov. Mi razumevamo politiko sporazumevanja kot težnjo po sporazumenju v skladu s potrebami družbenega razvoja in napredka na osnovi enakosti in nevmešavanja. Naša vlada je vedno težila razviti čim tesnejše sodelovanje in obojestransko koristno sodelovanje zlasti s sosednimi narodi a tudi z vsemi drugimi, ne glede na to, kakšna je njihova družbena in politična ureditev. Prav ta politika miroljubne aktivne koeksistence pa naleti cesto na nerazumevanje in nasprotovanje pri tistih, ki v mednarodnih odnosih iz blokovskih interesov poglabljajo svetovna nesoglasja. TRI NOTE VLADE FLRJ Tajništvo za zunanje zadeva je v imenu jugoslovanske vlade posredovalo poslanstvu LR Albanije noto, ki izraža skrajno zaskrbljenost nad nizom proti: jugoslovanski h izpadov albanskega tiska in odgovornih voditeljev LR Albanije. Nota je bila predana pretekli četrtek. V soboto je državno tajništvo za zunanje zadeve FLRJ predalo predstavniku bolgarske ambasade noto, ki izraža protest nad žaljivim postopkom člana Politbiroja in sekretarja Komunistične partije Bolgarije Dimitra Ganeva, ki je v govoru ob proslavi 35. obletnice septembrske vstaje v Razlogu negiral nacio-nalno individualnost makedonskega naroda in je ob tem izna-šal še druge netočne in žaljive trditve. Istega dne je obiskal jugoslovanski ambasador na Dunaju, Jože Zemljak, državnega sekretarja za zunanje zadeve dr. Kreiskega in mu predal protestno noto jugoslovanske vlade v zvezi z dogodki na Koroškem. V noti protestira jugoslovanska vlada proti razpisu predsednika pokrajinske vlade Pedwenga, ki praktično ukinja sistem dvojezičnih šol na Koroškem. 4 MRTVI IN 250 RANJENIH NA CIPRU —,Politična napaka’ V petek so‘v Famagust: na Cipru britanski vojaki, ob priložnosti preiskav in aretacij, izven vsake kontrole, v eni uri ranili 250, a ubili 4 ciprske Grke. Ta dogodek so ocenili v Londonu kot politično napako, ki je poglobila ponor med prebivalstvom in oblastjo, toda tudi angleška javnost zahteva preiskavo in zagotovilo, da se podobni izpadi več ne bodo dogajali. Ta dogodek je usmeril pozornost svetovne javnosti ravno na tiste elemente angleške politike, ki Angliji najbolj škodujejo, zlasti kar zaideva ugled. In to se je zgodilo ravno pred sestankom Atlantskega pakta. NA KVEMOJU — OGENJ PREKINJEN Kot poroča Nova Kitajska, je kitajski minister obrambe Peng Te Huaj sporočil Kitajcem na Formozi, da je iz »človekoljubnih ozirov ukazal, da se na Fukienski fronti od ponedeljka naprej prekine za sedem dni topovisko bombardiranje«. V tem presledku lahko ladje s Formoze prevažajo živila na Kvemoj, s pogojem, da jih ne bodo spremljale ameriške ladje. Poročajo, da je po prekinitvi ognja prispel s Formoze pomemben konvoj na Kvemoj in da ga je spremljalo ameriško ladjevje. Ameriški vojaški funkcionarji so na Formozi izjavili, da bodo spremljali Čangove ladje do Kvemoja, dokler ne bodo sprejeli iz Washingtona drugačnih navodil. FIZIČNO DELO V UČNEM PROGRAMU VISOKIH ŠOL NA ČEŠKEM Prosvetni organi Češke nameravajo vpeljati v študij visokih šol tudi fizično delo. Po mnenju češkoslovaškega komiteja za visoke šole, ki je o tem razpravljal, je »nujnost organskega povezovanja vzgoje in učenja vse mladine z življenjem in proizvodnjo v prvi vrsti preko proizvodnega dela študentov«. Fizično delo so že uvedli na nekaterih visokih šolah. Študenti rudarske fakultete v Oslravi bodo morali pred začetkom študija delati eno leto v rudniku in po treh letih študija bodo morali znova v rudnik. To zaradi tega, ker ugotavljajo, da ma češka študentska mladina »slab odnos do fizičnega dela«. Te kritike so vzporedne z ugotovitvami o premajhni stopnji »politične zainteresiranosti« mladine. Tak je vpliv »velikega« zgleda s Kitajske. Tovarna mlečnega prahu — premalo surovin? Polletna realizacija plana v soboški občini NEKATERA NESORAZMERJA Ena izmed ugotovitev ob polletni realizaciji družbenega plana soboške občine je ta, da na primer industrijska proizvodnja ni naraščala z naraščanjem števila zaposlenih. Nesorazmerje je tudi glede fizičnega in finančnega obsega realizirane proizvodnje, kajti vprašanje je. v koliko so vplivale na finančne uspehe ugodne razmere na tržišču. Vendar bo mogoče, kot je bilo ugotovljeno v razpravi o polletni realizaciji družbenega plana, posamezne nedostatke do konca leta še nadoknaditi. V ta namen bo podvzel občinski ljudski odbor nekatere ukrepe, med katerimi je tudi sestanek z zastopniki posameznih podjetij o morebitnih težtkočah v proizvodnji. V razpravi na sej LO v petek, 3. t. m., je bilo med drugim poudarjeno, da podjetja ne morejo dobiti investicijskih sredstev za vsestransko upravičene investicije. Tako so navajali Tovarno mesnih izdelkov in -Panonijo«. Razen tega bo potrebno podrobneje analizirati nekatere probleme obrti in pri tem misliti predvsem na združevanje posameznih manjših obrtnih obratov, ki sedaj poslujejo samo z naslovom: socialistični obrat. V poročilu, ki ga je podal predsednik sveta za družbeni plan in finance Slavko Polanič, je bilo rečeno, da znaša izpolnitev družbenega plana v prvih šestih mesecih 44,6 odstotka v primerjavi z letnim planom. Zelo zadovoljivo realizacijo je doseglo podjetje Separacija kremenčevega peska v Puconcih. Letni proizvodni plan so dosegli z 57 odstotki. Z nekoliko nižjim odstotkom, in sicer 32 odst. so dosegli letni proizvodni plan v Panoniji. Vendar je bila letos ob polletju v tem podjetju proizvodnja večja od lani v istem obdobju za 16. odstotkov. Nekoliko višja kot v okrajnem merilu je bila v soboški občini kmetijska proizvodnja. Povečanje izraženo v odstotku je okrog 10 odst., kot predvideva družbeni plan. Obrtna podjetja soboške občine, ki so v glavnem pavšalirana, so dosegla ob polletju skupno 52 odstotka za letos predvidenega dohodka, Med najboljšimi obrtnimi podjetji sta gradbeno obrtno podjetje »Zidar« in »Strojnik«. -jm. ŠTEFAN ŠABJAN -NOVI PODPREDSEDNIK Obč.LO M. SOBOTA Na zasedanju Obč. LO Murska Sobota v petek, 2. oktobra t.1., sta oba zbora na njegovo lastno željo razrešila dolžnosti dosedanjega podpredsednika Obč.LO Ludvika Cipota. Za novega podpredsednika Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota pa je bil izvoljen tovariš ŠTEFAN ŠABJAN, dosedanji direktor SGP »Sograd« in do-slejšnji predsednik sveta za industrijo in obrt Obč. LO. ODLOČILNA PRELOMNICA (Nadaljevanje s 1. strani) ali redni elani. Podobno velja tudi za žene-zadružnice In njihove sekcije. Samo v Križevcih pri Ljutomeru je v zadnjem ča-m pristopilo v zadrugo okrog 80 žena in mladih kmetovalcev, precejšnje uspehe v tem pogledu pa pričakujejo tudi v drugih zadrugah. Piri vključevanju žena in mladih kmetovalcev gre predvsem za to. da bodo ti novi člani imeli odločilno besedo v organih zadružnega upravljanja, seveda tudi v zadružnih svetih, v katere bodo na izrednih občnih zborih kandidirali tudi svoje zastopnike, ne pa kot doslej, ko so večinoma nastopali pred zadružnimi: vodstvi kot neke vrste moledovalci za moralno in gmotno pomoč. V naši pokrajini pa stopnjujejo tudi prizadevanja za nameščanje in ustaljevaraje dobrega strokovnega kadra v zadrugah, zlasti še upravnikov, ki morajo biti v prvi vrsti samostojni družbeni delavci, saj je na njihovih ramenih pravzaprav glavno breme uveljavljanja nove vloge kmetijskih zadrug. Na pristojnem mestu sodijo, da je že okrog 60 odst. zadružnih upravnikov sposobnih za opravljanje svojega poslanstva, v zimskem času pa nameravajo prirediti zanje še posebne seminarje in strokovne konzultacije. Polletni občni zbori kmetijskih zadrug bodo v Pomurju zaključen: do 15. oktobra, volitve v zadružne svete pa bodo 7. decembra na območju vsega okraja. S. K. Bogat kulturni program ob občinskem prazniku v Beltincih PISANA VRSTA PRIREDITEV Na množičnem zborovanju sta govorila državni podsekretar dr. Anton Vratuša in predsednik OLO Rudi Čačinovič Prebivalci občine Beltinci so v dneh od 5. do 5. oktobra praznovali svoj tretji občinski praznik. V okviru praznovanja je bilo več kulturnih in športnih prireditev. 3. oktobra so nastopili mešani pevski zbor iz Dokležovja. moški pevski zbor in kmečka godba iz Melinec ter glasbeni kvintet iz Beltinec. Ob spremljavi kvinteta sta tov. Bernotova in tov. Zver zapela nekaj narodnih pesmi. 