F'«K(mna plačana v gotovim LETO II ŠTEV. 16 peteh n. aprila 1953 POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN Pogrebnih sv&Gasi&stš m© /© &sde8&ža$c% snnu 13Q.O@B SjusSs fig vse Jsagosfatvšje Poslovilne basede maršaia TiSa Dragi tovariš Boris! Težko je govoriti,.ko se srce krči 3si usta drhte ob misli, da mi, Tvoji Blari dolgoletni tovariši ne bomo nikdar več mogli slišati Tvojega glasu in deliti s Teboj veselja nad vse večjim triamfom veličastnega ¿tla za socializem, ki si mu Ti med prvim posvetil vse svoje fizične in asmske sposobnosti, v katerega te-melje si vgradil vso svojo mJndost še končno svoje življenje. Tvoja šrvljenjska pot je bila trnjeva pot »evelncionarja. Pristopil si k revolucionarnemu gibanju brezpravnega, izkoriščanega razreda še kot r.e-pcinoletni deček. Izhajal si iz vrst ¡razreda, ki Ti je osebno mogel za-gctoviti udobno življenje. Ti nisi pristopil k delavskemu gibanju iz sentimentalnosti niti iz avaniuriz-n?,a, niti iz konjunkturizma, ker si vstopil v Komunistično partijo v časn najtežjih preganjanj, v času iztrebljenja njenih članov od strani vojne diktature Aleksandra in generala Zivkoviča. Pristopil si k delavskemu razredu zato, ker Tvoj plemeniti duh in srce nista mogla jsrenašati in mirno gledati neenake torte med izkoriščanimi in izkoriščevalci. Pristopil si zaradi tega, iker je Tvoj po naravi revolucionar-Ei in iščoči duh, že v najzgodnejši mtadosti prodrl v zakone družbenega razvoja, v znanost Maria, En-gelsa in Lenina. Pristopil si k de-Javski Partiji zaradi tega, ker si iboiel biti kot soudeleženec iu ak-iivni borce z vsem srcem in z vsem tvojim bistvom pri rojsivu nove firužbe, ne pa pri umiranju stare. Dragi Boris! Tvoji stari tovariši smo spremljali tedaj Tvojo borbe, proti tistim, Ivi so Te hoteli odvrniti s peti. ki si si jo izbral. Ti si bil neomajen. Nisi se dal prestrašiti niti s temnico, niti z drugim zastraševanjem. .šel si skozi iste celice ječ. k t't mi, in (o že tedaj, ko si šele stopil v življenje. Držal si se kot sr mora držati pravi revolucionar. Boris dragi! V tem raesiu, kjer io odslej počivalo Tvoje telo. sem Te pred IS leti kot komunist ilegalec srečal kot komunista pod po-3 kij s ki m nadzorstvom. Tedaj si bil. l-oris. poln žara in nepremagljive energije, zaradi česar sem Te jaz kot mnogi tovariši, vzljubil. Od tečaj do danes. 19 let sva delala skupno, ne glede na (o, kje je bi! kdo. 19 3et sem imel priliko spremljati formiranje Tvojega herojskega revolucionarnega lika, 19 let nisi nit: mene. niti ostalih tovarišev nikdar razočara!. Videl sem Te v Pragi le-ta 1837.-ko si potrpežljivo prenašal težko in naporno emigrantsko življenje. Po nalogu Partije si prekinit Študije in delal kolikor si mege! za med njimi. Delal si neumorno skupaj z nami, skupno z nami si doživljal veselje, ustvarjanja enotnosti in monolitnosti naše Partije, ki —ji je pripadla zgodovinska naloga, organizirati in voditi ljudsko vstajo proti okupatorju in izdajalcem naše domovine. Kot eden od prvih voditeljev te vstaje v Sloveniji, si pri tem velikem ljudsko-revo-hicionarnem poslu pokazal izredno velike umske in organizatorske sposobnosti in neomajnost. Postal si eden od najpomembnejših voditeljev ljudske vstaje in revolucionarne borbe za ustvaritev nove Jugoslavije. V tem velikem delu se je Tvoje ime vtisnilo v srca milijonom naših delovnih ljudi. Dragi Boris! Leta 1918 je zagrozila naši domovini nova strašna nevarnost in Ti si v teh težkih dneh za našo Partijo in /a naše narode, bil med prvimi in prvi spoznal vse bistvo napada na uas in tragičnost položaja, v katerem se je v tem času nahajala naša domovina. Toda tudi tu se je pokazal Tvoj jekleni lik revoluciouarja-komunista. Ostal si neomajen skupno z nami v borbi iu zopet neenaki borbi za resnico, neodvisnost, svobodo in srečo naših narodov. Da, Boris, svoj neugasljivi plamen revolucionarja in rodoljuba si znal z vso silo vsajati v srca in misli svojih mlajših tovarišev in borcev med osvobodilno vojno in v času trdega dela v dobi graditve socializma. Po vsem tem si se vtisnil močno v srca sedanjega pokolenja in bodočih pokolenj. .Milijoni naših delovnih ljudi so vedeli za Tvoje požrtvovalno delo. Boris! Mi, Tvoji tovariši, smo Te videli pri tem delu vsak dan. Videli smo, da izgorevaš v delu dan in noč, da delaš do nezavesti. Bali smo se, da Te bo to prerano strlo. Toda nismo vedeli, kakor tudi ne Ti sam. da Tvoje močno telo izpodkopava strašna zahrbtna, bolezen, ki Te je tako hitro iztrgala iz naših vrst. TovariS Boris! Tvoja izguba je za nas nenadomestljiva. Ti si nosil ogromno bremen na svojih ramenih. Mi, ki ostanemo, se Ti borao najbolje oddolžili s tem, če bomo bremena, ki si jih nosil Ti, razdelili med seboj in vložili vse svoje sile. da bo čim preje uresničeno tisto, za kar si se boril in za kar si dal svoje življenje. Dragi naš tovariš in nepozabni Boris! Težkega srca se poslavljam od Tebe v imenu Tvojih tovarišev in v imenu naših narodov. Nosili bomo v svojih mislih in srcih Tvoj veliki, veseli, živahni iu zdravega optimizma polni lik. Počivaj mirno Boris, tu med mrtvimi heroji, ki utdi po smrti žive v srcih naših narodov kot vzor, kot pravi pesnik: Grobovi niso krste, temveč izvori novih sii! Naj Ti bo večna slava, dragi tovariš Kidrič! ar.šo Partijo :.n za našo domovino. Videl sem Te v Parizu leta 1SS7, 1CJ38 in 1938, to je v najtežjih časih za našo Partijo, ko je njen organizem razjedala frakcionaška barija v vrhovih in ko ji je pretila nevarnost u ničenja od strani tistih, ki so bili v kamint:mi glavni krivci za frc-kciac&ško bcrfco v n&fci Partiji. Boris, »ep-rc-ccialjive vrednosti je Tvoja neomajnosi ;n pokora, ki si jo iedaj nudil, dz, bi oSaraaSi aost iti monoliin-oci Partije ia jo vscpcsobH 23 težke čase, ki so se grj- 5>?:žav»Si in ki, so groziti z uničenjem nafiii» naroilov. V čneh polnih nc-go-tfvosii ia groženj za našo domovino in naše narode, si se vrnil iz emigracije, on »i e®iil nsodo skupno s svoiicij tovariši ia s svojim ljudstvom. ti, »ia je Tvoje mest-j Zadnje slo¥o t it ti i bratsko skupnost jugoslovanski:!! narodov, ker je vedel, da brez ti ni niti svobode, niti socializma za te narode. Krepitvi te skupnosti in njeni moči je posvetil svoje sile v vsakem delu, ki ga je opravljal. Toda Boris Kidrič pri tem ni imel niti sence nacionalizma in nacionalne oskosrčnosti. široko srce komunista in revolucionarja ni poznalo nacionalnih in državnih meja. Ono je bilo za človeka, za delovnega človeka, iiegte-dc na jezik in raso. Boris Kidrič se jc gibal v širokih horizontih humanizma in socialističnega imeraiacio-nalizma, zato je tudi mogel tako mnogo dati jugoslovanski socialistični skupnosti in zato je njegovo delo obenem dragocen doprinos mednarodnemu socializmu sploh. Peter, globoko si verjel v zgodovinsko misijo naše borbe prati birokrati/mu, za socializem iu za socialistično demokracijo, in mnogi si storil, da bi ta borba bšia uspešna. !n ko bodo jutri izkušnje in uspehi naše borbe za socializem p o sta M bitni, sestavili del idejne zakladnice mednarodnega delavskega gibanja in socializma, bo s temi fakuš-njami in s temi uspehi n-eeas družno povezano tudi tvoje muc. Peter, tovariš in prijatelj dragi, tu, v Ljubljani, si pred 23 leti odločno stopil na pot revolucionarne borbe za oblast delovnega ljudstva, za socializem. Sedaj se vračaš v to mesto, da bi v njem ostal za vedno. In vrnil si se truden in zlomljen od borbe, Nikoli nisi bil truden in borba te .je samo krepila. Takega človeka, kot si bil ti, je mogla zlomiti samo zahrbtna bolezen. Počival boš med svojimi tovariši heroji, ki so padli pred teboj. Politični komisar narodne osvobodilne vojske, Peter Kalan, se vračaš k svojim bojnim tovarišem. Toda nam, ¡ki smo se skupaj s Teboj in s Titom na čelu dolgu vrsto let borili za isto stvar, nam, ki so nas številne bitke tako krepko povezale med seboj v revolucionarnem in visokem tovarištvu, nam, ki te danes spremljamo na tvoji poslednji poti, se lomi srce ob misli, da te ne bo več med nami. Toda ne, tovariš Boris Kidrič ne gre nikamor od nas, tak človek ne more umreti. Mi bomo ponesli na poslednjo pot samo pepel življenja, ki je prezgodaj /gorelo v plemenitem pcžrtvovan ju. Toda Boris Kidrič je del dti-še naše revolucij«. Ta duša je živa. Ona bije zmagovite bitke, ona dan za dnem poraja nove plodove in nič na svetu je ne more uničiti. V tej duši naše revolucije in v njenih plodovih živi in bo večno živci Bo- nnga kolektiva steklarne v Rogaški Slatini, katerega član jc bil nekdaj pokojni tov. Barij. Nato so zapeli združeni moški afcorl zalostiuko. Na vsaki strani lafet« so se postavili častniki Jugoslovanske ljudske armade. Zadnjo stražo olj pokojnem tovarišu so prevzeli Slani Im-r.incga sveta Ljudske ii-tepščine Slovenije s tov. Miho Marinkom na čelu. Nato je povorka krenila in se pomikala proti Prešernovi ulici. Na zadnji , poti so spremljali predragega pokojnika in sotovariša njegovi najožji sodelavci in prijatelji. Pred lafeto so nosili odlikovanja Btodsa Kidriča. Odlikovanji narod-nega heroja iu junaka socialističnega dela je nostil narodni heroj Jix/e Klajnšek-Vusja, drugo blazzinioo odlikovanj Stanko Puut iz delavnice za žel&aška voaila» Boris Kidrič« v Mariboru, tretjo pa Mihaela Gostiš ar. Takoj za krsto je šla pokojnikova vdova Zdenka s hčerko Jurki-eo. Za njima pa so šli podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, Moša Pijade. Milovan Dji-las, Frane I.ejkošek, Vladimir Ba,ka-rič, Djuro Puear-Stari, Lazar Koli-še.vsfci, Blaio Jcrvnnovič, Djuvo Sa-iaj, Miha Marinko, Ivan Maček, Marijan Breee-lj in drugi, sledili pa so jim zastopniki J LA na čelu z generalnim -polko vn i kom in državnim sekretarjem za narodno obrambo Ivanom Gošnjakoni, načelnikom generalnega štaba generalnim polkovui-kij.m Peko Dapčevičem, generali Ot-nur Kreaččč, Zdenko Ulepič, Jančie. J akiirc, Bojan Popovič, viceadinlrala Mate Ljerkovi? in Čeniy tar predstavniki vseh rodov vojske. V pogrebni sprevod se je vključila čs-,1-n-a četa oficirjev JLA v paradnih lisifotrmah. Zu njimi so nosili vence predstavniki množičnih organizacij, vence maršala Tita, družine pokojnega in drugih. Med udeleženci So bili tudi Slovenci iz zamejstva: iz Trata predsednik Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje Franc Stoka, 'df. Jože Deloleva, sekretar Partije lov. Evgenio Laureuti, s Koroške pa predsednik Demokratične fronte delovnega ljudstva Kcu-oške Frane Petek, Karel Prušmk-Gašpeir in drugi. Nato se je razvil sprevod zastapni-, kov vseh večjih delovnih kolektivov Jugoslavije, zastopniki množičnih organizacij, ljudskih poslancev, ki so jim sledili zastopniki mestnega ljudskega odbora v Ljubljani s predsednikom Jako Avšičem Ha čelu. K pogrebu predragega pokojnika se je zbrala vsa Slovenija, ob vseh cestah, koder je šel žalni sprevod je 1-i-'o nešteto ljudi, ki so hoteli izra- 2-ti zadnje spoštovanje pokojniku. Maršal