4. oktobra je nastopil mešani pevski zbor iz Gornje Bistrice, na sporedu je bila tudi spevoigra »Snubači«, nastopila pa Sta še moški pevski zbor iz Črensovec ter godba iz Gančan. Sledila je slavnostna akad. KK »Prekmurje« in dirke na valjih. Ves čas praznovanja so bili Beltinci slavnostno okrašeni. Zaključno zborovanje je bilo pred zadružnim domom, zbrani množici pa sta spregovorila tudi Vratuša in predsednik OLO državni podsekretar dr. Anton Vratuša in predsednik OLO Rudi Čačinovič. Dr. Vratuša je go- voril o razvoju in pospeševanju kmetijstva ter nekaterih aktualnih vprašanjih zunanje politike, predsednik OLO Rudi Čačinovič pa o doseženih uspehih v občini in pospeševanju kmetijstva s pomočjo pogodbenega sodelovanja. Omenil je nezaupanje, ki ga imajo nekateri naši ljudje do tega načina pospeševanja kmetijstva in izrazil upanje, da bodo njegovi uspehi prepričal: tudi tiste, ki stoje sedaj ob strani. A. H. Zadružno trgovsko podjetje »SEMENA« Maribor obvešča vse kmetijske zadruge in zasebne kmetovalce Pomurja, da ima na zalogi in pripravljeno za jesensko setev proti prodaji ali zamenjavi, večje količine semenskih žil in to: semensko rž »Dreger« po 45 din, semenski ječmen »Peragis Melior« po 45 din, semensko pšenico »U1«, »Bankuti« in »Kadolška« po 47 din, odnosno proti takojšnji zamenjavi 1:1,60 kg ali spomladi po žetvi 1:1,70 kg. Semenska rž je že vskladiščena na KG Rakičan in KG Murska Sobota, semenski ječmen, pšenica »Kadolška« in »Bankuti« na selekcijskem posestvu Beltinci, dočim semenska pšenica »U 1« na posestvih Murska Sobota, Črnci-Apače, Beltinci, Rakičan in Lendava. Vse blago je visoke kvalitete, semensko priznano, atestirano in plombirano, visoko kaljivo, čisto in razkuženo. Z zamenjavo semen podjetje jamči za 400 kg večji ha donos po 1 ha. Zadruge, ne zamudite izredno ugodne prilike ter si kvalitetna semenska žita za jesensko setev nabavite takoj, katera pa lahko prevzamete takoj pri omenjenih posestvih odnosno naročite ista pri podjetju »SEMENA« Maribor, tel. 26-48. Podjetje vam seme tudi takoj dostavi s kamionom. Se priporoča zadružno trgovsko podjetje .. SEMENA .. MARIBOR TRAGEDIJA V „PODVISU” POŽAR V PREMOGOVNIKU V KNJAŽEVCU JE ZAHTEVAL 61 ŽRTEV Preteklo sredo se je zgodila v rudniku črnega premoga »Pod-vis« pri Knjaževcu katastrofalna nesreča, ki jo je povzročil kratek stik v transformatorju. Ko so se menjavale izmene v rudniških rovih, je nastal velik požar, proti kateremu so se borile reševalne ekipe okoliških in domačega rudnika, vojak' naše armade, gasilci in mnogi prostovoljci delavci, med katerimi so bili takšni, ki so jih pravkar rešili iz ogroženih oken v rovih. Število žrtev je iz dneva v dan naraščalo in se je od prvega dne, ko so menili, da je vseh smrtno ponesrečenih 30, do zadnjega dne povečalo kar na 61. Vsi smrtno ponesrečeni so identificirani, tako da so znana imena vseh mrtvih. Nekaj nad 100 ogroženih rudarjev so reševalne ekipe, ki so prispele v pomoč takoj, brž ko se je zvedelo o veliki nesreči, hitro rešile in med njimi ni nobenega, ki bi imel kakšne posledice. Vso naše prebivalstvo je z velikim sočustvovanjem spremljajo potek reševanja v rudniku zasutih in ogroženih rudarjev rudnika »Podvis«. Ves naš tisk je obširno poročal o poteku reševanja in v Knjaževac, kjer se je ta katastrofalna nesreča pripetila, so druga za drugo prihajale sožalne brzojavke. Prvi je poslal sožalno brzojavko maršal Tito, številnim ostalim se je pridružila tudi sožalna brzojavka norveškega predsednika Gerhardsena. Na kraj nesreče so poleg reševalnih ekip in ekip prve pomoči, ki so jih poslali tudi z letali iz Beograda, prispeli tudi visoki predstavnik' ljudske oblasti. Tovariš Moma Markovič, sekretar za delo Zveznega izvršnega sveta, in Ivan Božičevič, podpredsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, sta skupaj obiskala ponesrečene rudarje in se zonimala za vzroke nesreče in za reševanje. Prisostvovala sta tudi komemoracijski seji delavskega sveta rudnika »Pod-vis« in komemoraciji za ponesrečenimi rudarji. Še v času reševanje je Izvršni svet LR Srbije odločil, da dodelli družinam ponesrečenih 5 milijonov din kot pomoč, a pozneje so se oglašali iz raznih krajev Jugoslavije, kjer so delavski sveti sklenili, tla bodo v pomoč družinam ponesrečenih nekaj prispevali. V ta namen go v podjetju »RUDNAP« v Beogradu odobrili denarno po- moč 100 tisoč din, ki so jih poslali rudniku brzojavno. Kolektiv PTT delavnice v Beogradu je v pomoč poslal 35.000 din. Delavski svet rudnika »Podvis« pa je odločil, da dodeli družinam ponesrečenih enkratno pomoč v znesku dveh milijonov dinarjev in da bo v bodoče skrbel za otroke ponesrečenih rudarjev. Kolektiv tekstilne tovarne Timočanka« iz Zaječarja pa je obvestil kolektiv rudnika Podvis««, da bo sprejel na vzdrževanje in šolanje nekaj otrok ponesrečenih rudarjev. O trenutkih soočenja s smrtjo so pripovedovali rudarji, ki o jih novinarji obiskali v bolnišnici. Kopač Gragoslav Štefanovič je pripovedoval o usodnih trenutkih v globini 300 m. (Nadaljevanje na 5. strani) Pomurski vestnik. 9.oktobra 1958 2 O kupni moči Družbeni plan našega okraja predvideva letos povečanje blagovnega prometa o trgovini na drobno za 8,6 odstotka. Analiza gibanja prometa v trgovini na drobno pa je pokazala, da se je ta povečal do konca avgusta za 16,7 odst. Osebni dohodki delavcev in nameščencev so znašali 1 milijardo 231 milijonov dinarjev, kar je za 19 odst. več kot lani. odkup kmetijskih pridelkov pa je znašal 1 milijardo 817 milijonov dinarjev, to je za 28 odst. več kot lani v istem razdobju. Če bi trdili, da so ti prejemki delavcev in uslužbencev kot kmečkega prebivalstva celotna kupna moč tako enega kot drugega, bi morali zaključiti, da kupna moč kmetijskega prebivalstva upada. V resnici pa je tako, da so evidentirani podatki za prejemke celotna kupna moč le za delavce in nameščence, dočim predstavljajo prejemki kmečkega prebivalstva le odkup viškov, pri čemer je odšteti nekatere osnovne prehrambene predmete, ki jih kmetovalci ne kupujejo itd. Seveda pri tem denarnem prometu v korist kmečkega prebivalstva ni zajeto medsebojno trgovanje med kmetovalci, neposreden nakup prehrane potrošnikov pri kmetovalcih in trgovanje izven okraja, mimo domačih trgovskih podjetij. Da je trditev o povečanju kup ne moči kmečkega prebivalstva realna, dokazuje med drugim tudi za 16,7 odstotkov povečan blagovni promet o trgovini na drobno. Verjetno je vplivalo na ta porast pretežno kmečko prebivalstvo, saj je v Pomurju po statističnih podatkih iz 1956. leta 70,6 odst. kmetovalcev. Zanimivo je med drugim to, da se je blagovni promet povečal že do konca avgusta, ko se šele pričenja glavna odkupna sezona. Ker je na splošno letina o oseh ozirih dobra, se bosta tako odkup kot kupna moč kmečkega prebivalstva še povečala. Ugotovitev, da kupna moč kmečkega prebivalstva narašča, je razveseljiva, seveda, o kolikor denarni prejemki prebivalstva niso večji zaradi podražitve kmetijskih pridelkov, namreč zaradi postopnega uvajanja sodobnejšega kmetovanja, se pravi zaradi vedno večjih hektarskih donosov itd Na desnem bregu Mure: Prva faza elektrifikacije naposled končana Letos je bila v krajih ob desnem bregu Mure končana prva faza elektrifikacije, se pravi, da so zasvetili e po vseh vaseh električne luči. Elektrike nimajo Le še v posameznih zaselkih. Strokovni delavci Elektro-obrala Gornja Radgona so obnovili letos precej omrežja na račun industrijskih potrošnikov. Nizkonapetostno omrežje so uredili v naslednjih krajih: v Jahov' 2,5 km, v Kokolanjščaku in Grabšincih 8,3 km, v Trnovcih-Rucmancih 5,8 km in v Savcih 2,3 km. To so bila elektrifikacij-ska dela, ki so jih opravili na račun potrošnikov električne energije. Razen tega je podjetje samo iz lastnih sredstev zgradalo 3 transformatorje s pripadajočimi daljnovodi, in sicer v Spodnji Ščavnici, v Očeslavcih in v Kokoričih. Ti transformatorji bodo dokončno urejeni do konca tega leta. Vzporedno z elektrifikacijo je porastila zadnja leta tud: potrošnja električne energije. Letos je bilo okrog 9500 odjemalcev gospodinjskega toka. Število potrošnikov pa še vedno narašča. Z vedno bolj razširjenim niz-ko in visokonapetostnim omrežjem pa naraščajo iz leto v leto stroški vzdrževanja omrežja. Tako je bilo porabljenih lani za obnovitvena in vzdrževalna dela okrog 37 milijonov dinarjev. Daljnovod — tudi v Spodnji Ščavnici, Očeslavcih in Kokoričih ... Gospodarski razvoj občine Gornja Radgona V KMETIJSTVU IN INDUSTRIJI predvidenih največ investicij Za 65% večja proizvednja slatine zaradi gradnje obrata Boračeva Radgonska občina je te dni sprejela družbeni plan gospodarskega razvoja za obdobje 1957—1961. Občina se uvršča med srednje velike ter šteje 16.230 prebivalcev. Ker sodi občina še vedno med manj razvite, bo vložila vsa pomembnejša investicijska sredstva za razvoj gospodarstva, predvsem tudi na področju kmetijstva. Bodoči razvoj kmetijskih zadrug bo omogočil hitrejše razvijanje socialističnih proizvodnih odnosov na vasi. Da se zagotovi povečanje skupne družbene proizvodnje v povprečni višiini 12,2% na leto, bo potrebno izvajati predvsem ekonomsko politične naloge. Če bo hotela občina doseči, postavljene ekonomsko politične smotre v gospodarskih dejavnostih s področja družbenega standarda, bo morala investirati v navedenem obdobju l milijardo 626 milijonov dinarjev. Naj večji obseg investicij je predviden v kmetijstvu in industriji, kjer bo investiranih 80% celotnih sredstev za gospodarske investicije. Razpoložljiva sredstva za investicije na področju družbenega standarda bodo uporabljena v največji meri za stanovanjsko graditev, za prosveto, komunalno dejavnost in zdravstvo. Na področju gospodarskih dejavnosti bodo izvedli rekonstrukcijo in modernizacijo opekarne v G. Radgoni, zgraditi bodo lesni kombinat v G. Radgona, dalje slatinski obrat v Boračevi (gradnja je predvidena v letih 1959-60), za kar bo investiranih 266 milijonov di- narjev. V primerjavi z letom 1956 se bo proizvodnja mineralne vode z izgradnjo tega obrata povečala za 65%. V teku je gradnja moderne vinske kleti na Kapeli. V načrtu so dalje obnova vinogradov in sadovnjakov pri vinogradniških kmetijskih gospodarstvih Kapela, Radgona in Črnci, nabava raznih kmetijskih strojev, izgradnja skladišč pri kmetijskih zadrugah, gradnja letnega kopališča v Radench itd. Ika Zadruge v radgonski občini presegle plan setve V radgonski občini so kmetijske zadruge izpolnile svoje obveznosti sklepanja pogodb o pridelovalnem sodelovanju. Plan setve 200 ha zemlje s pšenico italijanskih sort so presegle za okrog 5 ha. Posebno lepe uspehe imajo v tem pogledu zadruge Radenci, Ivanjci, Negova in Ščavnica, ki so presegle svoje predvidene plane za 6 ha. Tudi priprave za pravočasno setev so že opravljene. Na mestu so gnojila in kakovostna semena. Strokovnjaki opravljajo analizo zemljišč, če so primerna za setev italijanske pšenice, kar bo zagotovilo dosego predvidenih hektarskih donosov. S setvijo bodo začeli prve dni oktobra, tačas pa pripravlja jo razpored traktorjev in druge mehanizacije. lka Ob dograditvi razbremenilnika Mura - Ledava KORISTNO NALOŽENI MILIJONI Kakor poročamo na drugem mestu, bodo te dni predali svojemu namenu razbremenilnik Ledava—Mura. Le-ta bo, kakor znano, odvajal v primeru potrebe visoke vode Ledave v Muro. Da bi povsem preprečili poplave Ledave, bi jo bilo treba regulirati v dolžini 55 km na isti profil kot razbremenilnik, pravijo strokovnjaki. To bi seveda zahtevalo ogromne vsote tako za regulacijska dela kot za gradnjo objektov. Gradnja 7,5 km dolgega razbremeniinika je bila torej cenejša rešitev. Znano je, da obsega širše poplavno področje Ledave 16.000 ha zemljišča, od tega 4800 ha njiv, 6240 ha travnikov in 1760 ha pašnikov. Ožje poplavno področje meri okrog 4000 ha, poplave na njem pa nastopajo letno enkrat ali dvakrat, medtem ko beležijo poplave na širšem poplavnem področju vsakih pet let, izvzemšč katastrofalne poplave, ki jih ni moč predvideti. Zadnjič so zabeležili katastrofalno poplavo Ledave I. 1925, zadnje večje poplave pa so bille v začetku pomlad: l. 1955. Z dograditvijo razbremenilnika Ledava—Mura se odpirajo kmetijstvu spodnjega področja Ledave oziroma celotnemu lendavskemu področju nove perspektive. Spremenila se bo sestavina tal in s tem struktura kultur v okrajnem povprečju. Ce vzamemo poplavno področje kot 100, odpade na njive 37%, na travnike in pašnike pa 62,5 odsit. Kot vidimo, prevladujejo tod travniki in pašniki, ko bodo poplave odpravljene, pa bo slika povsem drugačna. Razveseljiva posledica bo seveda splošno povečanje pridelkov, saj so poplave škodovale posevkom in preveč dvigale podtalno vodo, kar je škodovalo zlasti mladim posevkom. Kjer je padec večji, je voda odnašala njivsko zemljo, kjer je padec manjši, pa je odlagala grušč. Povsod je po poplavah ostalo blato, kar je povzročalo širjenje metiljavosti. Ko ne bo več poplav, lahko pričakujemo naslednje povečanje proizvodnje na hektar, drevo, glavo ži vime — pri žitih od 11,2 mtc na 14,6 mtc, pri krompirju od 102 mtc na 140 mtc, pri njivskem senu od 30 mtc na 45 mtc, pri travniškem senu od 25 mtc na 40 mtc, pri jabolkah od 22 kg na 35 kg, pri govedu od 180 kg na 220 kg, pri prašičih od 80 kg na 100 kg, pri proizvodnji mleka od 1000 1 na 1300 1 itd. Pridelek bo večji tudi zaradi tega, ker bo moč marsikje sejat žito, kjer doslej to ni bilo mogoče. Hkrati bo razbremenilnik z ostalimi regulacijami v zvez z razbremenilnikom povečal vrednost kmetijske proizvodnje v poljedelstvu od 221,6 milijonov na 422,7 milijonov dinarjev Letno, v sadjarstvu od 4,5 na 12,5 milijonov, v vinogradništvu od 4,6 na 7,9, v živinoreji od 306,5 na 470,9. Skupno se bo vrednost kmetijske proizvodnje povečala letno za 377,9 milijonov dinarjev. Pri tem niso upoštevani ostali agrotehnični ukrepi, ki so sedaj možni. Ob vsem tem velja omeniti še to, da predstavljajo pretežni del delovne sile kolektiva Vodne skupnosti cigani. Med njimi so tudi taki, ki so vztrajali pri delu oziroma gradnji razbremenilnika s presledki od začetka do konca. In medtem, ko so bili L. 1949 lastninski odnosi neurejeni, je sedaj to urejeno že 90 odst. in Vodna skupnost je s pogodbami izplačala vsa zasežena zemljišča. bš Ljutomer V nedeljo je gostoval v Ljutomeru zabavni ansambel celjskega akademskega kluba. In-struimentallni kvintet s pevcema Marjanom Roblekom in Brankom Dobravcem je priredil veseli večer. Za smeh je poskrbel humorist Matevž iz Ljubljane. Ljutomerčani so goste, ki so jim pripravili prijetno razvedrilo, prisrčno sprejeli. Ko bo Ledava ukročena in ne bo več poplavljala, se bo vrednost kmetijske proizvodnje v Pomurju povečala letno za 377,9 milijonov dinar jev. Na sliki: Takšen je bi! prizor, ko je Ledava zadnjič poplavila okolico mesta Murska Sobota. ČE LJUDJE HOČEJO ... V Radoslavcih so v nedeljo slovesno odprli nov zdravstveni dom. Prebivalci okoliških krajev so ga zgladili v rekordnem času 60 dni. Pri tem so zbrali za okrog 5 milijonov dinarjev materiala. Otvoritve so se udeležili sekretar OK ZKS JAN ROS, podpredsednik OLO JOŠKO SLAVIČ, predstavniki občinskega ljudskega odbora in drugi. Za prebivalce Radoslav ec in okoliških krajev je bil zadnjo nedeljo Dopoldne pravi praznik. Pri novozajenem zdravstvenem domu se je zbralo precejšnje število ljudi, da prisostvujejo slovesni otvoritvi. Komaj 14. julija so pričeli z gradnjo, 27. septembra pa je bila zgradba dokončana. V prijazni enonadstropni hiši bo prostor za ambulanto s čakalnico, trgovino z vsemi potrebnimi skladišči, tam bo pisarna krajevnega urada Radoslavci, 2 pisarni za kmetijsko zadrugo itn 2 stanovanjska prostora. Kakor predvidevajo, bo pričela ambulanta redno delovati s prvim novembrom. Gradbeni material za stavbo so pričeli zbirati že maja. Prvi, ki je pripeljal na gradbišče stavbni les, je bili Ludvik Dajčer iz Radoslavec. Kasneje so pričeli voziti les tudi drugi prebivalci iz Radoslavec, Precetinec, Sitarovec, Kuršinec, Bodislavec in Godemarec. Vsega je v teh krajih 298 gospodarstev, ki so Slaba cesta Pertoča-Rogaševci Okrajna cesta iz Pertoče proti Rogaševcem je v tako slabem stanju, da tega ni moč opisati. Leseni most v Pertoči je tudi že zdavnaj odslužil. Tudi most v Rogaševcih ni nič boljši. Pred dnevi je polovica mostu bila zaprta, popravilo, ki so ga opravili, pa ne bo dolgo kos prometu, ki je sedaj v jesenskem času Iz dneva v dan večji. pomagala prav vsa razen šestih in sicer: 2 v Radoslavcih, 1 v Bodislavcih, 1 v Precetincih in 2 v Godemarcih. Skupno so opravili ljudje na gradbišču Okrog 10 tisoč prostovoljnih ur. Med najboljšima sta bili mlad-kitki Jožefa Trstenjak in Anica Draškovič iz Radoslavec ter ženi Kristina Kocuvan in Aloj zija Benko iz Precetinec, med mladinci pa Janez itn Mirko Murkovič tiz Bodislavec. Da je bil zdravstveni dom zgrajen v tako kratkem času in s tako pomočjo prebivalstva, gre zasluga seveda vsemu prebivalstvu prav tako pa tudi predsedniku pripravljalnega odbora Alojziju Filipiču, ki je požrtvovalno vodil vsa dela. Koimaj so končali zdravstveni dom, že razmišljajo ljudje v Radoslavcih o gradnji šole, ki bi bila v tem kraju zelo potrebna. Lahko smo prepričani, da bodo tudi to svojo željo že prihodnje leto ali pa čez nekaj let uresničili, saj, če so ljudje prepričani, da delajo zase, ni stvari, ki je ne bi zmogli. In tega se v Radoslavcih in v okoliških vaseh dobro zavedajo. To dokazuje uspeh letošnjega leta: zdravstveni dom. -jm ZANIMIV POSKUS NA RADGONSKEM GRADU TELEVIZIJSKE ANTENE, KI JIH IZDELUJE PODJETJE »FLRAD«, OMOGOČILE OGLED PROGRAMA TELEVIZIJSKIH POSTAJ ZAGREB, DUNAJ, UNZ IN CELOVEC Radgonsko obrtno podjetje ELRAD, ki deluje že nekaj let dokaj uspešno (ukvarja se z instalacijo električne napeljave im popravljanjem radijskih sprejemnikov), je napravilo te dni zanimiv poskus s svojimi kakovostnimi izdelki — televizijskimi antenami. Na radgonskem gradu so poskusno montirali dve vrsti televizijskih anten: Maximum 1 in Snop 1. Grič, na katerem stoji radgonski grad, je zaključek Slovenskih goric in je viden daleč naokrog. Zato so pogoji televizijskega sprejema na gradu zelo ugodni, kar je pokazal tudi preizkus televizijskih anten radgonskega El rada. Seveda je treba poudariti, da lega gradu ne bi opravila vsega, treba je tud' kakovostnih anten, kot so antene tega podjetja. Znano je, da so to antene velikega učinka in je služil poskus predvsem televizijskim oddajnikom od daleč. Poskus je nadvse uspel, kajti na televizorju je bilo mogoče gledati Dunaj,, Linz, Graz in Celovec, presenetljivo in nepričakovano dobro pa smo lahko videli Zagreb. Tov. Zvonko Klemenčič, tehnični vodja podjetja in konstruktor anten je izjavil, da takega sprejema še ni videl na nobenem televizijskem sprejemniku. Radgonski ELRAD je bil s poskusi nadvse zadovoljen, saj je bil dolgotrajni napor s konstrukcijo anten kronan z velikim uspehom. Sedaj že pošilja po domovini svoj odličen izdelek. Da pa se ne bi antene na pot: poškodovale, jih pakirajo v lične kartonske podolgovate škatle, ki jih izdeluje karto-nažni oddelek istega podjetja. Ogromino anteno, kakršna je videti zaradi obsežnosti na strehi, položijo v približno 1,70 m dolgo in 15 cm široko škatlo, kajti anteno je moč igraje zložiti kot kakšno igračko. Podjetju ELRAD za prizadevanje in uspehe vse priznanje! -ar Radgončani v Tednu matere in otroka Pripravljalni odbor, sestavljen iz članic Društva naprednih žena, je pripravil bogat spored za Dve »brihtni glavici« iz radgonskega otroškega vrtca Teden matere in otroka. Naj naštejemo najvažnejše: v tem tednu bodo vsi občni zbori Dru štva prijateljev mladine v območju občim e Gornja Radgona. Delo starešinskih svetov v pionirskih organizacijah bo treba obnoviti in znova poživiti. Kar največ mladine naj se vključi v telovadno društvo »Partizan«, po šolah pa je dvigniti smisel za politehnično vzgojo. Članice Društva naprednih žena bodo obskale tiste otroke, ki so moralno ali socialno ogro ženi, posebno skrb pa bodo posvetile otrokom padlih borcev z NOB. Pogledale bodo tudi tiste otroke, katerih matere so zaposlene in ki nimajo pravega nadzorstva; pot jih bo vodila tud: do pastirčkov, da vidijo, kako živaljo ti naj mlajši hlapčki. Šole, pri katerih še niso vkuhali marmelade, naj storijo to ta teden. Pri