Tito in člani CK ZKJ nosijo krsto od lafete h grobnici narodnih herojev na Muzejskem trnu niči, so se slovenski pevci z domačo pesmijo zadnjič poslovila od tovariša Kidriča. Ob grobnici so že stali fanfariati. Pre.d grobnico so prispele zastave, med katerimi so bile tudi mnoge partizanske zastave, prekaljene v mnogih težkih bojih. Nosili so jih najstarejši pe.rtizani-boffoi, ki so tovariša Kidriča osebno poznali v težkih dneh boja proti okupatorju. Grobnica je bila že odprta in pripravljena. V njej počiva že 10 na-rorlnih herojev in tov. Kidrič se jim pridružuje kot enajsti. Trj herojev se ic vedno bolj polnil z ljudstvom in zastopniki iz vse države. ■Prispela je častna četa, vojaška godba pa je zaigrala tovarišu Kldri- -eu zadnjo žalost inko v zadnji pozdrav. Oglasile so se fanfare, prispe-ia je lafeta s konji iu spremstvom. Maršal Tito, Edvard Kardelj, Ailek-sandar Rankovič, Milovan Bjila-i in Moša Pujade so ponesli krsto pred grobnico, Položili so krsto na tla in fanfare so končale svojo žalostno pesem. Vsi prisotni so bili glo5>oko gaujeii.i. Maršal Tito je. stopil h govorniškemu odru in se zadnjič poslovil od tovariša in prijatelja Borisa Kidriča. ■Maršal Ttrto je stal tik. grobnice,poleg njega pa Edvard Kaldelj, Djiia? in drugi. V tej svečani tišini so prikazale solze globoke žalosti po vseli licih prisotnih. Vsakogar je prevevalo spoštovanje do drageiga pokojnika in do njegovega neprecenljivega dela za jugoslovanske narode, Toda v istem hipu se je v vseh srcih porajala tiha beseda: Ne bonu klonili! Prisegamo ti, da bomo ljubili našo domovino in ji z isto predanostjo služili, kakor si ji služil ti! Kr^to so spustili počasi v grobnico, Tedaj je vojaška enota izstrelila trikratno salvo v zadnji vojaški pozdrav pokojnemu Borisu Kidriču. Gorlha je zaigrala Inte.rnacionaJo. Žalno povorko so pole;: vojaških enot spremljala tudi letala vojaega letalstva, ki so se v trenutku, ko so položili krsto v grobnico, spustila nizko v poslednji pozdrav. * * + Po vsem koprskem okraju so ljudje. ki se niso udeležili osebno pogreba pokojnega člana Zveznega izvršnega sveta, Borisa Kidriča, poslušati radijski prenos žalnih svečanosti. V večini delovnih kolektivov so v začetku prenosa prenehali z delom in so skupno poslušali pri radijskih aparatih posmrtne svečanosti. Ko so polagali posmrtni ostanke Borisa Kidriča v grobnico-narodnih herojev v Ljubljani, so po vseli podjetjih zatulile sirene. Sežanski okraj žaluje po velikem revolucionarji tovarišu Borisu Kidriču Še trenutek, in kamnita plošča bo za vedno pokrila telo človeka, ka-terega delo mu je postavilo neminljivi spomenik. Ljubljana, Slovenija in vsa Jugoslavija se je v sredo v globoki potrtosti poslovila od velikega revolucionarja in graditelja nove socialistične Jugoslavije, Borisa Kidriča. Že v torek so prihajale v Ljubljano ■velike, množice ljudstva iz vseli delov Slovenije in Jugoslavije, da bi se udeležile današnjih pogrebnih svečanosti. Enote Jugoslovanske ljudske araiade so v pozam izkazale poslednjo čast velikemu soboreu, ko so ločno ob 11. uri krsto prinesli iz žalne dvorane, člani Izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije in jo položili na lafeto. Nato je stopil na žalni govorniški oder podpredsednik Zvezaiega izvršnega svetu lov. Edvaird Kardelj, ki je v globoki žalosti nekaj minut nemo gledal na krsto svojega prijatelja in sodelavca. Zatem mu je v zadnji pozdrav med drugim dejal: Dragi Peter! Meščani, tovarišicc in tovariši. Spremljamo na zadnjo pot človeka, ki je v pravem smislu besede izgorel v neizrečeni ljubezni za delovnega človeka in v strahoviti revolucionarni težnji za socialistično ustvarjanje. Jugoslovanski narodi so izgubili v njem velikega sina, katerega življenje je vklesano v zgodovino naše revolucije, naše borbe za socializem kot njegov bistveni sestavni del. In mi, njegovi borbeni tovariši, komunisti, smo izgubili v njem do poslednjega diha zvestega tovariša, ki je v vseh borbah naše revolucije nosil najtežje breme in pri tem ni niti enkrat dejal, da ne more. Ko nam je sovražna smrt iztrgala iz naše sredine tebe, dragi Peter, nas je udarila po tistem, kar nam je najdražje, kjer smo bili najmočnejši. Iztrgala nam je de! našega lastnega srca. Boris Kidrič je živel kratek vek, toda boril sc je dolgo, kakor da je slutil, da mu je življenje odmerjeno. Ni treba, da bi govoril o njegovih zaslugah za slovensko in jugoslovansko ljudstvo. Sleherni naš delovni človek zna ceniti veliko delo, ki ga je opravljal in vendar bi hvalnice ob njegovi krsti samo poniževale njegov lik, res neumornega, vedno osebno skromnega borca in revolucionarnega delavca, kakršen živi v našem spominu in ho vedno živel v spominu bodočih generacij. Boris Kidrič ni nikoli mislil na sebe in o sebi. Bil je eden tistih resnih ljudi, ki svoje plodno življenje neprestano in do poslednjega diha razdajajo svojemu ljudstvu v nepretrganih bitkah za njegov napredek in napredek človeštva sploh. Tako je tudi umrl. Njegovo srce, tako vztrajno in silovito v revolucionarno u-stvarjalnih težnjah in tako dobro in plemenito v ljubezni do delovnega človeka je prenehalo biti sredi bitke proti nevarnosti državno kapitalistične degeneracije, socialistične revolucije, v katero se je vrgel s svojo energijo in v kateri so se razmahnile vse njegove odlike kot človeka, borca in misleca. Tak človek je bil Boris Kidrič. Na takih ljudeh, na takih borcih je zidana vsa zgodovina človeškega napredka. Take ljudi porajajo samo velika razdobja, velika ljudska dejanja, taka, med kakršna spada tudi naša socialistična revolucija. In če danes dajemo priznanje velikemu doprinosa Kidriča v borbi za lepšo bodočnost jugoslovanskega ljudstva, s tem samo kažemo na veličino naše ljudske revolucije, ki je dala ljudi take ustvarjalne sile, kakršna o-značuje Borisa Kidriča. Peter dragi, r vsi vemo, da nisi nikoli hrepenel za priznanjem in da ti hvale niso ničesar pomenile, toda stotisočere v nemi bolesti sklonjene glave jugoslovanskih. delovnih ljudi ob tvoji poslednji poti od Beograda do Ljubljane in njihove s silo zadrževane, a ne vselej zadržane, solze ti danes pretresljivo silovito pričajo, da ti jugoslovansko delovno ljudstvo toplo in hvaležno vrača ljubezen, ki si mu jo tako obilno dajal vse svoje življenje. Ta ljubezen je spomenik tvojemu spominu, s katerim sc ne da primerjati nobeno drugo priznanje. Boris Kidrič ni bil samo borec, bil je tudi ustvarjalec, organizator, mislec, ki je dal neprecenljiv doprinos idejnemu trasira-nju naše revolucije in naše socialistične poti. Bil je socialistični in-i-emacionalist, toda ne brezdomovin-ski svetovljan. Svojo rodno slovensko grudo, ki je njeni osvoboditvi toliko doprinesel in jo imel strašno rad s prav takšno ljubeznijo objel ris Kidrič, dragi naš tovariš in prijatelj. Njegov grob pa bo ostal bodrilo vsem sedanjim in bodočim pokolenjem v nenehni borbi za napredek, za lepšo bodočnost delovnega človeka. Večina slava Borisu Kidriču. Naj živi velika stvar socializma, za katero se je on boril! Nato je spregovoril v imenu delavstva Slovenije preclsafoik republiškega sveta sindikatov Janin Rudolf. Poudaril je, da so vsi delovni kolektivi sprejeli vc3t o smrti tov. Bor tis a Kidriča skrajtio užaloščeni, toda potem so delali naprej še z večjim članom, da bi privedli to, za kar se jc on tako vztrajno boril, do končne zmage. Predvsem pa je tov. Riidolf izrazil aJoboko sožaljc delov- Na zaključku sprevoda jo šla posebna baterija topništva JLA. Ljubljana- Slovenija, vsa Jugoslavija se je v tem trenutku poslavljala od revo-/urfoTnega bon-a delavskega razreda in neutrudnega delavca za zgraditev socializma, Bori« Kidriča. Lafeto s krsto, ki so jo vlekli trija pari črnih konjem, se je ustavila nasprotji glavnega vhoda palače Izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije. Iz sprevoda je stopil MIha Marinko in spregovoriJl v spomin pokojnika. Nato jo spregovoril tovariš Josip Vidmar, član pr«ii»edi5tva Izvršnega svieja ijeaske skupščin« Slovenije in predsednika Slorvernj&e akademije zarjizosti in umetnosti. Ko se je žalni sprevod bližal grob- Ob žalostni novici anrti Borisa Kidriča se. je okraj cdal v zastave 3 črnim trakom na pol "droga. Okraju! komite in OLO ter druge organiza«ije So poslale Zdenk". Kidričevi, Centralnemu korn,te ia Interuaeionalo. F. Likccr Postojna ss klania spomlaia Borisa Kidriča V soboto popoldne je tudi Postojno pretresla žalostna vest, da je v Beogradu zavratna bolezen iztrgala iz naše sredine velikega slovenskega in jugoslovanskega revolucionarja Borisa Kidriča. Vse hiše so izobesile zastave na pol droga, odpovedane so bile vse prireditve in proglašeno splošno narodno žalovanje. V ponedeljek zvečer je bila v kulturnem domu žalna komemoracija. Nabito polna dvorana ljudi — vsi niti noter niso mogli. O liku velikega pokojnika je govoril sekretar o:< ZKS tov. Matevž Hace, vojaška godba je zaigrala dve žalostta-".-ci in pel je moški zbor SKUD »Stane Semič-Daki.« Prisotni so počastili spomin velikega revolucionarja z enor.iinutnim molkom. Povsod, zlasti še v Postojni, je vse biio pod vtisom splošnega žalovanja za Borisom Kidričem. Po podjetjih in ustanovah so imeli žalne seje in splošne komemoracije, povsod so zastave na pol droga, rasni obrazi ljudi, žalni trakovi in številni venci, ki so jih odpremljali v Ljubljano, so oznanjali nenadomestljivo izgubo, ki jo je utrpela naša javnost. Pogrebnih svečanosti se se je udeležilo čez 3000 ljudi iz postojnskega okraja. Tisočem vencem, v Ljubljani so se pridružili tudi številni postojnski, ki so jasno demonstrirali tudi ob tej priliki solidarnost vseh naših narodov, vseh naših ljudi, ki jih je skupna ne-sceča še bolj zbližala. Brko Trtrajno in predano bomo sledili njegov primer! Govor polkovnika Stomatoviča ob priliki komemoracije smrti Borisa Kidriča Lafeta $ posmrtnimi ostanki. Borisa Kidriča se pomika mimo Ljudske skupščine v Beogradu lovenski Istri S smrtjo tovariša Borisa Kidriča je naš narod izgubil enega izmed vodilnih ljudi, ki so ustvarjali- novo Jugoslavijo. Njegova smrt je za nas ogromna in. nenadomestljiva izguba. Umrl je na višku svoje življenjske ustvarjalnosti, ki nam je bila tako potrebna. Velike so bile njegove življenjske izkušnje, imej je sposobnosti politika, državnika in vodje, bleščeče znanje in široke poglede, teoretika in. praktika — gospodarstvenika. Vse to je naša zemlja rabila za svoj razvoj. Sam sem dobro po-ziial tovariša Kidriča, ker sem • ftilj časa z njiv t neposredno delal. Kidričeva delovna energija, predanost nalogam in osebni doprinos t» razčiščevanju poti-naše dežele je bil vedno vzor in vzpodbuda za intenzivnost. in odgovornost pri delu in za drzno krčenje poti razvoja in napredki naše zemlje. Tovariš Kidrič ni bil sama vodilna osebnost izrednih organizacijskih sposobnosti, ampak je znal tse važnejše odločitve tudi. teoretično osvetliti, znanstveno analizirati