hišnih svetih v večjih stanovanjskih h šah ali pa v skupinah z manjševilnimi stanovanji bo treba kar najhitreje mi- sliti na skupne pralnice. Razen tega bodo higienska predavanja med odraščajočo žensko mladino, ob koncu tedna pa bo v G. Radgoni centralna proslava s kulturnim sporedom, ki ga bodo izvajali učenci radgonske osnovne šole; ob tej priložnosti bo tudi občni zbor Društva prijateljev mladine iz Gor. Radgone. -ar Ljudska poslanka tov. Lovarjeva obiskala šolsko kuhinjo v Gornji Radgoni Te dni je obiskala šolsko kuhinjo v Gornjii Radgoni ljudska poslanka Marija Levarjeva, ki se je živo zanimala za delo v šolski kuhinji in za težave, ki rade nastopajo tudi v šolskih kuhinjah. Ogledala si je zalogo, ki ni majhna in se pohvalno izrazila o vsem prizadevanju šol- ske kuhinje. Tovariš ca Levarjeva je obljubila, da bo tudi v bodoče pomagal kuhinji občinski ljudski odbor, da bo kakovost prehrane iz leta v leto boljša. Radgonski šolarji so se obiska razveselili, saj so videli nov dokaz zanimanja ljudske oblasti zanje im za njihovo rast. Pomurski-vestnik, 9. oktobra 1958 3 KG Rakičan v pričakovanju slovenskega rekorda Hibridna koruza: 100 q na hektar ? VAGON ZLATEGA ZRNJA Z 1 ha ZEMLJE LAHKO PRIDOBI, KDOR NE VARČUJE Z GNOJEM IN NAPORI PRI OBDELAVI ZEMLJE — MOGOČE, KAR JE BILO ŠE LANI NEMOGOČE! — NAJBOLJŠE KAŽE V LEMERJIH — POSESTVO PRIDELOVALNO SODELUJE TUDI Z OKOLIŠKIMI KMETOVALCI IN TO — USPEŠNO. Rakičansko kmetijsko gospodarstvo je že lani tekmovalo v pridelovanju hibridne 'koruze. Tedaj si je delovni kolektiv določil na 13 ha zemlje najvišjo znamko: 60 q pridelka na hektar. Letos so njegova prizadevanja segla še dlje; na posestvu so se odločili, da bodo posadili manj krompirja in več hibridne koruze W 355 A. Ta koruza naj bi jim prinesla hektarski donos, ki ga doslej še nismo zabeležili v Sloveniji: en vagon suhega koruznega zrnja na hektar. Svoja pridelovalna prizadevanja so na posestvu uspešno povezali z znanstvenim raziskovalnim delom Kmetijskega instituta v Ljubljani; strokovnjaki tega instituta so zanesljivo analizirali zemljo in predlagali ustrezno doziranje hlevskega gnoja in umetnih gnojil. Kolektiv je tem agrotehničnim ukrepom pridružili še skrbno obdelavo zemlje z modernimi stroji in zdaj že predvidevajo, da se jim bodo poskusi posrečili stoodstotno. Na parcelah, kjer je toča po cenitvi posebne komisije -sredi najlepše rasti uničila okrog 80 odst. pridelka, so po opustošenju še posebej gnojil: koruzi z dušičnatimi gnojili in bodo na njih pridelali okrog 60 q zrnja na hektar (tudi rekorden pridelek), na parcelah kjer toče ni bilo, računajo celo na 100q hektarski donos, v Lemerjih, kjer hibridna koruza najbolje kaže, pa celo še več. To bo nedvomno izreden uspeli, ki dokazuje, kaj vse je moč doseči na naši zemlji, če seveda ne skoparimo z gnojem in do- slednim uveljavljanjem drugih agrotehničnih ukrepov. Na 30 ha torej 30 vagonov koruznega zrnja! Znano je, da nove rodne sorte hibridne koruze naravnost zahtevajo več hranil, torej velike doze naravnega in umetnih gnojil. O tem so se lahko prepričali tudi kmetovalci, ki so letos pridelovalno sodelovali z rakičanskim KG. Po kalkulacijah in sklenjenih pogodbah je posestvo prispevalo okrog 33 odstotkov sredstev v pridelovalnem procesu (1700 kg umetnih gnojil in 50 kg dobrega semena koruze W 553 A na ha. oranje in podrahljavanje zemlje s stroji), ostalo pa kmetje. V tem razmerju si bosta obe pogodbe- ni stranki tudi delili pridobljeni pridelek. Ob hektarskem donosu, ki ga pričakujeta, bo vsaka stranka prišla ugodno na svoj -račun, saj so na njivi Geze Gjereka natrgali 119, na njivi Jožeta Koračima 122, na njivi Rudija Ščančarja 132 in na njivi Kollomana Gjereka 120 q storžev na hektar (pravo podobo o hektarskem donosu dobimo, če od navedenih količin odštejemo okrog 35 odst. teže, ki odpade na gole storže). Ob veliko manjšem trudu in vlaganju sredstev je torej kmetovalec prejel okrog 80 q storžev na hektar, posestvo pa nadaljnjih 40 q za kritje svojih pridelovalnih stroškov. Pridelovalno sodelovanje med rakičamskim KG in zasebnimi kmetovalci je že obrodilo ugodne rezultate, ki pa bi bili prav gotovo še večji, če bi se tudi druga polovica kmetovalcev držala sklenjenih pogodb. Na posestvu tekmujejo tudi s sladkorno peso in so z njo v kooperaciji z 2 kmetovalcema. Z italijanskimi pšenicami, ki so jih letos že preizkušali, a jim je zanesljive rezultate preprečila toča. sodelujejo na 9 ha zemlje. V sklenjenih pogodbah med kmetovalci in posestvom je določeno. da bo posestvo prispevalo 47, vsak od kmetovalcev pa 53 odst. sredstev. V tem razmer ju si bosta oba pogodbenika prihodnje leto tudi delila pospravljeni pridelek. Pri italijanskih pšenicah računajo na 50 q pridelka na ha. S. K. Rakičansko kmetijsko gospodarstvo — po ustreznih naporih uspeli pri belih žitih (na sliki) in koruzi Cankova vabi na gasilski festival Občinska gasilska zveza Can kova je glede požarne varnosti med prvimi v okraju. Kakor v minulem letu, tako je bil tudi letos v občini samo še en požar. Navzlic temu pa je občinska gasilska zveza ob pregledu ugotovila, da polovica društev ni popolnoma pripravljenih. kar zmanjšuje odgovornost za požarno varnost njihovih vasi. Društvo Jurij je minulo nedeljo predalo svojemu namenu motorno brizgalno. Sedaj je v radgonskem sektorju vsako društvo opremljeno z motorko. Posebne komisije so pregledale tudi vse dimne naprave in zapisnike o nepravilnostih dostavile ObLO. Na nedavni sej: ObGZ pa so sklenili, da bo 19. oktobra občinski gasilski festival. Nastopila bodo vsa društva iz občine, najboljša pa bodo nagrajena z raznim gasilskim orodjem. Narava se je pošalila v vrtu kostanjev pred hotelom »Zvezda v Murski Soboti. Mnogo prezgodaj je osula listje ene mu izmed njih in ga obdarila z lepim belim cvetjem, obkroženim s svežim vencem zelenega listja. Nenavadno je izstopalo to cvetje na skoraj povsem golih vejah kostanja o družbi ostalih dreves, ki so še zdaj polna starega listja in plodov. Eden izmed natakarjev restavracije »Zvezda« je zatrdil, da se to ni zgodilo prvič in da je že lani opazil, da ta kostanj cvete spomladi prvi in potem še enkrat jeseni. Občni zbor kmetijske zadruge Veržej SKRB ZS RAZŠIRJENI OKOLIŠ Preteklo nedeljo je bil v Veržejo polletni občni zbor kmetijske zadruge. Kmetijska zadruga Veržej je dosegla letos do konca septembra 53,7 milijonov dinarjev prometa, kar znaša 70 odst. prometa, planiranega za leto 1958. Celotnega dohodka pa so dosegli skoraj 7 milijonov, kot je bilo predvideno z letnim planom. Letos je nabavila kmetijska zadruga med drugim več strojev, tako mlatilnico, motorno škropilnico, traktor »Ferguson« itd. Za stroje, ki so jih kupili letos, so porabili okrog 3 milijone dinarjev investicijskega posojila. k temu pa primaknili še 1 milijon dinarjev lastnih sredstev. Skupna vrednost osnovnih sredstev znaša ob polletju okrog 18 milijonov dinarjev. Zadružniki so na polletnem občnem zboru sklenili, da se porabi okrog 200 tisoč dinarjev, ki so ostali še iz lanskega leta, za nalkup strojev. Zadružniki so predlagali, naj zadruga nabavi še en sejalnik in slamoreznico. Razen tega so predlagali, naj bodo zadružni traktorji pri oranju čim bolj racionalno izkori-sceni. Le tako bo mogoče po mnenju zadružnikov — zaključiti poslovno leto strojnega odseka brez izgube. Zadružnik so na občnem zboru pooblastili upravni odbor, da najame posojila: do 10 milijonov dinarjev investicijskega in do 10 milijonov obratnega posodila. V predlogu za volitve zadruž- nega sveta in njegovega upravnega odbora kmetijske zadruge se odraža predvsem skrb za razširjeni okoliš kmetijske zadruge, saj bodo po predlogu, ki ga je odobril občni zbor, zastopani v upravnem odboru kot v zadružnem svetu vsi kraji okoliša zadruge. Po tem predlogu bo štel upravni odbor 9 članov, od tega bosta 2 iz Veržeja, 1 iz Bunčam, prav tako po en član iz Banovec. Grlave, Krištanec-in Šalinec. iz vuČje vasi Premalo gospodarstev V KMETIJSKI ZADREGI V minulem tednu je bila v Vučjii vasi razširjena seja OO SZDL, ki ji je prisostvoval tudi predsednik ObLO Ljutomer tov. Tone Truden. Razpravljali so o pripravah za volitve v zadružne svete in sklenili, da bodo vključili v KZ čim več kmetov-proizvajalcev. saj je na območju osnovne organizacije SZDL Vučja vas ki zajema 4 vasi. včlanjenih v KZ komaj 65 gospodarstev. Šolski odbor organizira s po močjo žena-zadružnic nabiralno akcijo sadja, v okviru šolske kuhinje pa bodo nato kuhal marmelado in pripravljali sad- ne sokove. Nekaj sadja bodo poslali tudi neki šoli na Primorskem, kjer sadija nimajo. Naposled so se pogovorili o težavah v zvezi z arondacijo, ki jo izvaja KG Beltinci (prej Muropolje). Z arondacijo se kmetje v glavnem strinjajo, do nesporazuma je prišlo le v enem primeru, vendar bodo tudi tu uredili stvar v obojestransko korist. T. S. Zanimiva statistika KRIVI SMO - KER SMO NEPAZLJIVI! V POMURJU NARAŠČAJO PROMETNE NESREČE - LETOS JE BILO ENKRAT VEC SMRTNIH NESREČ V PROMETU KOT PA LANI - VEČINOMA SO VZROKI PROMETNIH NESREČ SUBJEKTIVNI - ZELO STROG POSTOPEK ORGANOV NOTRANJE UPRAVE V ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI NA CESTAH JE PREMALO — SVET ZA NOTRANJE ZADEVE IN SPLOŠNO UPRAVO OLO POZIVA K SODELOVANJU SOLE, STROKOVNE ORGANIZACIJE. AVTO-MOTO DRUŠTVA. DRUŽBENE IN POLITIČNE ORGANIZACI JE IN SPLOH VSO PREBIVALSTVO! V devetih mesecih letošnjega leta je bilo v Pomurju šest smrtnih prometnih nesreč. Lani so bile v isti dobi le tri smrtne no reče. Teških poškodb je bilo lelos 15, lani 11. lažjih poškodb pa 17, lani 10. Posledica prometnih nesreč je tudi gmotna Škoda v znesku 5.231.000 din. lani pa 3.041.000. Ta gmotna škoda je ocenjena na licu mesta. Niso upoštevani izdatki za popravilo vozil, škoda, ki jo utrpi podjetje zaradi tega ker voziila določeni čas ne more uporabljati, stroški za zdravljenje ponesrečenih itd. Vse to še močno poveča znesek že ocenjene škode. Lani je bilo 41 prometnih nesreč. Letos je bilo že 61 prometnih nesreč. Tudi 227 motor- nih vozil je več na naših ce-stah (20,2%). Novih motornih koles je 177, osebnih avtomobilov 33, traktorjev 12 itd. Letos je tudi mopedov več kot lani — kar 108. Dvokoles je več okrog 2000 ... Toda vzroki nesreč niso v povečanju prometa temveč v vinjenosti, neupoštevanju prometnih predpisov, prehittri vožnji itd. Največ prometnih nesreč so povzročili vozniki motornih vozil! — 42. kolesarji 12. mopedisti (skoraj neverjetno) le 2, pešči 3 in voznik' vprežnih vozili 2. Vinjenih povzročiteljev nesreč je bilo 14. v vožnji brez izpitov 8, v rezanju ovinkov 6. v nepravilnem srečanju 6. v menjavanju smeri vožnje 5 itd. Na ravni cesti je bilo 23 nesreč, na ovinkih 14. na križiščih 13. na železn -ških prehodih 4... Trčilo je 23 vozil, prevrnilo se jih je 10. podrlo pešcev 10. zavozilo v nek objekt 10 voznikov. Vse te številke povedo, da so organi notranje uprave morali podvzemati vse strožje ukrepe za varnost na cesti. Potrebno pa je poudariti, da Pomurje n' zelo prometno središče, kot so nekatera druga področja, koder se odvija meddržavni splošni promet. Prav zaradi tega bi moralo biti pri nas znatno manj nesreč, lega ne bo mogoče doseči drugače kot s sodelovanjem vseh posameznikov. Zato se je svet za notranje zadeve in splošno upravo obrnil na strokovno združenje šoferjev in prevoznikov, avtomoto društva, na šole in množične organiza- cije, naj skrbijo za varnost na cestah s predavanji. Takšna predavanja so že udomačena med šolskimi otroki. Vseh predavanj z diafilmi in filmi je poslušalo in filme videlo okrog 16.000 otrok. Posledica je ta, da otroci v zadnjih dveh letih niso povzročili nobene prometne nesreče, med tem ko so jih pred lem povzročili veliko. Gre za to. da vsi pomagam ', ustvariti maksimalno varnostna cestah. Kljub temu. da se je število motornih vozil in njihovih uporabnikov (letos je 700 šoferjev več kot lani) znatno povečalo, ni nujno, da bi se povečalo tudi število nesreč. zlasti zato. ker Pomurje ni tranžitno področje in torej nima glavnih prometnih žil, ki bi povečevale promet neodvisno od lokalnega stanja v prometu! -or Šofer je bil vinjen ... RODITELJSKI SESTANEK V TURNIŠČU Nad 160 staršev je pred dnevi napolnilo dvorano Prosvetnega doma v Turnišču. To je prepričljiv dokaz, da se starši turniškega šolskega okoliša resno zanimajo za vzgojna vprašanja svojih otrok. Na sestanku so razpravljali o šolski reformi ter o aktualnih učno-vzgojnih vprašanjih na šoli. Z zadovoljstvo m so starši ugotovili. da bo tudi turniški mladini odslej odprta pot do nadaljnjega. šolanja. Učenci osnovne šole v Turnišču so bili doslej občutno prikrajšani, saj so morali mnogi hoditi na nižje gimnazije v oddaljene kraje, da so se lahko šolali v višjih srednjih šolah. Na sestanku so med drugim razpravljali tudi o novih metodah in oblikah pouka, ki jih zahtevajo učni načrti. Poudarili so potrebo po tesnem sodelovanju in enotnosti šole in doma. K sreči le razbite steklenice slatine Koristen posvet Razredniki četrtih razredov vseh šol radgonske občine so imel: te dni zanimiv razgovor o novih učnih načrtih, ki so predpisani za četrti razred. Posvet je vodila tov. Anica Zupanova, učiiteljica poskusnega razreda iz Slatine Radenci, dopolnjevali pa so jo tov. Mladen Tancer in ostali razredniki. Ugotovili so, da učitelji četrtih razredov pogrešajo učbenikov, najti pa jih bodo znali le spretni in vestna učitelji. Dalje bo moralo biti učiteljevo znanje še večje, saj terja to od njih učni načrt, uspelii pa bodo možni le pri delavnih učencih. Vsekakor bo ta posvet prispeval li kvalitetnejšemu delu naših učiteljev, ki delajo že v reform'-ramii šoli. -ar Ni upošteval prednosti drugega vozila Pomurski vestnik. 9.oktobra 1958 4 Tragedija v „Podvisu“ (Nadaljevanje z 2. strani) »Bil sem sam. Hodnik je bil popolnoma prazen. Čutil sem. da se mi bliža smrtna nevarnost, ogljikov monoksid. Kaj naj storim? Moral sem se hitro odločiti. Vedel sem, da se strupeni plini zadržujejo v zgornjih plasteh. Sklonil sem ostati, kjer sem bil, ker ni bilo izhoda. Počepnil sem in namočil robček in čakal nadaljnjo usodo. To me je rešilo.« Najteže je bilo v pet: galeriji, ki je 300 m globoko. Tukaj je bilo največ strupenih plinov, ker ventilacija ni delovala. Toda rudarji so se obvladali in razumno ponašali in to jih je rešilo. »Šli smo proti izhodu,« je pripovedoval Zarija Djordjevič. »Deset nas je bilo. Nenudoma smo opazili dim. Malo smo se umaknili, dim pa je silil za nami. Tako smo se umikali. Ko nismo mogli dalje, smo odločili, da bomo naredili zaščitni zid. Pri roki so nam bile le cementne kocke. Zložili smo jih in čakali. Tolkli smo ob cev, k: služi za dovajanje zraka, znake nevarnosti, toda slišali nas niso. Cez čas smo opazili še 24 rudarjev v sličnem položaju. Poklicali smo jih in priključili so se nam. Zgradili smo zid in zamašili luknje z blatom. Močili smo obleko in jo dajali na obraz. Čez 30 ur so nas rešili. SOBOČANI! PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM OBČINE MURSKA SOBOTA NE POZABITE, DA JE LEPO, VIDETI PRAZNIČNO ZUNANJOST MESTA NA VSAKEM KORAKU. KAMOR ČLOVEK POGLEDA! POMISLITE NA TO, DA MORA ZA LEP VIDEZ MESTA NEKAJ STORITI VSAK PREBIVALEC! Ta teden . . . V ponedeljek 29. septembra je bil izvršen vlom v zdravstveni dom v Lendavi. Storilec je vdrl v stanovanje z vitrihom ali svojim ključem. Higienska sestra ga je slišala, toda ni se ji zdelo potrebno, da bi o tem takoj obvestila postajo Ljudske milice. To je storila šele zjutraj. Zanimivo je pr tem to, da storilec ni ničesar odnesel, čeprav je brskal po predalih in prostorih, kjer je bilo predmetov v vrednosti 150.000 din. Če bi bilo poslopje opremljeno na vseh vratih s posebnimi ključavnicami, do tega dogodka gotovo ne bi prišlo. Tudi ta primer priča o tem, da je malomarnost največkrat na roko tistim, ki se želijo vtihotapiti v tuja stanovanja z namenom ropa ali kraje. '* Istega dne so našli na levem bregu Mure, v bližini Bakovee. neznano utopljenko, ki je imela na sebi le gumijaste čevlje nemškega izvora in na roki poročni prstan z vgraviranim imenom Ignas in datumom 11. nov. 1922. Sumijo, da je bila Avstrijka. V soboto ob 20. uri je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju Ivana škafarja iz Odranec št. 286. Zgorelo je gospodarno poslopje, streha stanovanjskega poslopja, krma, orodje in vozovi, nekaj poljskih pridelkov in 15 sivinj od 2 meseca do 1 leta starosti. Škodo cenijo na 1,700.000 din. Zavarovanje je dosegalo le 300.000 vrednosti. Sumijo, da si je oškodovani sam zažgal poslopje iz malomarnosti ali namerno, kar dokazuje njegovo prizadevanje, da bi preprečil gašenje. Bil je v sporu z družino. SOBOŠKI FILMSKI BAROMETER ROB ROV' Walta Dihneva poznamo pravzaprav v glavnem kot ustvarjalca filmskih risank in filmov ir prirode, tokrat pa se nam bo predstavil kot prodncent velike zgodovinske filmske freske »Rob Roy«, ki jo lahko povtnvimo ramo ob rami njegovemu barvnemu filmu »Meč in roža«. Kakor v tem nastopata tudi v filma ®Rob Roy« Richard Told in Glynis Johns in ne moremo trditi, da sta dosrgln med občinstvom neuspeh. Seveda bi bilo napak, če ib kdo pričakoval v filmu »Rob Roy« ponazoritev točnih zgodovinskih dejstev. Kakor v vseh takih in podobnih filmih, sta producent in scenarist prikrojila Škotsko zgodovino po svoje, kar pa ne bo motilo tistih, ki radi gledajo na platnu velike spektakle. In res je, da je zgodba o legendarnem škotskem junaka Rob Royu kakor nalašč za tovrstno filmsko delo in nedvomno se ga je Walt Disney zato tudi lotil. DVANAJST ZADETKOV Filmska komedija madžarske družbe »Hunnia« pod gornjim naslovom (gledali jo bomo v M. Soboti prihodnje dni) je poskus sodobnega filma, ki naj bi na šaljiv in statiričen način prikazal košček vsakdanjega življenja no Madžarskem. Zgodba sama je privlačna (gre za dobitke športne stave oziroma njihove umišljene srečne dobitnike), pokaže pa ne samo to, da je sreča opoteča, temveč tudi to. kako vpliva denar na značaje in vedenje ljudi. Igralce Klari Tolnay, Evo Ruttay, Iren Psota, Istvana Somlo in druge Je režiser izbral s še kar srečno roko, čeprav drži, da smo videli na naših filmskih platnih tudi že mnogo boljše tovrstne filmske stvaritve. MOJ DED IN JAZ še en madžarski film (proizvodnje »Musvar film«), ki je namenjen mlajšemu občinstvu, a tudi odrasli se ob gledanju mladinskih filmov lahko marsikaj koristnega naučijo. Osrednja nit v filmu je zgodba o desetletnem Berciju, ki se znajde v življenju sam, o ga ljubezen bližnjih spremeni iz mladega divjaka v fanta, ki ga tovariši zmeraj bolj privlačujejo, še pa ga mika želja, dn bi se učil in nečesa tudi naučil. Ob koncu filma se Berci izkaže vrednegn pozornosti in ljubezni svojih sovrstnikov, vprašanje pa je, če se pijanci tako hitro »spreobračajo« kot Bercijev ded. Osnovna ideja filma je humanistična, zato lahko spregledamo razne spodrsljaje scenarija in režije. bš PREKLIC! Preklicujem neresnične govorice in žaljivke, ki sem jih izrekla zoper Franca Zaplatiča, stanujočega M. Sobota, Stefana Kovača 17. Terezija Kuzmič, Murska Sobota. Stefana Kovača št. 17. V soboto, 11. oktobra, ob 20. uri bo predaval v dvorani hotela Zvezda prof. Gustav Šilih »O SPOLNI VZGOJI IN SPOLNI POUČITVI« * V nedeljo, 12. oktobra, ob 8. uri v dvorani kina Park »VZGOJA NAŠIH OTROK K SAMOSTOJNOSTI« Vabljeni! KMETIJSKA ZADRUGA JURŠINCI pri Ptuju nudi: nad de-settisoč prvovrstnih visoko in pol debelnih ter pritlikavih sadnih drevesc iz svoje drevesnice, konzumno in industrijsko sadje, dober jabolčnik itd. ZAHTEVAJTE CENIK POMURSKI VESTNIK Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: Murska Sobota, Štefana Kovača 16 — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in no odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki, 1—365 M. Sobota, številka 605—70 Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti Nedelja, 12. oktobra — Maks Ponedeljek, 13. oktobra — Rosica Torek. 