tendence in probleme v našem družbenem taz-v o ju, analizirali ekonomske zakonitosti in njihovo prilagojevanje našim. razmeram. Vse to pa je bilo potrebno. Tovariš Kidrič je. vodil naše gospodarstvo v najtežjem razdobju, ko je morala Jugoslavija obnoviti težke posledice vojne, ko je polagala temelje svoji industrializaciji in dvigu iz zaostalosti, ko smo doživljali največje udarce, gospodarske blokade in ogrožanje gospodarske neod-vinosti s strani sovjetskega bloka. Iso smo šli po novi poti izgradnje našega gospodarskega sistema. V tej težki dobi je tovariš Kidrič pokazal nezlomljivo voljo, trdnost ir energijo v izvrševanju teh nalog. Ob tej priliki, mislim, da ne bi bilo potrebno, da poudarjam in analiziram, koliko je tovariš Kidrič pripomogel za razvoj delavskega samoupravljanja v gospodarstvu, ki ima osnovni pomen za razvoj našega gospodarskega sistema in demokracije, koliko je pripomogel pri procesu likvidacije administrativnega votlenja gospodarstva, pri polaganju temeljev našemu novemu gospodarskemu sistemu, pri analizi, gospodarskih zakonov in njihovi aplikaciji na naše razmere, pri osvetljevanju kmetijstva in pri mnogih drugi'-, vprašanjih. Pri vsem tem bo vedno ostala njegova vodilna, ogromna vloga. Zato bo tovariš Kidrič ostal kot vodilni teoretik gospodarske izgradnje nore Jugoslavije kot pogumni in vodilni gospodarski znanstvenik, ki je mnogo dal naši praksi in teoriji in ki je hotel ter obetal, da bo dal še mnogo več. Tovariš Kidrič je. veliko pomagal tudi pri dvigu gospodarskih kadrov Jugoslavije, njihovi osamosvojitvi in konstriditinemu doprinosu za nas razvoj in za razvoj gospodarskega nauka pri nas. Večkrat je rekel, da ceni sodelavce in ljudi sploh, ki nekaj predlagajo in doprinašajo h konstruktivni rešitvi problema, pa čeprav včasih pogrešijo, kot pa ljudi, ki samo poslušajo in izvršujejo na- loge. Takih ljudi ni samo visoko cenil. ampak jim je tudi. pomagal in zaupal. Toda ko je zavzel stališče, je bil odločen in. dosleden r spro-lajanju. Čeprav je mnogo delal in. mnogo študiral, je vedno poudarjal, da problemov ne moremo reševati prakticistično, temveč da jih je treba prej teoretsko osvetliti ter analizirati zakone, ki. pri tem delujejo. Zato pa je sodelovanja s tov. Kidričem tudi bila življenjska šola, ki je ilajala perspektivo in širino gledanju problemov. Tovariš Boris Kidrič, je znal poudariti smisel za odgovornost do nalog in problemov. Večkrat je rekel, v zvezi z našimi problemi in težavami. da tisti človek, ki ga ne boli srce. če stvari ne gredo tako, kakor bi morale, ni vesten in ne čuti odgovornosti. Človek se mora tudi samoiniciativno boriti za izvršitev nalog. Tovariš Kidrič se je zelo zanimal in imel velko razumevanje za probleme in potrebe. Jugoslovanske cone STO. Pri njem smo redno našli finančno in materialno pomoč, ki jo jp dajala vlacla FLRJ, kar je bilo brez dvoma velikega pomena za gospodarski razvoj cone in življenjske pogoje njenega prebivalstva. Jugoslavija in njeni narodi so s Ljudstvo Beograda in Srbije se je z, veliko žalostjo v srcu poslovilo od tovariša Borisa 'Kidriča. Od nedelje opoldne pa do ponedeljka do pol 11. ure so se vrstile iv poslopju zveznega izvršnega sveta v Beogradu nepregledne množice ljudstva, ki so se poslavljale od njegovih posmrtnih ostankov. Kljub slabemu vremenu so stali zunaj ure in ure ter potrpežljivo Čakali, rla pridejo na vrsto. Žalna spominska kujiga v veža skupščine nam kaže poleg imen vseh tujih diplomatskih zastopnikov v Beogradu ogromno vrsto zastopnikov delovnih kolektivov, ustanov, organizacij, nameščencev, delavcev in kmetov posameznikov, ka so se poslovili od človeka, kateremu je bilo njihovo boljše življenje glavna skrb. V ponedeljek je bila žalna seja. Točno ob desetih je pričel sejo maršal Tito med tihimi in žalostnimi člani zveznega izvršnega sveta. Pred odrom pa so sc vrstile častne straže delovnega Ijdustva, članov SZDL ter JLA. V spremstvu soproge maršala Tita. soproge Aleksandra Rankoviča ter prijateljic Lidije Sentjurčeve in FV.pr-e Kardeljeve je stopila na oder Zdenka Kidričeva a hčerko Jurkico, da se zadnjič poslovita. Nato je stopila k .odru zadnja častna straža, na čelu z maršalom Titom. Težak orehov pokrov je za vedno pokril bledi obraz velikega sina jugoslovanskih narodov. Žalostno svečanost <-o spremljali zvoki Beethovnove Pete simfonije. Pristopili so smrtjo tovariša Borisa Kidriča mnogo izgubili. Njegovo revolucionarno in plodno življenje je ugasnilo takrat. ko bi še lahko veliko dalo. Umrl je in. ni dokončal vsega rezultata svojega bogatega dela. Toda, brez ozira na to, je s svojim, življenjem in. delom zaoral globoko brazde pri. ustvaritvi in razvoju so-cialističfte Jugoslavije, ostal bo vedno svetel primer človeka, revolucionarja in ustvarjalca ter bo kot primer in vzpodbuda služil narodu ter domovini. Obljubimo, da bomo tudi mi vztrajno in predano sledili pri svojem delu njegov primer. Naj bo slava in Itvala neumrlemu sinu Jugoslavije, in Slovenije, tovarišu Borisu Kidriču! Vest o nepričakovani smrti tovariša Borisa Kidriča je globoko odjeknila po vaseh in mestih koprskega okraja. Ljudje skoro niso mogli verjeti, da je sredi največjega dela-omahnil eden največjih borcev za socializem -— heroj borbe sociali- pogrebniki. da hi vzdignili krsto, a ■tovariš Tito je njihovo pomoč odklonil. Tovariši, ki so z njim delali in se borili, so dvignili krsto ter jo nesli na zadnjo pot .skozi nepregledni špal.ir ljudstva Beograda in Srbije. Na zadnji poti v Beogradu je. Borisa Kidriča spremljalo 250.000 ljudi. Na čelu sprevoda so nosili okrog sta vencev, za katerimi je šla godba in pevci CDJLA. Mnogi, ki so se pridružili sprevodu, so jokali, drugi pa so s težavo zadrževali solze in z globokim spoštovanjem izkazovali Kadnjo čast narodnemu heroju. Skoraj dve uri se je .pomikal žalni sprevod do železniške postaje. Tu so se govorniki .poslovili od svojega tovariša in soborca z drhtečim glasom iin s solzami v očeh. Nato so ob zvokih Chopinove žalne koračnice prenesli lafeto v posebni vlak, ki naj bi jo prepeljal v Ljubljano. Postaje in mesta, skozi katera je vozil vlak, so bila odeta v črno in v globoki žalosti so hiteli ljudje k vlaku, da se še zadnjič poslovijo od svojega velikega voditelja Borisa Kidriča. Delovni kolektivi, ustanove, organizacije, šole ter vojaške enote so pošiljale na stotine vencev. Zvečer se je poslovilo v Zagrebu 80.000 Zagrebčanov. Ljubljana je bila vsa odeta v črne zastave, ko je sprejela zadnje ostanke svojega sina, da bi mu dala zadnje bivališče V grobnici narodnih herojev. stičnega dela Boris Kidrič. Zbirali so se pred radiosprejemniki in nestrpno pričakovali vesti. Po vseh večjih in manjših krajih in delovnih kolektivih so bile za pokojnim članom Zveznega izvršnega sveta komemoracije s spominskimi govori o delu in življenju velikega revolucionarja. V nedeljo je bila v prostorih Vojaške uprave JLA v Kopru kome-moracija ob navzočnosti predstavnikov Armade, oblasti in množičnih organizacij. Komandant VUJLA polkovnik Miloš Stamatovič, bivši ožji Kidričev sodelavec, je v svojem komemorativnem govoru toplo in prisrčno prikazal veličino velikega pokojnika in orisal pomen njegovega dela. Njegov govor prinašamo na drugem mestu. V ponedeljek pa je bila komerao-racija na sedežu okrajnega LO v Kopru, kjer je govoril predsednik Franc Kralj-Petek, ki je dejal, da pomeni smrt Kidriča nenadomestljivo izgubo za vse Primorce kot tudi ostale Slovence in Jugoslovane. - Iz vseh delovnih kolektivov, organizacij in ustanov so poslali so-žalne brzojavke naslovljene Zve:me-mu izvršnemu svetu, tov. Titu in vdovi Zdenki Kidričevi. Tako je o-krajni ljudski odbor v Kopru poslal naslednjo brzojavko: Zveznemu izvršnemu Svetu Beograd Ob izgubi tovariša Kidriča izrekamo v imenu vsega prebivalstva koprskega okraja najgloblje so/alje. Prerana smrt požrtvovalnega, neumornega in nesebičnega borca za socializem, nas je globoko presuni-la. Tovariš Kidrič nam je bil vedno oh strani pri naših uaporih za izgradnjo temeljev nove družbe. OKRAJNI KOMITE ZVEZE KO-MUNISTOV IN OKRAJNI ODBOR SZDL V KOPRU sta poslala generalnemu sekretarju Zveze komunistov Jugoslavije maršalu Titu naslednjo .sožalno brzojavko: Ob težki izgubi zvestega revolucionarnega borca naše Partije, ki je močno pretresla nas vse, pošiljamo izraze globokega sožalja zlasti Vam, ki ste v tovarišu Kidriču izgubili najožjega sodelavca in prijatelja. OFICIRJI JN USLUŽBENCI VOJAŠKE UPRAVE JLA JUGOSLOVANSKE CONE STO so poslali naslednjo brzojavko: Zveznemu izvršnemu svetu —_ Beograd Globoko nas je pretresla vest o smrti tovariša Kidriča. Zavedamo se, da to predstavlja ogromno in nenadomestljivo izgubo zs vse Jugoslovanske narode, in da ste z njim izgubili svojega zvestega in enega najboljših sodelavcev. Revolucionarni lik tovariša Ki-¡Iriča nam bo primer in vzpodbuda v našem deln v službi domovine. Pridružujemo se splošni žalosti vseh naših narodov. ŽENE MESTA KOPER so poslale Zdenki Kidričevi brzojavka naslednje vsebine: Iskreno sočustvujemo z Vami ob težki izgubi, ki je zadela Vas in vse Jugoslovanske narode s prerano smrtjo t-ovariša Kidriča, doslednega borca za pravice delovnega ljudstva. Nikoli ne bomo pozabile njegovega velikega doprinosa v naši revoluciji in njegovega nadaljnjega plodnega dela. Njegov svetli lik nam bo v vzpodbudo pri naših nadaljnjih skupnih naporih za uresničitev in dosego njegovega cilja, ki je cilj nas vseh. V tem težkem, toda ponosnem trenutku smo vse z Vami, Nadalje so poslali sožalne brzojavke tudi: mestni komite Zveze komunistov v Kopru, Ljudski odbor mestne občine Koper, Socialistična zveza delovnih Jjudi Koper, Udruženje Italijanov Istrskega o-krožja, člani SZDL iz vasi Dekani, občinski LO Dekani, Občinski komite Zveze komunistov Dekani, kjer je žalni komemoraciji priso-svovalo nad 300 ljudi, člani SZDL Osp in še številne druge ustanove in vasi. Odmevi smrti Borisa Kidriča ¥ Trsta Bolestno je odjeknila vest o smrti Borisa Kidriča tudi v Trstu, posebno še med tamkajšnjimi Slovenci. Vse napredne ljudi je vest globoko pretresla. Vsi tržaški časopisi so na prvih straneh objavili o težki izgubi, ki je zadela narode Jugoslavije, Tako je »Primorski dnevnik« na prvi strani objavil kratek življenjepis in spominski članek, v katerem je med drugim rečeno: »Pod njegovim vodstvom smo bili z vsem slovenskim narodom organizirani kot sestavni del zmagovite Osvobodilne fronte. Pod njegovim vodstvom smo se v Osvobodilni fronti borih za Trst in v našem osvobojenem mestu uvedli na-lodnoosvobodilno oblast, oblast delovnega ljudstva, organiziranega v slovensko italijanski množični revolucionarni organizaciji pod vod-svoni KP.