14. oktobra — Nedeljko Sreda. 15. oktobra — Terezija Četrtek, 16. oktobra — Jadviga Petek, 17. oktobra — Marjeta Sobota. 18. oktobra — Luka ČESTITKA Tovarišici Vlasti KOREN, diplom, kustusu etnologije — iskrene čestitke. Prijatelji Upravni odbor Kmetijske zadruge Tešanovci razpisuje delovno mesto BLAGAJNIKA-ČARKE Pogoji: srednja ali nižja strokovna izobrazba in večletni praksa v blagajniških poslih Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno na upravi KZ Tešanovci Dežurni zdravnik v splošni ambulanti dne 12. okt. dr. Talanji (Pfeifer) Lea, dne 13. okt. dr. Lajnščak Nikolaj. PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI od 29. 9. do 4. 19. 1958 Franc Grmič, Petanjci (drugič), Marjeta Kolman Petanjci (tretjič), Albert Matuš, Gertruda Žigo, Rudolf Gomboc vsi iz uprave za gozdarstvo M. Sobota, Franc Erjavec, Jožef Be-jek, Ivan Peterka, Gizela Kranjec. Milena Okretič, vsi iz ObLO Murska Sobota, Milan Okretič, Franc Lanjščak. Estera Kuzmič, (vsi drugič) Zora Miholič, Zdenka Horvat (prvič) vsi iz Zavoda za soc. zavarov. Murska Sobota. Marijo Rous, Katica Kovačič, obe iz Murske Sobote, Ivan Kaučič, Radgona, Zorica Divjak, Slu-tina Radenci (drugič), Franc Černjavič, Slatina Radenci, Franc Kološa, Gorica (drugič), Janez Kološa, Puconci, Franc Horvat. Pečarovci. V imenu bolnikov se najlepše zahvaljuje vsem krvodajalcem Transfuzijska postaja Murska Sobota. MURSKA SOBOTA — 8. in 9. oktobru ameriški film »Bistre glave«. Predstave 8. in 9. ob 17.30 in 20. uri. Od 10. do 12. okt. ameriški barvni film »Rob Roy«. Predstave: 10. ob 17.30 in 20. uri, 11. ob 20. uri. dne 12. ob 10. dop., ob 15.. 17.30 in 20. uri. Dne 13. in 14. oktobra madžarski film »12 zadetkov«. Predstave ob 17.30 in 20. uri. — Dne 15. in 16. oktobra madžarski barvni film Moj ded in jaz«. Predstave 15. in 16. ob 17.30 in 20. uri. LJUTOMER — 8. in 9. oktobra ameriški barvni film: »Naši zvesti prijatelji«; 11. in 12. oktobra ameriški barvni film: »Rdeče podve- ze«; 15. in 16. oktobra kitajski vojai film: »Prehod preko Jang Ce«. GORNJA RADGONA - 8. in 9. oktobra ameriški film: »Obrni skrb na veselje«; 11. in 12. oktobra ameriški film: »Opustošena džungla«; 15. in 16. oktobra mehiški film: »Rdeča konga«. LENDAVA — od 10. do 12. oktobra ameriški film »Kleopatra«; od 14. do 15. oktobra italijanski film: »Prepovedane zveze«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — 8. oktobra ruski glasbeni film: »Veliki poziv«; 11. in 12. oktobra mehiški film: »Minu«; 15. oktobra jugoslo- vanski film; »Male stvari«. VIDEM OB ŠčAVNICI - 11. in 12. oktobra ameriški film. »Jubilej g. Ikla«. CEPINCI — 12. oktobra: »Pesem mladosti«. Max Brand: Nočni jezdec »To vas ne bo zaposlovalo,« g a je prekinila. »Njegove težave so duševne narave.« V doktorjevih očeh se je majčkeno zableščalo. »Ah!« je zamrmral. »Duševne?« »Da.« Počasi si je drgnil brezkrvne roke. Ko je spregovoril, je bil njegov glas oster in nagel ter popolnoma brezoseben. »Povejte mi bolezenske znake!« »Ali se ne bi mogla pomeniti po poti? Če bova šla takoj, ne bova »prispela pred mrakom.« »Toda,« je ugovarjal zdravnih. »nisem se še odločil — tak prenagljenost —« »Oh,« je rekla in zardela. Opazili je, da se je že nameravala obrniti, pa jo je nekaj zadržalo. »Nobenega zdravnika ni tukaj, moj oče pa je zelo slab. Doktor, prosim vas le to, da bi postavili diagnozo!« »Toda jahanje k vašemu ranchu,« je klavrno rekel. Domnevam, da radi jezdite.« »Seveda.« »Jaz pa nisem preveč na roko s takim načinom gibanja,« je pojasnil. »Priznati moram, da sem se s konjskimi posebnostmi seznanil samo v znanstvenem pogledu. Anatomsko vzeto imamo o tem površno znanje, ko pa sem ob neki priložnosti sedel v sedlo, sem opazil, da je konjska pohlevnost samo poetična prevara.« Zamišljeno se je pogladil po levem ramenu. Opazil je, da so se količki dekletovih usnic za spoznanje stresli in se domislili, da se je pravzaprav nasmehnila. Obraz se mu je zjasnil. »Jezdili boste mojega konja,« je reklo dekle. »Zelo miren je in nalahno stopa. Prepričana sem, da ne boste imeli nobene težave z njim.« »Kaj pa vi?« »Bom že našla kaj primernega za ježo. Ni važno, kaj.« »Nenavadno,« je rekel doktor. »Ali si izbirate konje kar po naključju?« »Boste šli z menoj?« ga je spet vprašala. Ali, da, do rancha!« je vzdihnil zdravnik. »Pa poglejmo, kako je s 'to stvarjo: fizične ovire na takšni poti sadne po sebi niso nepremostljive, čeprav jih je dosti, zato pa je moralni pritisk, ki me žene k ranchu, prvorazredne važnosti.« Vzdihnil je: »Ali ni čudno, gospodična Cumberland, da moškega, čeprav je proč od nizkih nagonov, tako pogosto nadzorujejo v njegovih dejanjih etični impulzi, ki premagajo odločitve razuma. Razumite me, jaz gradim te domneve samo poskusno in z mnogimi rezervami, s katerimi —« Umolknil je in se nasmehnil. »Vzel bom nekaj stvari,« je rekel, »in se takoj vrnil.« Dobro!« je reklo dekle. »Se preden boste pripravljeni, vas bom čakala z dvema konjema!« Obrnil se je, toda še preden je napravil prvi korak, jo je vprašal: Zakaj site tako prepričani, da boste pripravljeni prej kot jaz?« A ona je medtem že odšla po stopnicah verande in orno korakala po cesti. »V ženskah je nekaj nerazumljivega,« je zmajal doktor z glavo in se odpravil v svojo sobo. Naenkrait je čutil potrebo, da se pripravi čimprej. Zmetal je toaletne potrebščine in nekaj perila v majhen, mehak telečnjak in stekel spet po stopnicah navzdol. Sopihajoč je obstal na verandi. O dekletu ni bilo ne duha ne sluha. Doktorju je zaigral okrog brezbarvnih ustnic zmagovit smehljaj. »Ženski instikt seveda ni nezmotljiv,« je rekel samemu sebi in enemu izmed kavbojev, ki se je pretegoval na stolu poleg njega. Potem pa je dalje razpletal svoje misli: »Mnogi misleci so že podvomili o resničnosti ženske intuicije. Gotovo se strinjate z menoj!« Moški, ki so mu bile namenjene te besede, je pobesil oglato spodnjo čeljust in izbruhnil: »Kaj za vraga po česnate?« Doktor se je že obrnil, toda zdaj je obstal in se bojevito postavil pred kavboja. Hladno mu je rekel: »Gospod, v vaši opazki je nepotrebno razburjanje!« »Pojdite se solit,« mu je odbrusil kavboj. »Saj niste govorili knjigi, temveč živemu človeku.« V vašem obnašamju,« je nadaljeval učenjak, pa je element žaljivosti, ki bo prešel v fizično nasilje, če se bo še dalje tako razvijal.« Vašim besedam ne morem slediti,« je priznal kavboj. »Toda po vašem glasu sklepam, da ste nekoliko razburjeni im —« Njegov glas je nevarno naraščal. Dvignil se je s stola in sr v vsej svoji veličini postavil pred Randalla Bvrnu. Bil je velik moški trdih pesti. Doktor je zardel. »No?« je rekel, toda namesto odločnega moškega glasu je spravil iz sebe samo trmasto piskanje. KAMEN DO KAMNA PALAČA ZRNO DO ZRNA P0GAČA! Dijaki! Kdor redno vlaga, imovina raste, zato vsak dinar na mladinsko hranilno knjižico ZADRUŽNE HRANILNICE IN POSOJILNICE MURSKA SOBOTA ali najbljižje Kmetijske zadruge Kmetijska zadruga z o. j. Gederovci razpisuje delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoji : po možnosti srednja ekonomska šola z enoletno prakso v zadružnem knjigovodstvu, ali pa nižja šolska izobrazba z najmanj 3 letno prakso v zadružnem knjigovodstvu. Interesenti naj vložijo pismene prošnje na naslov: Kmetijska zadruga Gederovci najkasneje do 15. oktobra 1958. Sporočamo žalostno vest. da nas je nenadoma zapustil naš uslužbenec Jožef Gjergjek logar Pogreb je bil v sredo dne 8. oktobra 1958 izpred pokopališke veže na pokopališču Murski Soboti. GOZDARSKA POSLOVNA ZVEZA DIT Gozdarstva in lesne industrije Sindikalna podružnica GPZ in Strokovno združenje logarjev GOZDOVE, travnike, njive v različnih parrelah v Berkovcih takoj prodam. Informacije pri: Gizeli Horvat, roj. Lanjšček, Nemčavci 1, p. Murska Sobota M-934 Kompletno, dobro ohranjeno SPALNICO in opremo za motociklista prodam. Vprašati: Lendavska 22. M-938 KOMPLETEN VALJ z avtomatskim nosilcem, čistilec zdroba, prenosno os (transmisijo), razna kolesa ali kompleten mlin — prodam. Rudolf Bračič. Gornji Ivanjci, p. Ivanjci. M-949 HIŠO, sestoječo iz trosobnega komfortnega takoj vseljivega stanovanja, lokala, delavnice in skladišča. z vrtom na Staneta Rozmana ul. št. 2 — takoj prodam po ugodni ceni. Proda se tudi kompletno kuhinjsko pohištvo s štedilnikom. Informacije: Ditric, M. Sobota. M-937 Z OPEKO KRITO NOVO HIŠO z 2 ha zemlje ob cesti Gornja Rad-gona-Maribor. njivo, travnik, gozd in vinograd z grozdjem — prodam po ugodni ceni. Matilda Kegl, Sp Ščavnica št. 15. Gornja Radgona. PRODAM dobro ohranjen TOBI štedilnik. Vprašati: Murska Sobota, Kocljeva 6, I. nadstropje, desno. ZDRAVSTVENO LEGITIMACIJO št. 407288 na ime Majda Balažič sem izgubila na cesti Murska Sobota — Bakovci. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na: Balažič, »Panonija«, Murska Sobota. M-939 VAZNO ZA GOSPODINJE IN ŠIVI-LJE! Ce si nabavite najnovejši likalni stol, si boste sami likali vse življenje zastonj! Na željo pridem na dom. da Vas poučim. Ponudbe poštnoležeče na: Obrtni mojster. Ivanjci pri Gor. Radgoni. M-959 BIRMANCI BOTRI POZORI Dvignite svoje slike osebno, v kolikor jih niste prejeli po pošti, ker zaradi pomot pri naslovih ne pošiljam več slik po pošti. Foto Bračka Slatina Radenci. M-966 GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno, pridno in zdravo z znanjem nekoliko kuhe sprejme mala družina odraslih oseb. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Brežice«. M-953 MLINARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Nudim hrano in stanovanje. Franc Saruga, Mele. Slatina Radenci. M-955 VAJENCA za zidarsko stroko vzamem v uk. Evgen Miholič, gradbeni mojster. Murska Sobota, Stefana Kovača ul. 29 M-956 SPREJMEM V SLUŽBO 15-letno dekle k štiriletni punčki. Naslov v oglasnem oddelkun. M-965 HIŠNO POMOČNICO, samostojno, k 5-članski družini (otroci 2, 8 in 19 let) iščem. Ponudbe poslati na •glasni oddelek pod »Takoj — Koper« M-941 Komisija za sprejem in odpust delavcev pri Mlinskem podjetju Murska Sobota razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE z ustrezno šolsko izobrazbo ter daljšo prakso v vodenju industrijskega ali trgovskega knjigovodstva. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Prošnje je poslati do 50. oktobra 1958 na upravo podjetja. Upravni odbor Kmetijske zadruge Martjanci razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE z ustrezno šolsko izobrazbo ter prakso v knjigovodstvu. Plača po kolektivni pogodbi. Nastop službe takoj. Prošnje poslati na naslov: Kmetijska zadruga Martjanci. Pomurski vestnik. 9 oktobra 1958 5 POŽREŠNOST PA TAKA! REDKA TROFEJA: 79 cm dolga ščuka Ivan Lah, dolgoletni strastni ribič in gospodar okrajne ribiške zveze iz Murske Sobote, je v nedeljo popoldne ulovil v Muri 79 cm dolgo ščuko, ki je tehtala 3,39 kg. Ko je to redko ribiško trofejo doma raztelesil, je ribič Lah ugotovil, da je imela v trebuhu 31 cm dolgega lina, ribo druge vrste, ki jo je morala požreti tik preden je pograbila za ribiško vabo, kajti žrtev je bila v trebuhu večje živali še povsem cela in ohranjena. Čeprav je imel ribič dvakratno plačilo za svoj potrpežljivi posel, se pač ni mogel načuditi požrešnosti velike ščuke, ki si je privoščila že kar prevelik zalogaj — mar ne? S. K. Nenavaden prostor zaštorkljino gnezdo V Krajni so delavci podjetja Elektro iz obrata v Soboti opazili na električnem stebru, ki je križišče dveh podov, široko gnezdo štrka. Ta nenavaden prizor, ki so ga tudi posneli, vam kaže zgornja slika. Nekoliko pa je presenetila tudi letošnja odločitev štorkljinega para, ki se je naselil na dimniku soboške bolnice in opozarjal nase z močnim škle-petanjem z dolgimi kljuni. Vlaka sta trčila V četrtek sta trčila brzi Tlak in tovorni vlak na železniški postaji Resnik pri Beogradu. Po podatkih pristojnih uradov je nesrečo povzročil kretničar, ki je spustil brzi vlak na napačni tir. Prisotnost duha vlakovodje tovornega vlaka, ki se je začel umikati, je nesrečo omilila, tako da je bilo le 16 laže ranjenih. Tudi strojevodja brzega vlaka je takoj začel zavirati. Pomurski strokovnjaki na pohodu skozi radmilovske vinograde. Slavko Klinar PROTI ŠATORNJI »Zamislite si samo, kolikšno korist bi imel pridelovalec, če bi tri tedne prej kot običajno poslal paradižnike na trg! Mar se mu to ne bi močno poznalo v izkupičku?« je misel, ki jo je mimogrede navrgel v razgovor upravnik jugoslovanskega poskusnega središča za elektrifikacijo podeželja v Šatornji. Šatornja je jugoslovansko električno poskusno središče, ki smo ga zgradili s tehnično pomočjo OZN v šumadijskem kraju, ki Ima za to vse pogoje: dokaj zaostalo okolico, ugodno zemljepisno lego (je blizu Beograda, s čimer je omogočeno znanstveno sodelovanje osrednjih in-stitutov pri raziskovalnem delo), je kar dobro cestno zvezo itd. Središče kot celoto še vedno dograjujejo, čeprav so praktično že začeli s procesom stapljanja s komunalno skupnostjo. Objekte, v katerih je namreč poskusno delo več ali manj že opravljeno, izročajo občini in postajajo tako samostojna komunalna podjetja. Saj središče ni zgolj samemu sebi namen! Tudi njegovega glavnega smotra ni težko dojeti, saj je bistvo v tem, da hočejo kar najbolj učinkovito dognati smotrnost in gospodarsko rentabilnost uporabljanja elektrike v kmetijstvu, prilagoditi dosedanje dosežke na tem področja našim razmeram in dobiti v ta namen čimbolj ustrezne naprave. Koristnost središča za nadaljnjo elektrifikacijo kmetijskih območij v naši državi naj ilustrira samo en raziskovalni dosežek: v Srbiji so na primer doslej gradili vaške transformatorske postaje, ki so veljale graditelje tudi do 3,5 milijona din, v središču pa se jim je s poskusi in načrtnim raziskovalnim delom posrečilo dobiti takšen tip postaje, ki bo povsem ustrezala domačim razmeram in bo stala kar 2 milijona din manj. Potem proučevanje sistemov manjših hidroelektrarn za podeželje in še marsikaj koristnega, kar usmerja v središča poseben strokovni svet. Glavni objekti središča so zgrajeni na gričevnatem svetu, ki je, vsaj po okolici sodeč, dokaj podvržen elementarnim pojavom erozije. Po pobočjih sosednjega hriba, kjer je pred leti raslo zgolj nekoristno grmičevje, so s pomočjo gozdarskih strokovnjakov uredili prostran vinograd s sistemom jarkov in naprav, ki preprečujejo odnašanje zemlje po vodi, ki je prej ob večjih nalivih divje drla navzdol in si sama kopala pot v dolino. To je borba z naravo, ki jo že uspešno obračajo v svojo korist, dasi je to še vedno pionirsko delo v tem okoliša. Sicer pa se kapljica iz teh goric kar prileže žejnemu obiskovalca središča, o čemer smo se tudi sami prepričali. Nad prostornim upravnim poslopjem središča je z betonom obdano akumulacijsko jezero, ki daje potrebno silo za proizvajanje električne energije v mali elektrarni. V Jezero spravljajo vodo iz doline s posebnimi črpalnimi napravami, ki jih poganja elektrika. Mimo tega ima središče še vrsto drugih objektov, ki tvorijo vsi skupaj vzoren poskusni mehanizem: mlekarno, kopalnico in pralnico, svinjake, malo farmo za kokoši, čebelnjak, malo stekleno dvorano za vzgojo rastlin . . . Hlev s kravami pa so že izročili v upravljanje domači kmetijski zadrngi. »Gospodarski račun« je vztrajno iskan ključ, ki prepleta vso poskusno in raziskovalno delovanje v središču. Izzivanje in pospeševanje bioloških procesov v zemlji in rastlinah. Paradižniki, ki rastejo na zem- lji, ogrevami s pomočjo električne energije, dozorijo tri tedne prej kot običajno. Sicer pa so tudi plodovi obilnejši, sočnejši in za oko prijetnejši kot pri paradižniku, ki je rasel sam od sebe. Kaj pomeni segrevanje tal v svinjakih: osem mesecev stari, a 200 kg težki bekoni. Ali čebele res porabijo toliko medu zase v stalno in enakomerno ogrevanem uljnjaku? Napoved »nove erec v elektrifikaciji podeželja ni torej meglena utvara, ki ne bo našla ostreznega mesta v prihodnosti, v njej tudi ni preveč optimizma, kot bi morda kdo sodil, kajti jugoslovanski »električni svetilnik« v Šatornji že kaže smer do te nove dobe. In če se povrhu tega zazrete še v sijajoč obraz upravnika in skušate dojeti njegov dobrodušen nasmeh, bo to prepričanje še bolj atrjeno, kot se je tndi nam, ki smo v družbi okrog pogrnjene mize, sredi čebljanja o velikopoteznih načrtih središča zaslišali njegov malce povzdignjen glas: »E, drugovi iz Slovenije, pa neka padne još jedna rokica!« Na zdravjel PRIHODNJIČ: V KRALJEVIH VINOGRADIH Prireditve ob občinskem prazniku v Murski Soboti od 11. do 19. oktobra SOBOTA, 11. OKTOBRA oh 19. uri: nočna gasilska vaja na Trgu zmage NEDELJA, 12. OKTOBRA ob 9. uri: medokrajno tekmovanje v krosu na igrišču NK Sobota GASILSKI DAN 75-letnica soboškega gasilskega društva ob 6. uri: budnica ob 8. uri: sprejem gostov pri gasilskem domo ob 9. uri: polaganje vencev na pokopališču ob 10. uri: gasilska svečanost na Trgu zmage — kronika, podelitev priznanj, vaje, mimohod popoldne: gasilska veselica TOREK, 14. OKTOBRA ob 10.30: otvoritev razbremenilnika Ledava—Mura bo vtoč- nem objektu v Fazaneriji SREDA, 15. OKTOBRA ob 15. uri: finalno srečanje za naslov sindikalnega prvaka v kegljanju na kegljišču gostilne Lulik v Črnelavcih ob 15.30: finalno srečanje za naslov sindikalnega prvaka v odbojki na igrišču v mladinskem domu ob 16. uri: finalno srečanje za naslov sindikalnega prvaka v streljanju na strelišču ob 19. uri: finalno tekmovanje za naslov sindikalnega prvaka v šahu v hotelu Zvezda ČETRTEK, 16. OKTOBRA ob 20. uri: gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Maribor z A. Casonejevo dramo »Drevesa umirajo stoje« PETEK, 17. OKTOBRA ob 9. uri: svečana seja Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota v grajski dvorani; nato komemorativna svečanost in polaganje vencev na pokopališču in spominskih ploščah ob lt. uri: komemorativna svečanost pred ploščo na gimnaziji ob 13. uri: odkritje spominske plošče Stefanu Kuharju-Bojano na osnovni šoli v Puconcih ob 13. ur: lahkoatletska tekmovanja TVD Partizan na igrišču NK Sobota ob 15. uri: finalno srečanje za naslov sindikalnega prvaka v nogometu na igrišču NK Sobota SOBOTA, 18. OKTOBRA ob 19. uri: tek z baklami po ulicah Murske Sobote — prireditev TVD Partizan ob 20. uri: Koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane v dvorani kina Park NEDELJA, 19. OKTOBRA ob 10. uri: otvoritev zgradbe nove osnovne šole v Bakovcih PLIN - NEVIDNA SMRT Več pazljivosti pri ravnanju s plinom ! Pred dvema letoma smo poročali o veliki nesreči, ko je plin povzročil smrt vse drnžine. Letos si je Toma Horvat prižgal v sobi cigareto, ne da bi slutil, da si bo s tem prizadejal smrt. OJ plamena je namreč eksplodiral plin, ki se je neopazno nabral v prostora. Govorimo o področja Lendave in okolice, kjer »porabljajo zemeljski plin za kurjavo v gospo-dinstvo in za ogrevanje prostorov pozimi. Odkar uporabljajo v Lendavi, Petišovcih in okolici plin za gospodinjske Ib druge potrebe, se oskrba s plinom polagoma izboJjšnje, oskrbujejo se z varnostnimi napravami in zbirajo izkušnje, ki jih v tujini že imajo z uporabo zemeljskega plina za široko potrošnjo. Pri nas namreč ni področja, kjer bi že tako uporabljali zemeljski plin, zato doslej niti ni bilo ustreznih predpisov. Nekako pred desetimi leti so za- čela uporabljati plin v upravnih prostorih proizvodnje Nafte. Potem so si začeli plin dovajati na domove tudi delavcu Plinovodi so bili seveda enostavni, pač taki kot so si jih delavci brez posebnega strokovnega nadzorstva naredili. Taki so bili sploh vsi plinovodi, ki so segali tndi v Lendavo in takšni so še zdaj tisti, ki vodijo v Petišovce. Nekatere plinovode je po svoji ustanovitvi zamenjala plinarna v Lendavi, nekatere pa še bo zamenjala. Da bi to delo opravila hitro in naenkrat, je namreč nemogoče zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Prav zato, ker plinovodi niso ustrezni vsem varnostnim predpisom, kot ne ustrezajo tndi kurilniki, ki so nameščeni kar v peči za drva in premog, se od časa do časa zgodi kakšna majhna eksplozija, ki ožge tistega, ki prižge plin po roki ali tudi po obraza ali pa se konča sploh brez kakršne koli nezgode. Teh ne-zgodic nihče ne registrira, ker 90 se Jim pač prebivalci že privadili. Tedaj, ko pa bodo vsa gospodinjstva in sploh vse hiše preskrbljene z regulatorji pritiska plina, pa tndi tega ne bo več, zlasti če bodo zamenjani vsi sedanji gorilniki s takimi, ki za plin ustrezajo. Doslej ima plin v ceveh prevelik pritisk. Gori namreč pod pritiskom treh atmosfer, medtem ko je v tujini največja znana dopustna mera pritiska pod eno atmosfero. Prej je bil pritisk celo pet atmosfer, ker je pritisk po daljši poti po ceveh izgubil za okrog dve atmosferi pritiska. Tudi to prispeva k povečanja nevarnosti v vsakdanji uporabi plina. Marsikaj pa bi bilo preprečeno, če bi bil plin usmrajen, če bi torej imel poseben vonj, ki nastane s primesjo plina »markapton«. Za usmrajevanje pa so potrebne posebne na- prave, ki so drage, ker jih je treba uvoziti. V podjetja Proizvoduje nafte so skušali najti izhod s tem, da so doma konstruirali podobno napravo, ki pa se ni dovolj obnesla. Ker uporablja plin znatno število ljudi, ne bi bilo napak, če bi zahtevali pravilno usmrajevanje plina, zlasti zaradi tega, ker so nekateri plinovodi stari in neprimerni in po- ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT —ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT Nepremagani na svoji zemlji Ivan Kavaš - zmagovalec kolesarske dirke „Po Pomurju" Beltinci, 5. oktobra — Po sinočnji proslavi, ki je bila v zadružnem domu posvečena 10-letnici delovanja KK »Prekmurje. — na proslavi je društvo podelilo priznanje v obliki diplome svojemu predsedniku Andreju Mlinariču in navzočemu podpredsedniku KZS tov. Trša-nu, ki je vedno z razumevanjem spremljal njegovo delovanje, potem so bile še kolesarske dirke na valjih — se je danes ob devetih dopoldne pričela tradicionalna in hkrati jubilejna cestna dirka »Po Pomurju«katere se je udeležilo okrog 25 tekmovalcev domačega KK »Prekmurje«, KK »Rog« iz Ljubljane, kolesarske sekcije TVD »Partizan« iz Vodic pri Ljubljani, KK »Mladost« iz Kranja in KK »Hrastnik«. Nekaj tekmovalcev je na progi odstopilo od nadaljnje vožnje zaradi okvar na kolesih ali drugih razlogov. Zmagovalec I. etape Beltinci —Murska Sobota Ivan Kavaš (Prekmurje) s časom 18 minut, zmagovalec II. etape Murska Sobota—Veržej Ivan Kavaš s časom 44 minut, zmagovalec III. etape Veržej—Lendava Janez Krenos (Prekmurje) s časom 57 minut 8 sek., zmagovalec IV. etape Lendava—Beltinci Janez Krenos s časom 40 minut. Generalni plasma posameznikov: 1. mesto in »rumena maji- ca« Ivan Kavaš 2.39,00; 2. mesto Janez Krenos 2.40.00; III. mesto Rudi Kadunc (Rog) 2, 40.00; IV. mesto Jože Selan (Rog) 2.41,00; V. mesto Brane Mrzlikar (Rog) 2.42,00; VI. mesto Franc Ziherl (Vodice) 2, 43.00; VII. mesto Jože Gjerek (Prekmurje) 2.44,000 itd. Med mladino; je zmagal Stanko Zver (Prekmurje) s časom 2.45,00 pred Edvardom Berdenom (Prekmurje) 2.45,58 itd. Vrstni red pri vozačih, ki so vozili na specialnih kolesih: Boris Eržen, Ladislav Pirc in Janez Kovač, vsi »Mladost« Kranj. V skupinski razvrstitvi je pripadlo prvo mesto tekmovalni skupini »Roga« iz Ljubljane (Rud; Kadunc, Jože Selan, Brane Mrzlikar), drugo pa tekmovalni skupini KK »Prekmurje« (Ivan Kavaš, Janez Krenos in Jože Gjerek). Na svečanosti, ki je bila po dirki, je prireditelj izročil diplome in praktične nagrade vsem etapnim in skupinskim zmagovalcem. Kovačič, Hohšteter, Fišer, Šebek, Tratnjek, Kureš, Ismajlovič itd., katerih imena pač niso neznana pomurskim športnikom. Tekmovalna skupina tega društva ima tudi najboljšega strelca na gol v jesenskem tekmovanju: Stanka Kovačiča, k' je hkrati kapetan moštva. V tekmi med beltinskim TVD »Partizan« im vrstnikom iz Sobote — tekma bo v nedeljo — bo dokončno določen prvak v jesenskem tekmovanju. To bo pač najboljši, a kdo bo, menda ni težko uganiti že sedaj. B. R. Štefan Černjavič - I. mesto V cestnih hitrostnih dirkah, ki jih je preteklo nedeljo priredilo Avto-moto društvo Lenart v Slovenskih goricah, je član soboškega avto-moto društva Štefan Černjavič zasedel I. mesto v kategoriji motorjev 350 ccm in II. mesto v kategoriji motorjev 250 ccm. Vozač Černjavič se v tem športu, ki že ima tudi v Pomur- ju dokajšnjo tradicijo in obilo simpatizerjev, v zadnjem času prav lepo uveljavlja in dobiva tudi zaslužena priznanja, zato naj bo njegovo prizadevanje deležno pozornosti tudi v prihodnosti. V nedeljo bo Černjavič nastopil tudi na cestniih dirkah v Čakovcu. Pomursko podzvezno tekmovanje v malem rokometu Dva kandidata Pod okriljem pred nedavnim ustanovljene Rokometne podzveze za Pomurje se v jesenskem tekmovanju bori za najboljša mesta pet tekmovalnih skupin: tri iz Sobote, ena iz Lendave in ena iz Beltinec. * V nedeljo je tekmovala skupina soboškega SAG v Beltincih, odkoder je prinesla dve dragoceni točki, saj je ondi premagala TVD »Partizan« z rczultaom 11:9. V moštvu SAG so nastopili: S. Dozet, L. Sukič, M. Toš, M. Kučan, R. Kokalj. A. Bedič in T. Camplin. * V Soboti bi morala biti tekma med TVD »Partizan« iz Lendave la soboško ESS. Lendavskih tekmovalcev pa ni bilo (zakaj, ne vemo), zato je moštvo ESS zabeležilo zmago (5:0) sebi v korist brez borbe na polju. LESTVICA PO III. KOLU TVD »Partizan« Sobota 40:11 4 TVD »Partizanu Beltinci 47:35 4 ESS Sobota 17:19 2 SAG Sobota 18:26 2 TVD »Partizana Lendava 16:47 Kot vidimo, ima največ možnosti za prvo mesto soboško TVD »Partizan«, kar ni nobeno čudo, saj igrajo v tem moštvu malodane najboljši soboški športniki: Miloševič — Lazo, Ženska odbojka ..Fužinar" - „Partizan" Sobota 3:0 Zadnjo nedeljo smo bili na igrišču soboškega TVD »Partizan« priče kaj zanimivi odbojkarski tekmi. Prijateljsko so se namreč srečale odbojkarice »Fužinarja« iz Raven in odbojkarico domačega TVD »Partizan«. To, kar so pokazale v nedeljo soboške odbojkarice, je bila prav žalostna slika; tako žalostna, da si je bolj ne moremo niti zamisliti. Navijači smo z veseljem gledali goste, kako so z nasmehom na licih tolkle set za setom domače odbojkarice, kar je prišlo še posebno do izraza v zadnjem setu, ko so izgubile s 15:3, kar je vsekakor več kot preveč. Zmaga ravenskih odbojkaric 3:0 (15:11, 15:11, 15:3) naj bo domačinkam resen opomin, da brez rednega treninga ni uspehov. Upamo, da bomo navijači ob drugi priložnosti lahko videli na igrišču drugačno sliko in tudi zmago ali pa vsaj bolj časten poraz Sobočank. B. R. V pečico za drva je vgrajen gorilnik za plin. Pod pritiskom 3 atmosfer rad prehitro uide plin, ki pred prižiganjem že napolni pečico in ob dotiku s plamenom vžigalice povzroči majhno eksplozijo, ki utegne povzročiti tudi znatnejše opekline. Te pečice bi morali v interesu varnosti zamenjati z ustreznimi plinskimi gorilniki. nekod plin tndi uhaja. V primera, če je plin usmrajen, ga vsakdo takoj zaduha in se najprej zavaruje tako, da ne uporablja ognja v ogroženem prostoru. Vse to narekuje čim večjo pozornost pri nporabi plina, zlasti v zimskih mesecih, ko ga povsod uporabljajo tndi za ogrevanje. Toda prav to, da je plin postal že vsakdanja zadeva za prebivalce Lendave in okolice, zmanjšuje pozornost in previdnost ljudi in ta je potem vzrok neznatnim nezgodam in večjim nesrečam, ki pa se lahko ta in tam kot se je žo tudi zgodilo, končajo s smrtjo. Skrb za zavarovanje prebivalstva pred nevarnostjo plinske eksplozije je naloga, ki je podobna nalogam tehnične zaščite delavcev v podjetjih. -or VREMENSKA NAPOVED za čas od 10. do 19. oktobra. Prevladovalo bo lepo vreme. Kratkotrajne ali krajevno padavine se pričakujejo okrog 11. in okrog 18. oktobra. Pomurski vestnik, 9. oktobra 1958 6