« Neodvisni dnevnik »Cornere di Trieste« je na prvi strani objavil sliko in življenjepis pokojnega Kidriča. Izvršni odbor OF je imel žalno sejo, na kateri je govoril predsednik glavnega odbora tov. Franc stoka. Komemorativni sestanek so imeli tudi člani jugoslovanskih predstavništev. Osvobodilna ironta je poslala sožalne brzojavke Zdenki Kidričevi, glavnemu odboru SZDLJ. Delovni kolektiv Ladjedelnice v Piranu poimenoval svoje podjetje po Borisu Kidriču Naši narodi so sklenili, da poča--sCi.jo spomin enega najhrabrejših borcev za socializem in so zato poimenovali LADJEDELNICE V PIRANU po Borisu Kidriču, kraj STRNISČE se bo imenoval KIDRIČEVO, prav tako se bo imenovala tudi Tovarna aluminija po Borisu Kidriču. Tudi kolektiva STEKLARNE V ROGAŠKI SLATINI in ŽELEZARNE V NIKŠIČU sta poimenovala svoje tovarne po borcu za boljše življenje delovnega človeka. JUGOSLOVANSKI NARODE SE POSLAVLJAJO 00 SVOJEGA VELIKEGA Sli Obnova kmetijstvo je glavna naloga kmetijski zadrug v Slovenski Istri Pretekli teden so se. predstavniki Splošnih kmctDijsikih in drugih zadrug pogovorili o dosedanjem delu, izmeni j ali i izkušnje in sprejeli več pomembnih predlogov za obnovo in razvoj kmetijstva v Slovenski Istri. Med drugim so sklenili ustanoviti eadmižno podjetje »Vinosad«, ki se bo barvilo z obnovo vinogradov in sadovnjakov. V koprskem okraju bo potrebno obnoviti okrog pol milijona trt in vodje število oljk. ki se še vedno niso opomogle po budi zimi letu 1929. Takrat je bilo v okraju okrog 200 tisoč oljčnih dreves, danes pa jih je komaj 97.000. Tudi sadovnjaki še zdaleč niso sia potrebni višini. Urejanje modernih vinogradov in plantažnih nasadov ovira kmetijska razdrobljenost. Vsekakor bo potrebno združiti manjše parcele v večje komplekse, na katerih bo možno sodobna obdelava. Lani so s tem poskusili kmetje v Novi vasi in še v nekaterih vaseh in pokazali so se že prvi uspehi. Pri združitvi, bodo seveda kmetje ostali še naprej Ia-V.niki zemlje, le obdelovali jo bodo skupaj. Na področju okraja je še vedno nad 2.500'ha nerodomltine zemlje, ki bi se dala izkoristiti za razne nasade ter nad 3.100ha gozdnega sveta, ki je tudi potreben nege. da bi ko-nii-t.il kmetijstvu, blažil klimo, preprečeval sušo itd. Te probleme bodo morale predvsem reševati splošne kmetijske zadruge, ki zajemajo skoraj vsa kmečka gospodarstva. Oblast je že začela urejevati trsniee in matiičnjake, kjer bodo kmetovalci dobivali mladike za obnovo vinogradov. Uredili so tudi drevesnice katerih število pa ne bo zadostovalo potrebam in jih bodo morale ustanavljati tudi kmetijske zadruge same. Ena glavnih slabosti zadružništva v okraju je v tem, da so zadmige še vedno preveč orientirane na trgovino in premalo na svojo glavno nalogo: obnovo in razvoj kmetijstva. Pri Splošnih kmetijskih zadrugah bo potrebno ustanoviti živinorejske in druge odseike, kjer so za to pogoji i3i gojiti tiste panoge kmetijstva, ki so v posameznih krajih najbolj rentabilne. V zvezi s tem so precej razpravljali o vprašanju rentabilnosti češenj. Lami je na primer cena nekaterim sortam češenj tako padla, da se. kmetom ni izplačalo pobirati jih in so začeli drevesa celo sekati. To je bila precejšna napaka. Češnje so v teh krajih važen izvozni artikel, saj jih izvažamo letno od 100 do 130 vagonov. Nasadom bo potrebno posvetiti vso pozornost, zlasti zgodnjim češnjam, nerentabilne sorte pa pre-cepili. V glavni sezoni, ko je trg prenapolnjen s tem artiklom, bo pač potrebno odvišni pridelek skuhati, zadruge pa si morajo čimprej nabaviti zadevne priprave. Precejšni problem v kmetijstvu tega področja so tudi gnojniščne jame (greznice). Ponekod so še vedno prepričani, da je za gnojnice nujno potreben cement, čepirav imamo odlično nadomestilo v ilovici. Prednost ilovnatih greznic je v tem, da so mnogo cenejše od ceimctnih, hkrati pa ni pri njih nevarnosti, da bi v hudi zimi ra>zpokale. Vprašanju greznic bodo morali posvetili vso pozornost, saj danes odteka nad 90 % gnojnice v jarke in moramo to dragoceno gnojilo nadomeslovati z dragimi umetnimi gnojili, ki jih uvažamo iz inozemstva. Delegati posameznih zadrug so tudi mnogo razpravljali o odnosih med zadrugami in zadružnimi odkupnimi podjetji ter o trgovini sploh. Nekatere zadruge so na račun trgovine precej zanemarile svoje gospodarstvo. Le kmečke delovne zadruge. kii jih je v okraju 5, so v tem pogledu dosegle nekaj uspehov in v zadnjih letih uredile okrog 30 ha no-vih vinogradov. Pri ustvarjanju dobička so biLi v nekaterih zadružnih odkupnih podjetij verjetno nepravilni proporoiji. Podjetje »Fmiotus« je realiziralo samo pri embalaži okraig 20 milijonov dinarjev. Iz viška dobičkov bo vrnilo podjetje »Fruc-tos« kmetom 16 milijonov dinarjev, podjetje »Vino« pa 14 milijonov. Dobiček »Vina« se bo vrnil posameznim kmetom, dobiček »Fruelusa« pa zadrugam. Disikutirali so tudii o predlogu, da bi zadruge v prihodnje odkupovale od kmetov razne pridelke na avans in bi šeflc po prodaji pri- delkov izplačevale kmetom odgovarjajoče. vsote. Zelo živa diskusija je bila glede participacije deviz, ki priipadnjo zadrugam v lanskem lotu. Nekatere zadruge so prekoračile pripadojoče zneske deviz, ko so nakupovale v inozemstvu razne stroje, s tem pa so bile oškodovane druge zadruge, ki Birojev niso kupile. Zadruge, ki so zneske prekoračile, bodo morale kriti razliko s tem, da bodo oškodova-nam zadrugam razliko vrnile. Sklenilo so, da se bodo zadruge o tem problemu medsebojno sporazumele. Predstavnik strun j anske zadruge se je pritožil, da je njihova zadruga dala najbolj kvalitetne pridelke za ibrvoz in da ji je bil dodeljen premajhen dobiček od. vsote 11 milijonov, ki jo bo razdelil med zadruge »Fruetui;«. Delegati so menili, da sc bo razlika nadoknadila v devizah. Zadružniki iz Novo vasi so se pritoževali, da je njihova zadruga dobila premalo od »Eructusa«, Predstavniki zadrug so sc strinjali, da bi morala okrajna zadružna poslovna zveza bolj pomagati hribovskim zadrugam, ki imajo težave tudi zaradi oddaljenosti od premetiiili sreds teiv. Delegat iz Strunjana je predlagal, da bi močnejše zadruge odstopile dal svojega dobička hribovskim zadrugam. Nekateri so menili, da bi zadružniki zahtevali tudi od podjetja »Mleko« del deviz za njihovo mleko, ki. so ga prodali v inozemstvu. V diskusiji so govorili še o potrebi boljše organizacije pregleda nasadov, ker sc jc koloradski hrošč pojavil na vseh področjih okraja, nadalje o prednosti odprtih hlevov, o selekciji živine itd. O teh in o drugih problemih bomo podrobneje razpravljali še v naslednjih številkah našega lista. Devinski grad , Takoj po vesti o smrti lov. Borisa Kidriča se je zbralo v dvorani zadružnega doma nad 200 prebivalcev, ki so poslali izvršnemu komiteju ZKJ naslednjo brzojavko: »Globoko nas je pretresla žalostna vest, da nas je za vedno zapustil naš hrabri borec in neustrašeni graditelj socializ. ma tovariš Boris Kidrič. Njegovo ogromno delo v borbi za izgradnjo socializma bomo ohranili v svetlem spominu. Prebivalci Krkavč se pridružujemo globoki žalosti, ki' je zajela vse naše ljudstvo.« V isti cerkvi so odkrili v vzidanem kamenlitem tabemnakelju za oltarjem tudi glagolaki napis, o katerem menijo, da je nastal v 13 stoletju. Sklepajo, da je gažonski tabernakelj izdelal isti domači umetnik kot laber-nakeilj v Kortah, ker sta si po st'lu im načinu izdelave zelo podobna. Gažon V gažonski cerkvi so pred kratkim odkrili treske pozno gotskega stila, ki so nastale v začetku 16 stoletja. Pokrite so bile z apnenim omotom. Na bloku v Škofijah so preuredili restavracijo v zadružnem domu. Na-: bavili so nove mize, okrasili prostore s slikami in kupili električni avtomat' za kuhanje kave. V prihodnjih tednih bodo uredili tudi restavracijo na vrtu, pred poslopjem pa bodo nasadlili palme in postavile mize. Iniciativo zadruge v Škofijah je treba vsekakor pohvaliti, saj je bil na bloku zelo potrebeo reprezentativen gostinski lokali. Organizacije Zveze borcev v sežanskem okrajni se zelo aktivno pripravljajo na počastitev 10. obletnice osvoboditve Primorske. V letošnji! spomladi in poletju bodo v raznih občinah imeli več partizanskih taborov in bodo odkrili veČ spomenikov in spominskih plošč padlim v NOB. Dne 7. junija bo v Kozjanah velik partizanski tabor s proslavo preživelih borcev Južno.primorskega odreda in z odkritjem spomenika, ki sc že izdeluje. V vasi Brestovim pri Povirju bodo v mesecu maju odkrili spominsko ploščo padlim vaščanoni v NOV. prav tako bodo odkrili spominsko ploščo v vasi Storje, Spominsko ploščo bodo odkrili borcu iz Proscika, ki je bil od Nemcev zajet in v tej vasi obešen. V Štanjelu bodo uredili skupno grobnico 9 neznanim padlim boreem iz NOV, pokopani so blizu križišča v Štanjelu. Grobišče bodo lepo ogradili in tam postavili lep spomenik. Vas Gorja o «k o prav tako pripravlja lep spomenik padlim v NOB, ki bo ntail na sredi vasi pred zadružnim odinnm. Spomenik pripravlja tudi vas Lokev. Organizacije Zveze borcev v Her-peljah ima za spomenik ludi že zbran denar in bodo pričeli z delom. V prihodnjih dneh bod.o po vseh vaseh organizacije Zveze borcev in •Zveze socialističnih delovnih ljudi po posebnih komisijah pričele s sistematičnem zbiranju materiala za ¡■Hlodovino NOB, ki bo služila za izdajo almanaha zgodovine NOB Slovenskega Pirimonja in borbe zasužnjene 'Primorske v času 25 let italijanskega suženjstva. Poniivamo vse, ki so sodelovali v nekdanjih organizacijah in društvih pred vojno, vse. borec in akiliviste iz NOB, da nudijo s pripovedovanjem ali z opisom kronike material občinskim komisijam, ki bodo ta material zbirale. ! 1 J. V. je tov. P lisic sta ob tej priložnosti limcila kratke, govore. Vsi prisotni so z enomireutnim molkom počistili spomin tov. Borisa Kidriča. Novo uosilopje nižje gimnazije je eno najlepših v ikoprskem okraju in ima arhitektonsko poudarek istrskega moliva. Tudi slučajni opazovale? bo takoj opazil, da je nekaj skladnega z okolico in mu bo zapustilo vtis, da je kaj takega videl v Istri. Gradnja poslopja je stala 21 milijonov dinarjev. Ima šest svetlih in zračnih učilnic polnih sonca. Vse učilnice in hodniki imajo tudi centralno kurjavo. Za sedaj je to šele en del poslopja ker bodo gradili še diraigi del za stanovanja učituljstvu. pisarne in druge potrebne prostore. V nedeljo zvečer so neznanci vdrli v hišo št. 10 v Koštaboni in zaceli grozili gospodinji Albini Vilerji z nožem, da bi izsilili, od nje deuiir. Odnesll so okroi 55.000 din. Organi narodne zaščite so takoj uvedli preiskavo. Mar&zige Slišal sem, da je občinski svet razpravljal tudi o zaščiti gozdov. K temu bi ¡pripomnil, da je res skrajni. čas, da ukrenejo potrebno za zaščito gozdov. Žalostno je videti, kako skupine mladih ljudi gredo s sekirami in koši na lov na čoke. Nobenega usmiljenja ne poznajo in ko pridejo do parobka, ki je pognal mladike, udarijo po njem. Tako za-trejo vsako nadaljnjo rast gozda. Prav bi bilo, da bi oinuprej izšla tozadevna uredba. F. B. HI! Dekani - sovo poslopje nižje gimnazije V nedeljo je bila ob prisotnosti pe.-edstaivn.ikov okraja, občine, šole in zdravstva izročena svojemu namenu nova stavba nižje gimnazije. Va-ščainn, ki so prišli na od.pTtje, so z velikim zanimanjem ogledovali res k|po ,poslopje, ki ga je zgradilo gradbeno podjetje ¡Edilit iz Izole po načrtu inženirja Kregarja. iNačelnica Sveta za prosveto tov, Živa Bel tram in upravitelj gimnazi- No stanovanjske hiše v Sečovljah Tako misli in govori tržaški ¡»de Prehodil sem več vasi tržaškega Krasa, pogledal to in ono iz njiho-vega življenja in se končno ustavil pri znancu — srednjem kmetu z napredno urejenim gospodarstvom. Mož je precej načitan in se zanima za javno življenje. Naj za danes navedem nekaj njegovih misli iz najinega razgovora, ki se bolj nanašajo na kmečko življenje. »Vprašate me«, je rekel, »kaj tla je novega pri nas. Delo in delo, skrb za skrbjo, to je že slara, a večno nova pesem. O prostem času pri nas kmetih ni govora, (le imam kakšno uro prosto, rad prečitam ene in druge Časopise. Celo kak-¿en italijanski list rad pregledam, Pa vam rečem, da »Demokracija«, »Delo« in šovinistični italijanski časopisi v sovraštvu do nove Jugoslavije lahko pijejo bratovščino. Eni pravijo, da so demokrati, drugi komunisti, tretji so vs?, samo to ne, kar bi morali biti. Jaz pravim, da so vsi le inešetarji x.i svoj žep. Lahko bi jih imenoval še drugače. Ali ni lopovska politična Špekulacija in v škodo nas delavnih ljudi, če vam pišejo tako drzne in gnusne la- ži celo iz cone iS, kamor laliko gre vsakdo iz naše cone!? To je po moje zgolj strah pred nečim, kar si n-tira pot kljub gnevu in strupu teh hlapcev tistega Rima, ki bi rad stegnil svojo pokroviteljsko roko ne le čez Trst, ampak čez vso Jugoslavijo in še bolj njeno bogastvo. Cim več je v nas pogojev za razvoj in napredek, tem bolj jih trese sovražna mrzlica. Zato pa nam ne privoščijo ničesar, kar bi moglo utrjevati nag položaj. Poseben trn smo jim prav mi, tržaški kmetje, ker jim naša zemlja sega prav do mestnih vrat in morja. To jim draži žolč in jih naganja k raznim načrtom, kako bi nam spodmaknili trdna tla pod nogami. Tuhtajo in tuhtajo, kako bi nas odrinili od naše obale, Saj ste menda že slišali o nedavni akciji, ki so vanjo vpregli uradne mešetarje — gozdno policijo. Na meravali so nas prevarati s pretvezo, da bi te, za enkrat še neznanemu kupcu prodane parcele po-gozdili.« »In kakšen je bil uspeh?« »Kakšen naj bi bil? Ali mislite, da je naš človek res tako budalo, da bo žagal vejo, ki na njej trdno sedi? Vsi pravijo, da na.i bi ta gospoda rajše porabila ta denar v prid italijanskim revežem ali pa, če nas res tako cenijo, za smotrno gospodarsko prizadevanje, ki ga tako pogrešamo. Namesto političnega pogozdovanja naj bi sledilo resnično pogozdovanje, ki je na naših gmajnah tako potrebno.« »Kako pa vam gre oblast v ostalem na roko?« To lahko sklepate iz tega, kar sem vam že povedal. V vsem smo odvisni samo od sebe in le mi vemo, kako se tukaj živi. Za obiast sr.io le španska vas. Naši kraji so, kot znano, najbolj prikladni za govedorejo. Za to so potrebni dobri pašniki in dobri travniki. Teh jc zelo malo in prav semkaj bi marali vložiti precej sredstev. Kar nam država da za izboljšanje hlevov in gnojnih jam, je le trohici, ki ne bo nikoli rešila niti tega vprašanja vinogradništva, ki pride pri nas v poštev na vsem spodnjem tržaškem Krasu. Saj veste, kako je glede tega pri nas. I\aš človek se je že tako privadil fabriškim vinom, da skoro no loči naravno od umetnega, slabo od dobrega. Glavno je nizka cena. Kljub temu so pri nas priporočljivi trtni nasadi, ker se trta ob suši najbolj »obnese.« »Kako pa mislite glede bodočih dogodkov na tem ozemlju?« »Kaj naj jaz vem ¡.Zelo pogosto pa mislim tudi o tem. Zdi se mi, da se bo to vpraašnje vendarle rešilo tako, da ne bo kraljeval nad nami Rim. Vsemogočnost rimske gospode, ki bi rada vse dobila, a ničesar dala, polagoma pojema. Njej se, kot sem rekel, cedijo sline po naši zemlji. Vendar jih bo čas kmalu ukrotil. Za to se moramo zahvaliti pošteni politiki Jugoslavije. Mi njej lahko zaupamo. Kar pa se tiče nas kmetov, vam rečem to-le: Mi se dela ne bojimo. To je naša prednost. Sedaj se moramo oslanjati le na svojo pridnost, kar pa je za današnje čase vse premalo. Kamor koli bomo pripadali — k Italiji seveda nikoli več — brez razumevanja naših potreb in učinkovite smotrne državne podpore ne bomo vzdržali. Take mačehe kot je n;iša uprava ne privoščimo nikomur, želimo, da bi ta bila takšna., kot je sicer tako »osovražena« ljudska oblast v coni E, Mene ne bo nihče varil s tamkajšnjim terorjem, pomanjkanjem, lakotjo itd., ker vem, kako tamkajšnja oblast skrbi «a |jo-spvdarski napredek na spioh in posebne za kmetijstvo. Saj eilam o tem. Velik del letucija proračuna gre za pospeševanje kmetijstva. Da bi bilo tudi pri nas tako?« Tako misli in govori kraški kmet. Kaj poreče na to ¿plemenita* u-pravna gospoda cone A? Postojna bo imela letos dovo&f t/otfe .Raziskovanja podje.uilja v Postojni jn bližnji okolici, ki jih je dela-postojnska občina ob pomoči naših jamarjev, so bila končno krona-«a z Tc.hkflm uspehom: našli so mo-63!!: podzemeljski izvir vode, ki bo radost oval za preskrbo celotne Pogojne z dobro pitno vodo. Samo dohra se bali, da bodo mo-oni dajati tadrugi in kriti izrabo, da se b>do počasi le približali KZ Nova vas. Sista® pri Postojni Prosvetno društvo »LIPA« je v nedeljo nastopilo z Igro »Užitkarji«, s kfltoro je doseglo lep uspeh. če i^joštevamo, da je nekaj igralcev feHo to pot prvič na odru, je treba dati priznanje. Posebno je treba po-Siralitl Mirka Cetlna v vlogi Užit-karja in Marjana Milavca v vlogi soseda, ki sta dobro odigrate, svoji r3ogi o je režirala domačinka Eetka Cuk. Nastopil je tudi domači pevski zbor pod vodstvom Francke Milavc. Domačini eo bili s prireditvijo zelo zadovoljni in so ee pohvalno izrazili o nastopajočih, fiboda je le, da nekaj dobrih moči, £e vedno sto- ji ob strani, želeli bi, da se približajo in dajo pomoč pri kulturnem delovanju v domači vasi. —šh. Iz življenja učiteljev in profesorjev no Koprsktm Na seji odborov učiteljev in profesorjev so razpravljali o ustanovitvi učiteljskega pevskega zbora. Tak zbor je že obstajal lani in je dosegel lepe uspehe. Ravnatelj portoroškega učiteljišča tov. Janež je podčrtal veliko važnost in potrebo glasbene izobrazbe učitelja na vasi. V zvezi s tem so obravnavali vprašanje ureditve družbenih prostorov Učiteljska društva, izlete v skupinah, nujnost pogostejših skupnih sej, finančno vprašanje in drugo. Ob zaključku so sklenili naj grupe predlagajo v pohvalo vestne in pridne tovariše. Izrazili so tudi željo, da sleherni prosvetni delavec postane reden član Prešernove družbe. K. L. Zgled patriotične zavesti V soboto popoldne so se iz Ljubljane pripeljali na izlet v Postojno uslužbenci Agro-servisu iz Ljubljane z direktorjem na čelu. Izjavili so, da so se prišli mulo pozabavat in razveselit ter so zalo iskali v hotelu Javornik primeren prostor. Medtem pa se je že z bliskovito naglico raznesla vest, da je v Beogradu preminul naš veliki revolucionar in graditelj našega socialističnega gospodarstva Boris Kidrič ter, da ja zato odrejeno splošno ljudsko žalovanje. Zaradi tega gostom iz Ljubljane tudi niso mogli ustreči r J a-vorniku ter so jim to tudi razložili. To pa Ljubljančanom ni bilo ravno povšeči, češ »saj nismo mi krivi, če je prav zdaj umrL Mi smo se prišli zabavata. Ker jih šofer avtobusa, s katerim so se pripeljali iz Ljubljane., ni hotel zaradi slabe ceste peljati v Predjamo, so se odpeljali štiri km iz Postojne po tržaški cesti do Hrenovic, kjer so se v gostilni pri Volku prav ob glavni• cesti tudi razložili in zasedli, celo soba. Tam. so potem ostali do 330 v nedeljo zjutraj, nakar so so vrnili spat h Ja-vorniku r Postojno. V tem času so pri Volku v Hre-navhcah imeli prai'i bakhanal. Igrali so na harmoniko, plesali, pili in i>prepevali«, — med tem pa se je vsa Jugoslavija zagrnila, r črno žalost za svojim velikim sinom Borisom Kidričem. Družba se je zjutraj vrnila u Ljubljano, v Postojni pa je za njo ostal vtis, da jo sest»tvovali zanimivi sodni razpravi. Razprava sama bi sicer spadala v čas pred petdesetimi in več leti, vsaj tak je bil predmet. Da bi dobili vsaj približno sliko dogodka, kt jo vsekakor poučen — aH bi vsaj moral biti poučen v smislu, da bi se taki odnosi med sosedi morali enkrat za vselej odpraviti — objavljamo nekaj podrobnosti. Posestnik Garič Ivan i-z Dekanov toži posestnika štefančič Marija tudi iz Dekanov zaradi prehoda čez njegovo zemljišče. Štefančič ima majhen travnik (500m2) zraven parcele Koseda Gaziiča in do te svoje parcelo nima nobenega dohoda. Kako naj torej spravi dvakrat na leto seno, če ne čez ozek pas 9osedove parcele, ki meri okoli 400 m2. Če bi revež imel vsaj toliko denarja, da bi 61 nabavil helikopter, bi že šlo. Tega pa za sedaj še ne zmore. Lepa je ta, da teh težav soseda Gazič noč« oli ne more vidoti. Zato pa: No boš delal »škode« na mojem sve- tu. Ti bom že pokazal. »Škoda«, če je to sploh vredno imena škoda, je letno okoli 100 din. Za to malenkost, aH bolje povedano, muhavo nagajivost in iz »prijateljskega razumevanja« sosedovih potreb, se je razprava vlekla cele mesece. Bilo je zaslišanih nešteto prič. Na licu mesto sta biH dve komisiji. Dn bo "t argikom edi j a še popolnejša, sta tožilec in obtoženec vzela (seveda po nekdanji stari navadi) še vsak svojega advokata. In si misli tožilec: Le počakaj, ti bo že moj advokat navil strune. Plačal boš, da boš črn. Ozračje je razgreto, »dobri sosedni odnosa« res na višku. Zdaj pa zdaj bo počilo... In??? Ali res ni v vasi. občinskega odbora, ki bi take zadeve rešil — brez advokatov in brez sodišč ???!!! Pa ne samo to. Prav zraven parcel naših »junakov« jo njiva nekega lastnika v Trstu, kjer je 5o .sedaj nqpožcta ko-rnzniea lanskega leta. Kmetijski strokovnjak je pri pregledu ugotovil, da jo v koruznici na tisoče ličink koruznega molja. Koruzni molj seveda ne pozna meje in ne gospodarja. Komaj čaka, da se bo razširil od tu po vsem rižanskem polju. To bo zanj veselja, ko bo imel na razpolago toliko mlade in sveže koruze. In tega do sedaj ni nihče opazil! Toža.riti in zastrupljati dobre sosedno odnose, na to da opozorili odgovorne na tako skrajno malomarnost, pa nihče ne pomisli. Če že pogledamo škodo, ki jo bodo napravili vid ti tisoči ličink po vsej dolini, potem bi IkIo treba sedanjega tožitelja postaviti na zatožno klop, ker tega ni povedal. In ne samo njega, Če že ima toliko »veselja« do totožarjenja. Epilog j Z velikim veseljem in zadoščenjem sporočamo razveseljivo vest, da je bila zadeva po preuradnem posegu sodnika, advokatov in kmetijskega strokovnjaka — mirnim potom poravnana. Pripis: Kar smo napisali, ni napisano z namenom, da bi koga užalili, temveč, da bi bilo vsem za vzgled in pouk, kako naj napredni socialistični človek — ne posnema nekdanjih trmoglai nelzpvosnem Jejstvu, da je prenehal aivčti, suo-\ ati in delati m-ož, s čigar imenom i« in bo »stalo neločljivo povezano najusodnejše in najveličastnejše razdobje slovenske zgodovine, četrt atole! ja, ki ga obeležuje pripravljanje, ostvarjevanjc hi utrjevanje naše ljudske, socialistične revolucijo. SEDMOSOLEC — KOMUNIST Prav letos poteče pet in dvajset lok, odkar je bil sedmošolcc Polja.11-kfcc gtmnasaje Boris Kidrič, edini sin cglednega slovenskega učenjaka — sprejet v Partijo komunistov in pričel stopil ti po poti proletarskega borca ¡rcvoluc.ion-arja. Delavsko gibanje v Jugoslaviji je šlo tedaj naproti najtežjim prtiiakivšnjam. Od tega, kako trn tc preizkušnjo prebilo, je bij odvisen ves njegov nadaljnji rarvoj, je bilio odvisno, kakšna bo njegova vloga v boju naših ljudskih množic la svobodo in napredek, Spričo rastočih družbenih in nazionulnrli protislovij, ki so s sto ji mi praktičnimi posledicami v temeljili ogrožale njemu vladavino, se je. tisllikrat vladajoča buržoazivi reakcija odločila za »krajan sredstvo. U-vedla je odprto mouarhistnono diktaturo, ki jo bila predvsem naperjena proli delavskemu gibanju in njegovi komunistični avantgardi, v katera jo reakcija videla svojega najnevarnejšega nasprotnika. Njen strateški načrt je bil navidez preprost, praktično pa se. jo pokazal kot neizvedljiv: razbiti re-Tiilnrionarno delavsko gibanje, po-zapreti iti če treba tudi fizično uniči ti njegove najnaprednejše borci', komuniste, Se se je ta načrt, praktično pokazal kot neizvedljiv, tedaj posebno na Slovenskem, gre za to hvala lakira ljudem. kakršen je bil pokojni BorLs Kidrič. M£D ILEGALNIM DELOM IN ZAPOROM \ tem razdobju, ki tvori morda nekoliko manj znano razdobje v Življenjepisu velikega slovenskega revolucionarja, je rostel tedaj šc ue polnoletni dijak Boris in v vsakdanjih spopadih z buržoazno oblastjo, v nenehni borbi za obnavljanje, utrjevanje in širjenje komunistične organizacije med Slovenci, pričel razodevali li.-le neizčrpno ouergije in n m-1 vene sposobnosti, ki so, združene z brezmejno predanostjo stvaTi delovnega ljudstva, tedaj in kasneje vzbujale spoštovanje in ljubezen pri tovariših, pri razrednem sovražniku na neprikrito občudovanje. Naj v najsplošnejših obrisih obeležimo pot. ki jo je pokojni Boris K-idrič prehodil v prvem desetletju tvojega revolucionarnega dela: ile-»aliiir» organiziranje revolucionarne inladim- in doraščajoče napredne in-irligciK-e v letih 102J3—29. eno leto ziipia-a v mariborski kaznilnici, po-vratek in znova ilegalno delo. ki so ga mnogokrat prekinjali daljši ali Lr-ajši preiskov aln i zapori: odločilen prispevek k vzpostavljanju široko mreže partijskih organizacij po v-j Sloveniji, k oživljanju revolucionarnega delavskega gibanja nasploh v letih 1030—35: boj za cnot->roM v-.eh -lovenskih nacionalnih de-in('kr.iiirji.ili sil, za svobodo in enakopravno-! slovenskega ni^roda: lota rmigriHijo 1935 -39; vrnitev v domovino in spel večmesečni preisko- valni zapor; neumorno politično in organizacijsko pripravljanje slovenskih delovnih množic na lusoclna in odločilna leta Osvobodilne vojno proti tujim fašističnim okupatorjem in njihovim domačim hlapcem. OSVOBODILNA VOJNA 2e v tem razdobju je postal tovariš Kidrič poleg Edvarda Kardelja in Toneta Tomšiča najvidnejša osebnost v demokratičnem, antifašistič-ncan gibanju na Slovenskem. Vloga tovariša Kidriča v Osvobodilni vojni m v povojni socialistični graditvi; njegove zasluge za politično in vojaško organizacijo osvobodilnega gibanja na Slovenskem, za teoretična utemeljitev in praktično usmerjanj« gospodarskega razvoja osvobojene Jugoslavije v pravcu nenehnega razvijanja in utrjevanja naprednih socialističnih teženj v naši družbeni stvarnosti, skratka vse biti vtisa, da imaš pred seboj renesančno celovito osebnost, ki dojema dogajanja v vsej njegovi razsežnosti in raznolikosti, ne da bi le ona pomembnejša plat življenja ostala tuja in neznana. Razgovor s tovarišem Petrom jo bil za njegovega sobesed-nika zmerom, doživetje, pa naj je zadeval konkretna gospodarska in politična vprašanja ali pa vprašanja, ki so vidati bolj odmaknjena od neposirednih družbenih nalog, .recimo filozofska in estetska ter knjiž.cvno-zgodovinska vprašanja. Kdor bo zbiral njegovo literarno zapuščino, bo poleg poglavitnih politično-ekonom-skih študij, ki so tolikanj prispevale k rešitvi mnogih praktičnih gospodarskih vprašanj našo dobe, našel zlasti na straneh predvojne »Književnosti« in »Sobodnosii« njegove razprave s področja književne kritike in zgodovino, filozofske spopade z. nasprotniki znanstvenega sociaa- tloris Kidrič na govorniškem odru listo, s čimer si je tovariš Kidrič zadnjih deset, dvanajst lcl pridobil zaupanje 'in spoštovanje ne le naprednih Slovencev, marveč vseh jugoslovanskih delovnih ljudi. — vse I o je dobro znano vsakemu zavednemu državljanu naše zemlje in bi bilo nemajra odveč govoriti o teh, vsem oč i triih dejstvih. Zategadelj posvetimo v nadaljnjem svoje misli Kidričevi osebnosti, ti: -temu, kaa- je dajalo bistveno obeležje temu, v marsičem edinstvenemu človeškemu liku v naši družbi. MOŽ PREPRIČANJ A IN MOŽ DEJANJA. Boris Kidrič" je bil mož prepričanja in mož dejanja. Obojo je v svoji osebnosti združeval do najvišje mere. Njegove odločitve in njegova dejanja so zmerom izhajala iz neomajnega prepričanja, da je tisto, kar dela, prav in v skladu z naprednimi težnjami družbenega razvoja. To njegovo prepričanje je bilo zasnovano na obsežnem in temeljitem znanju, s katerim jc že kot srednješolce presenečal svoje tovariše in ki ga je v svojem nadaljujem razvoju nenehno kopičil ter praktično preverjal. Dostikrat se nisi mogel zne- liluui i\ uvodni' vladi' Slovenije II). m a ja 191:1 pred Univerzo v Ljubljani lizma itd., k i po svoji tehtnosti in dognanosti ne zaostajajo za njegovimi politično-ekonomskimi deli. SILOVITA BORBENA NARAVA Njegova silovita borbena narava je bila nezdružljiva s »kabinetnim učenjakarstvom«. Prepričanja, do katerih se je s svojim znanjem in v svoji praktični dejavnosti dokopal, so mu bila vedino glavno izhodišče za zavestno, v zavesti neizogibne družbene nuje. svobodno akcijo. Boris Kidrič jc bil izrazit mislec, ki mu ni šlo zgolj za to, da pojave družbenega življenja tolmači, marveč da na temelju doseženih dognanj o objektivnih zakonitostih njegovega razvoja pripomore k preobrazbi tega življenja, k razvijanju vse višjih in vse plemenitejših oblik človeškega sožitja. Skratka bil je mislec - - re-voliniioiiAr v naj pristne jšean smislu teh besedi. Bil jc med najvrednejšimi predstavniki tiLste inteligence, o kateri je Lenin dejal, da se ima zategadelj pravico imenovati inteLigen-oo, ker naj zavestne je. najodločneje in najtočnejc odraža razvoj razred-nih interesov in političnih grupacij v vsej družbi. Globina prepričanja je tovariša Petra nenehno vodila k naprednemu gibanju. UST V AR J A I.N A OSE ILNOST ICot celovita ustvarjalna osebnost je tovariš Kidrič v obilni meri razpolagat s listini čudovitim svojstvom, ki vsem zares velikim ljudem in humanistom omogoča vživetje v dušo in naravo drugega človeka in razumevanje. drugega človeka. Kakor je bil vedno neizprosen nasproti vsem, v katerih jc odkril podlo misel in ►lah namen, tako jc bil človeško prizanesljiv nasproili zmotam in slabostim ljudi s čisto vestjo. S tem svojstvom je dosegel čudeže zlasti med Osvobodilno vojno, ko je šlo zato, da se vse zares patriotične sile slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov strneio v enotnem osvobo- dilnem naporu, v pravilnem spoznanju najneogibncjšlh družbenih predpostavk svobodnega narodnega življenja, Med subjektivnimi ali še točneje, individualnimi črnite] j i naših nmag v letih vojne in v povojnem razdobju, so prav posebno šteli ljudi s tem svaj.stvom. Tovariš Kidrič je bil med tistimi, ki so prvi doumeli družbenr premike, ki jih je zlasti v zadnjih dveh desetletjih doživela Sovjetska zveza, in nevarnost, ki jo utrjevanje birokratskih državno -kapit artistični 11 teženj predstavlja za mednarodni socializem. Zato jc od vsega začetka, 7. vso sil o svojega globokega, na temeljito poznavanje dejstev oprtega prepričanja, tolmačil in branil Titovo zamisel svobodnega socialističnega razvoja v Jugoslaviji, ki naj ga jamči vse večje poglabljanje socialistične demokracije — noncluio praktično šolanje širokih deJovnih množice za dejanske gospodarje svoje usode. Maa-x jc nekoč zapisal, da komunizem za nas ni stanje, ki naj bo vzpostavljeno, ideal, po katerem naj se ravna resničnost, marveč jc komunizem resnično gibanje, ki naj sedanje stanje ukine. LIK SOCLUJSTICNEGA ČLOVEKA Dostiikral pri nas razpravljamo o tem, kakšen naj bo lik komunista, kakšna moralna svojstva naj ga odlikujejo, da bo z vsem svojim ponašanjem lahko kar na j več prispeval k oblikovanju novega človeka in nove družbe. Dostikrat pri tem rišemo idealne like ljudi, ki jih v resničnosti ni in ki jih resnično morda nikdar ne bo takšnih ustvarila. Toda v naši resničnosti so živi ljudje, ki so se kalili v dolgotrajnih bojih za 7. ml nji obisk predsedniika republike maršala Tita pri Borisu Kidriču lepše življenje našega delovnega človeka, ljudi, ki jih je oblikoval komunizem kot resnično gibanje za ukinilico preživelih družbenih odnosov in ustanov. Ni si treba izmišljati idealnih likov, po katerih naj se ravnajo resnični ljudje. Živi ljudje, ki so se na temelju globokih spoznanj in v plemenitem zagonu svojih druž- prečjje svojega časa, naj bodo vzgled n o vejga človek a. Taik vzgled nam je s svojim dc-janjesm in nehanjem zapustil tovariš Peteir. A" vseh svojih odnosih in v vseh svojih prizadevanjih nam dajo primicr pravega socialističnega človeka,, moralno najžlahtnej.Še osebnosti.. o kakršni je nekdaj, pred clav- be.nih si remi jem j povzpeli nad pov- nim časom, zapisal pesnik: »To je bil mož, sodite ga po vsem: ne bom mu videl več enakega.« Razodevajoč nam z vsem svojim življenjem, kakšen naj bo novi človek socialistične dobe, bo ostal tovariš Peter vedno med nami pričujoč. Živel bo v vseh, ki bodo v besedi in v dejanju šli za njegovim vzgledom. IZ KNJIGE VLADIMIRA DEDIJERA IFW@ mwrnSmmi® iBorfssi ES&nfe g tovarišem ¥Ifi@Bai Partijska konferenca za Slovenijo, ki je bila v drugi polovici septembra 1934, se je sestala v letni rezidenci ljubljanskega škofa Rozmana, v Medvodah, približno deset kilometrov severno od Ljubljane. To je bila velika, osamljena hiša, izven mesta, in do nje si prišel samo preko polbrata škofa Rozmana. Ta človek je bil v dokaj napetih odnosih s škofom, zato ga je škof u-maknil na deželo, da mu ne bi bil v Ljubljani na poti. Te konference se je udeležil tudi Tito. Skupno je bilo na konferenci okrog 30 delegatov. Trajala je dva dni in dve noči. Vsi delegati so mora Partija takoj pristopiti k masovnim akcijam, uresničitvi enotnosti delavskega razreda in organiziranju borbe širokih ljudskih množic, pod vodstvom proletarske avantgarde, proti diktaturi, za demokratične svoboščine, za narodnostne pravice, za boljše življenje. Na tej konferenci se je Tito prvič srečal z Edvardom Kardeljem, ki je v začetku leta 1932 prišel iz zapora in potem aktivno delal v Partiji, Tito se takole spominja tega srečanja; »Zame je osnovni kriterij, cla spoznam ljudi, njihov odnos pri delu. To je osnovno za oceno ljudi, ali so' .......Rilll pilili Slovo Borisa Kidriča na ljubljanske m kolodvoru junija 19-i6 spali in so se hranili v dvoru, škofov polbrat jim je serviral kosilo in večerjo v veliki jedilnici, po vseh predpisih. Tam so bili beli namizni prti, kristalni kozarci in krožniki s škofovim grbom. Ko je tako serviral, je stalno psoval pred vsemi svojega polbrata, škofa. Tako je uspela tudi ta konferenca, navzlic nenavadno ostremu terorju po vsej Sloveniji. Policija takrat ni vohunila samo za komunisti ali osebami, ki so bile osumljene komunizma, temveč je sistematično spremljala življenje delavcev po vseh tovarnah. Sama konferenca je bila zelo važna za nadaljnjo politično dejavnost Partije v Sloveniji. Odločili so, da dobri revolucionarji, ah gonjo pri delu, ali delajo birokratsko, človeka ocenim po tem, če fraz ari ali ga stvar v resnici boli, kajti ljudje so navadno z jezikom zelo revolucionarni. Zato se mi je vedno zdela zelo važna človekova vestnost pri delu. Tovariš Kardelj je bil tih, miren človek, toda ravno zato, ker je bil tako umerjen in miren, je naredil name dober vtis. To je eden poštenih revolucionarjev, kajti mnogi so bili takrat pokvarjeni s frakciona-štvom. Na isti konferenci sem srečal prvič tudi tovariša Kidriča, Tudi on je napravil name dober vtis.« Takoj po tej konferenci so poklicali Tita, da pride na Dunaj refe- rira.t CK. Na Dunaj je prispel brez večjjih težav. Tu ga je čakalo ogromno delo. Poleg intenzivnega dela v CK„ je Tito pisal članke in referate oi posebno važnih vprašanjih za revolucionarno politiko Partije. Napisal je referat o organizaciji obrambnih delavskih čet, v katerem je dal načrt revolucionarne strukture čet in razložil način borbe. Titu so poverili to nalogo, ker so smatrali, da ima od vseh članov CK največ izkušnje. Iz; zapiskov teh sej CKKPJ vidimo, da je Tito prisostvoval sejam 23. in 25. sep, 1. in 4. oktobra 1P34. Na prvi seji, 23. septembra, so odločili, da Tito napiše poročilo o. partijski konferenci v Sloveniji ter da to poročilo na prihodnji seji pretresajo. Odločili so tudi, da Gor-kič :in Tito pripravita načrt za konferenco vsega ozemlja. Titu so še posebno poverili nalogo, da pripravi referat o obrambnih četah. Na seji 25. septembra je Tito dobil nalogo, da napiše članek »Dolžnosti komunistov v zaporih in kaznilnicah.« Gorkiču in Titu so dali tudi. nalogo, naj pripravita navodila Pokrajinskemu komiteju za Slovenijo ob priliki priprav za novo stavko v velikem rudniku premoga v Trbovljah, kjer je delalo več tisoč delavcev. Na tretji seji, 1. oktobra 1934, so Titu, kakor vidimo iz zapisnikov, poverili nalogo, da sestavi načrt napotkov o antimilitarističnem delovanju v Jugoslaviji. Na tej seji so cliskutirali tudi o delu v sindikatih. Tri dni pozneje je bila zadnja seja, ki ji je prisostvoval Tito. Disku-tirali so izključno o njegovem referatu o slovenski konferenci. V zapisniku je zabeleženo: »Odobrili delovanje Tita po poročilu predstavnika CK na slovenski pokrajinski konferenci.« potem je šel Tito nazaj v Jugoslavijo. Pred odhodom je diskutiral z Gorkičem o organizaciji IV, Par-tijsKe konference za vso Jugoslavijo. Tito je dobil nalogo, da za to konferenco izvrši v deželi podrobne priprave. Ko se je Tito vračal, se je pomu-dil v Ljubljani, kjer je imel sestanek s Pokrajinskim komitejem, O tem so že 11. oktobra poslali poro- godbo in se pripravljajo na borbo ...« V tem pismu govori Tito tudi o »kanalih« za pot čez mejo. Iz »volih tekuSenj je hotol omogočiti boli varen prehod čez mejo. Poudaril jo potrebno pomoč in zvezo s člani Komunistične partije v Avstrili: »Tisti človek, ki ara je poslala organizacija pri (41 kanalu, se je vrnil po voč mesecih nazaj. V Avstriji so e-a aretirali, toda kmalu tudi izpustili in je dobil zaposlitev, ki pa io je Dustil in odSel na mejo. Tam je prišel v stik s »haimverovci« in usoel ustvariti nekaj grup, ki se bodo povezale z tamošnio Partijo. Nazaj so ga pretihotapili prav ti vojaki. Ko pridem, bom predal te veze, Pravi, da se ti vojaki pritožujejo, kako ne morejo dobiti zveze s Partijo in kako med njimi nihče ne dela.« Zvečer istega rine, ko je Tito pisal to pismo, je prišla vest. tla so v Marseillu ubili kralja Aleksandra. V Jugoslaviji je policija podvzela celo vrsto poostrenih ukrepov. Začeti so s preiskavo stanovanj. Poostrili so kurs proti komunistom. Tito, kot kompromitiran človek, je takoj dobil ukaz CK, da pride na Dunaj, da bi od tam odšel v Sovjetsko zvezo, Po stari poti čez mejo ni bilo več varno, ker je bila kontrola meje zelo poostrena. Zaradi tega se je tokrat poslužil lažnega potnega lista. Bil je to češko-slova-ški potni list na ime nekega češkega inženirja, nalepljena pa Titova slika. Razen tega so bili na njem lažni pečati vizuma. Ker potni list ni bil ravno najbolje ponarejen, je potoval Tito zelo oprezno. V vagonu je bilo težko ozračje. Razen navadnih policajev so pregledovali potne liste tudi četniki. Tito je sedel v kupeju z neko Avstrijko, ki ie držala v naročju šest mesecev starega otroka. O tem pripoveduje Tito. takole: »V Mariboru so vstopih policaji in zahtevali potne liste. Avstrijka se je v tem trenuku dvignila in me prosila, naj ji za trenutek pridržim otroka. Dal sem ga v naročje ter z drugo roko dal policaju potni list. V tem sem začutil nekaj toplega. Bil sem neprijetno iznenaden ter sem otroka dvignil. Moje hlače so bile mokre. Policaji, ki so ves prizor videli, so se začeli smejati. Ta Boris Kidrič in Edvard Kardelj 10. junija I. 1915 v Ljubljani čilo na Dunaj. V tem poročilu Tito najprej govori o stavki v Trbovljah, potem o situaciji v Sloveniji: »Vpliv konference ie že pokazal rfobre rezultate: v Jesenicah so delavci od takrat že dvakrat prenehali z delom, na iniciativo naših tovarišev. Enkrat zaradi odpusta nekega delavca, drugič pa zaradi premestitve petih delavcev v drug oddelek. Obakrat so-delavci usneli. Sploh je čutiti večjo aktivnost med delavci s strani partijskih članov. V Novem mestu je bila stavka, ki so jo oreanizirali in vodih naši tovariši, Stavka je bila v tekstilnem podjetju, kjer je bilo zaposlenih 70—80 delavk. Stavka je bila napadalnega značaja in je popolnoma uspela. Postavili so zahteve za boljše plače, izplačilo neizplačanih nadur, kolektivno pogodbo itd. Vse so dobili. Takoj, ko dobim podrobne informacije, bom sporočil, da o tem lahko napišete članek. Simpatije za nas so tam velike in vsi govorijo, da so stavko organizirali komunisti in da je vse to zelo dobro. Zanimivo je, da so tudi malomeščani sim-patizirali s stavkujočimi. V Rušah so delavci prekinili kolektivno po- mali incident pa je odvrnil njihovo pozornost od mojega potnega lista, udarili so pečat in šli naprej. Tako sem prišel na Dunaj ter že 19. novembra prisostvoval seji CK. Na dnevnem redu so bila vprašanja sindikatov. V tem času je tudi na Dunaju bila ostrejša policijska kontrola in tako se CK ni mogel sestajati na Dunaju, marveč so odločili, da bo prihodnja seja CK v Brnu, na češkem. Priskrbel sem si lažni avstrijski potni list. s češkim, imenom. Potni list je bil na ime Jire-ček, v rubriki poklic pa je pisalo — brivec, CK je odločil, da odidem za daljšo dobo v SSSR. Najprej so predlagali, naj bi bil v Moskvi kot delegat Jugoslavije v Sindikalni in-ternacionali (Profinterni), toda pozneje so ta predlog spremenili ter odločili naj v Kominterni delam na jugoslovanskih vprašanjih,« Medtem je bila v Ljubljani IV. partijska konferenca za vso Jugoslavijo. Neposredno organizacijo konference je prevzel Gorkič in policija je skoraj zajela vse udeležence konference. Gorkič je sporočil Borisu Kidriču, takrat sekretarju CK SKOJ, da organizira konferenco v Rogaški Slatini. Kidrič je izvršil vse priprave, toda zazdelo se mu je, da Roga&ka Slatina ni najbolj varen kraj in je v zadnjem trenutku kraj spremenil, Tako so izbrali kraj za konferenco stanovanje nekega tovariša, ki je bil v ječi. Kon-ferenoa je bila na stanovanju matere Borisa Ziherla, dne 25. decembra. Istega dne so žandarji in detektivi obkolili Rogaško Slatino, izvršili preiskave, toda nikogar niso našli. Na konferenci, ki ji je prisostvovalo II delegatov, so izbrali novi CK KPJ, na čelu z Gorkičem. Tita so izvolili za člana Politbiroa. ¡¿(Mfaka pttoMi v pričakovanju nremiri ARKADIJ AVERČENKO: EE3IJM Prve dni po senzacionalni ponudbi kitajskega ministrskega predsednika f.u En Laja o izmenjavi voljnih ujetnikov je fronta na Koreji utihnila. Toda zadnje dni si zopet sledijo olinčajna vojna porodila: Ki-laici in Severiiokorejei so napadli grič . . . Bili so odbiti . . . Med četanri Združenih narodov, ki jih sproti obveščajo o vseh mednarodnih dogodkih, je zavlndalo takoj po flu En Lnjevem spravnem poizkusu upanje na skorajšnje premirje. 0 tem so govorih- številne vesti, ki so takrat prihajale, s fronte. O razpoloženju Severnih seveda ni ni-kakih poiročiil. Verjel no 1 pa si tudi oni želijo miru. Toda takoi po prvih dneh zatišja «e zopet nadaljujejo običajni manjši boji in praske med izvidninanti. Prnvzaprav je tn čudna vojna, ki Iraja že več kot leto dni. Obe armadi sta se. zakopali čim globlje pod zemljo ter iz svorih utrdb prežita dnisa na drugo. Bojazen, da ne bi nasprotnik nenadoma udaril, narekuje številne akcije »tipanja«. To so večji in manjši napadi z ene in druge strani, ki preizkušajo nasprotnikovo moč ter pripravljenost. Tz-vidnfiške. patrulje pa skušajo ugotoviti. če. nasprotnik morda ne kon-eentrira kje večjih sil za napad. Vsak dan padajo na enii in drugi strani nove žrtve. Ameriški novinar James Michener popisu io. ko »rovori o razpoložen ju ameriških vojakov na Koreji, kako -o jr vozil « skupino, ki se je vračala z vojaškim prevozniškim letalom na bojišče. Bilo je to preteklo jeseni. Neki narednik se je dvigail. se postavil v pozor ter zakričal: «Predsednik Truman, ali bi hoteli kai povedati korejskim borcem?« Vsi vojaki so v zboru zakričali odgovor : »Vojaki na Koreji? Se mar mi niso!« »In vi, general Eisenhower, bi hoteli reči kakšno besedo korejskim borcem?« je zakričal narednik. Ves zl>or je zlogoval na vse ?rlo isti od-govor. Narednik je naslovil podobno vprašanje na v-o visoke ameriške osebnosti in vsakokrat ie isti zaglu-šujoči krik napolnil letalo: »Kaj me brisa jo.« Omenjeni novinar ugotavlja, da ameriški vojaki težko prenašajo Ko-T-eio tor da si želo miru. Toda morala vsake« a posameznega borca je izredno dobra. Vojaki so zavedajo, da io ta vojna potrebna. D vest o pet in dvajset kilometrov dolgo fronto, ki se vleče od ene. do druge korejske obale, bi lahko pro-koračil. ne da bi zapustil jarkov. Poles jarkov v prvi črti so marsikje izkopane še tri ali štiri linijo, ki so predvideno za primer umika. Poleg inrkov so povsod globoka zaklonišča. Pokrila so z bruni, na katerih so vreče noska. Ta zaklonišča so varna- v kolikor ne pade na njih 155-milimetrska rrranafa. Amerik anei uporabijo v primeru sovražnikovega naipada topništvo, ki >-njo točo izstrelkov proli napadalen. Vojaki sc stisnejo v zakloniščih. medtem ko žvižgajo granate nad nji 1 io vi mi gl a vami. Taka zaklonišča merijo navadno t kvadratne metre ter so tako nizka, da v njih ni mogoče stati pokoncu. •! do 6 mož živi v svojem zaklonišču: stisnjeni so kol «mline v škatli. Bataljon, ki šteje 1200 mož, drži on in pol kilometra fronte, Vojaki so po Iri tedne v jarkih, nato pa odidejo za deset dni v zaledje kot rezerva: seveda, če ni večjih bojev. (Nadaljevanje na S. straniJ Odločil sem se, da v naši prestolnici ustanovim lastno gledališč«. Vzel sem v najem gledališko poslopje, sklenU sem pogodbe z najboljšimi igralci in najsodobnejšimi režiserji, ki so se učili svoje umetnosti pri samem Rein-hardtu. »Mnenja sem, da bi aačel sezono % Othelom«, sem re~ kel v razgovoru z glavnim režiserjem. »Prav, pogovorili se bomo o tem na zasedanju gledališkega sveta.« »čemu pa je treba tega zasedanja?« »Kako, čemu? Vsaka uprizoritev gledališkega komada, po načelih velikega Reinhardta, je precej zapletena stvar.« »Ze, toda predno raedelimo vloge, predno začno vaje, predno bo gotova scena ...« Glavni režiser me je prestrašeno pogledal in rekel: »No, bojim se, da se ne razumet« preveč na gledališče I Misllt-e, aa je dovoli, da imate dvorano In oder?« »Oprostite, jae ...« »Tu res ni kaj oprostiti! Sicer pa boste vse Izvedli ns zasedanju umetniškega vodstva.« Ko so se vsi zbrali na tisto zasedanje, je spregovori) glavni režLser: »Gospodje! Najprej se moramo retrospektivno ozre« na stališče, Id «a je 2avzel Becon. Vse do leta 18-59 ]« imel njegov pokret proti piscu Othela le teoretično podlago. Leta 1924 pa je prof. Leo objavil članek, v katerem je to stališče ostro napadel...« »Oprostite«, sem ga prekinil, »kdo bo igral Othela?« Vsi so me začudeno pogledali, Eflavni režiser pa je nadaljeval: »Slišali bomo, kako se >e lotil tega vpraSanjs grof Ekstadt. V ta namen sem povabil dva profesoria akademije znanosti In umetnosti, ki bosta jutri razložila svoj« stališče v posebnem predavanju. Zato mislim, da bi kar preSli na inscenacijo Othela. Jutri odpotujem v Strafford ...« »Kako, odpotujete,« sem prestrašen vkliknil. »Rekli ste, da preidemo zdaj na inscenacijo.« »Da, da... Vi ste kakor otroki Prav zaradi tega pa odpotujem. Menda veste, da je bil pisec Othela krščen t cerkvi Holly Frinity?« »Res? Tega nisem vedel!« »Tam bom napravil nekaj posnetkov, da bo scena odgovarjala resnici, študiral bom Henly Street, kjer je pisec stanoval. Fotografiral bom posamezne okraje ...« »Toda kdo bo igral Othela?« sem ponovno vprašal. »Igralec dramatičnih vlog«, — Karalov je dvignil dej-nico in rekel — »Gotovo jaz...« Glavni režiser ga je vprašujoče pogledal: »Seveda, edino vi...« »Tedaj moram še danes odpotovati«, je dostavil Karo-lov. »Odpotovati? Kam?« sem ga vznemirjen vprašal. »V Abesinijo!« »Torej nočete vloge Othela?« »Nasprotno! Gotovo veste, da so prebivalci severna Afrike različnih ras. Te rase moram pač preštudirati, dfl bom vedel, kateri je pripadal Othelo.« »Dovolite, kdo bo igral Desdemono?« »»Jaz!« je energično vzkliknila junakinja.« Toda na žalost ne znam italijansko.« »Saj to je malenkost, ne bomo igrali v italijanščini.* »Kaj se pa vi razumete na to? Kako pa naj vendar igram svojo vlogo naturalistično, če nisem obiskala doževs palač«? Kako naj 'kreiram', če se nisem nikoli peljala a gondolo po Canalu Grande?« »Tudi jiz bom potoval z vami v Benetke«, je rekel še* inscenacije. »Zakaj?« »V Benetkah so posebne tovarne čipk in menda veste, da drži Desdemona v rokah posebne vrste robček... Potem se bom peljal v London. V britanskem muzeju hrs-nijo Othelovo bodalo. Tam bom dal napraviti točno kopijo tega bodala...« Vstal sem .in pripomnil: »Draga gospoda! Zelo sem vam hvaležen za ljubezen, ki ste jo pokazali do novegs gledališča. Da bomo komad lahko odigrali točno po navodilih Reinhardta, sem sklenil iti še dalje. V tekstu piše: Pri komadu sodelujejo: poslanik, glasbeniki in mornarji. Mislim, da je treba igralca, ki bo igral poslanika, poslati na italijansko poslaništvo, kjer bo lahko naštudiral svojo vlogo. Glasbenike bomo morali poslati na konzervatorij, za mornarje pa bomo napravili modeš rečne ladje. Ker pride v komadu tudi do streljanja, bomo poslali bojno ladjo do Kruppa! V prvem dejanju zavpije Brabanatio: 'Ogenj!...', zaradi tega bomo navezali stike s tovarnami vžigalic in gorljivih zmesi... Ia jaz, kot vaš direktor, želim sodelovati pri inscenaciji.« »Kaj boste delali?« so me vprašali režiserji, šef dekoracije in umetniški zbor. »Jaz? Gospodje, da bomo lahko režirall komad po načelih Reinhardta, potrebujemo mnogo denarja.« »Da, res je!« je rekel režiser. »No, torej 1 Jutri stopim v Državno tiskarno kot preprost delavec. Tam bom študiral izdelavo bančnih tekoy od začetka do konca. In ko bom to temeljito preštudira!, bomo pristopili k izvedbi Othela. Mislim, da bo premieri takole čez kakih pet do šest let...« In tako smo se vsi žalostni razšli... } Kako dela mladina ¥ Manah Sežanski okraj ima mnogo nerešenih gospodarskih in družbenih vprašanj, najbolj poreč izmed vseh pa je problem pre-skrbe z vodo. Na rešitev tega vprašanja čaka oela tt-uta dejavnosti v gospodarstvu, mlade industrije, katere objekti so že dograjeni in čakajo na vodovod. Lani so ga pričeli graditi iz vasi Dotb-berg, preko Lipe proti Krasu do Sežane. Na ta vodovod prav tako čaka nova bolnica TBC v Sežani in nad 7000 prebivalcev mnogih kraških yu-R, ki »o sedaj odvisni od najbolj primitivnih vodnjakov- kapnie, kjer vode ob vsaki večji suši zmanjka. Ko je lani vlada LRS odobrila prvih 20 milijonov din investicij za jradnjo kraškega vodovoda, so se te- som veliko skladišče munieijc, kar je povzročilo močan potres, tako da je izvor mahoma izgubil 355 kubičnih metrov vode na dan. Preden priteče voda na Kras, se zaradi zastarelega vodovoda in mnogih okvar izgubi še tO odstotkov, tako da prejema Kras le 86 kubičnih metrov vode na dan ali 1 liter na sekundo. Remonti tega vodovoda jc nujno potreben, sicer bo Kras ostal popolnoma brez vode. Celotno omrežje Kraškega vodovoda meri 76 km in oskrbuje z vodo 27 vasi. Pomanjkanje vode najbolj občuti občina Komen, kjer je vodovodno omrežje najbolj razdejano, več vasi pa je sploh nima. V Komnu že sedaj primanjkuje vode. Ob večji Tako so si znali Krašovci pomagati pred sušo ft razveselili vsi Kraševoi. Imeti rdravo pitno vodo, lo je bila že stoletna želja vseh vasi. Pod bivšo Av-ftrijo so obljubljali gradnjo vodovoda pri vsakih volitvah. Toda izrvo-ijeni poslanoi so po zaključenih yo-litvah na dane obljube pozabili. Avstrija je prvi vodovod pričela graditi tele v času prve svetovne vojne, ko je pravzaprav sama občutila žejo, ki «o jo Kraševci trpeli že dolga «toletja. Itsiijanako-avstrijska tron-ia, ki je potekala vzdolž doljnoga Krasa, je bila za Avstrijce spričo pomanjkanja vode zeio ogrožena, zato SO pristopili h graxinji vodovoda ■izpod Nanosa na Doijni Kras. Zaradi nujnosti in vojnih razanor so ta vodovod na hitro in površno zgradili. Cso položiti v zelo plitke jarke, namesto svinčenih spojk pa »o stavili kar lesene. Leta 1917 so vodovod končali in je zalagal vso kraško fronto. Z zajetjem izvirov vode pod Nanosom in jpi S trail ah je ta vodovod imel takrat 2496 kubičnih metrov zmogljivosti na dan. Kljub raznim okvarim v času prve svetovne vojne je r glavnem ta vodovod ostal ohranjen in je doijni del Krasa več lot po roju i dobi» zalagal e vodo. Leta 1926 p« je ob priliki večjega potresa halo omrežje vodovoda močno pokvarjeno in je zaradi tega izgubil 30 ad-rtotkov svoje kapacitete. Vendar je še vedno kril potrebe po kraških va-etfa. V letu 1929, ko so Italijani pričeli graditi vodorod za Postojno, ep kraškemu vodovodu pri Stranah odvzeli dva izvirka, zaradi česar ee je zmogljivost krašikega vodovoda zmanjšata za nadaljnjih 1200 kubičnih metrov vode na dan. Posledica tega je bila, da je morala takratna uprava kraškega vodovoda odpoTe-dacti vodo 20 vasem in sicer škrbini, Hnbijam, Mah dol. Lipi, Temnici, Kostanjevici, Novemu seiu, Svetemu, iranjeniu gradu, Zagrajeu, Klanem, Vale, Spodnja ter Gornji Brestovici, Vojščici, Lokvici, Hudemu logu, Koritu, Novi vssi in Op at jem u seln. Centru Sežani pa so vodo takrat tako omejili, da go bili Italijani prisiljeni zgraditi priključek vodovoda iz Opčin. Na področju imenovanih 20 vasi, ki so jim vodo odvzeli, pa to Italijani pozzueje izkopali tudi vodovodna cevi in jih odpeljali neznano kam. Zaradi okvar in poznejših velikih suš se je vodni izvir izpod Nanosa zmanjševal iz leta v leto, tako da je v letu 1942 poleti vodovod dosego! le še 528 kubičnih metrov vode a a dan. Po kapitulaciji Italije, so Nemai rtžgali v bližini izvira pod Nano- vodo suši bodo primorana iskati 16 km odduljeni Vipavi. Zelo kritična je oskrba vode tudi v Sežani. Zaradi višje lege napeljava izpod Nanosa skoraj ne pride v postov. Sežana je bila že leta 19-49 pninorana iskati vodo iz tržaškega vodovoda iz Upčin eonc A. Uprava Kraškega vodovoda je sklenila s tamkajšnjim vodovodnim podjetjem AO\fcGAT pogodbo za dobavo okrog 250 kubičnih metrov vodo na dan, toda brez vsako obveze zgolj v okviru možnosti. Po navadi, ko ob suši prične primanjkovati vode v Trstu, to podjetje Sežani vodo popolnoma ustavi. Vso dobavljeno vodo iz eonc A mora Sežana plačevati v devizah po 30 lir za en kubični meter vode. Sežana z 1800 prebivalci, s 570 glavami živine in z vsemi podjetji prejema 93 kubičnih metrov vode na dan. Ob normalni uporabi vode bi to količino moralo uporabiti prebivalstvo samo za široko potrošnjo. Cim bo začela obratovati nova bolnica TJftC in Mlekarna, pa bodo ti objekti skupno z ostalimi podjetji v Sežani rabili uujno še nadaljnjih 55 tisoč kubičnih metrov vode na leto ali 147 kubičnih metrov na dan. Ostale vasi na Krosu, priključene na ta Kraški vodovod (Štorje, Majc-ni, Grahovo Brdo, Križ, Sepulje, Dane, Šmarje, Homaj, Krcrpljc, Godnje, IHitovlje, Skopo, Kopriva. Krojna vas, Brje, Pliskovica, Kosovelje, Komen, Volčji grad, Nadroži-ca, Gor-jansko, Brje pri Gorjanskem, Škofi, Kregolišče, Tublje in Veliki cca 5.000 prebivalci in 3200 glavami živine, prejemajo na dan samo 87 kubičnih metrov vode ali 32 tisoč kubičnih metrov letno. Za komunalne. potrebe pa bi navedene vasi rabile 307 kubičnih metrov vode na dan. Torej samo tem vasem primanjkuje skoro 220 kubičnih metrov vodo na dan. Poleg navedenih vasi pa je na Krasu mnogo vasi sploh brez vodovoda, in sicer: Kazljc, Podbreže, Fi-iipčjo Brdo, Utovlje, Me.rče, ¿irjt, Brestoviea, Plešiviea, Povir, Gorenje, Divača, Lokev, Prclože, Vrhovlje, V oglje, Dobravi je, Ponikve, Gradnje, Avbcr, Štanjel, Kobdilj, Hruševiea, Luikovoc, Lisjaki, Čipi, Kobjeglava, Tupelčc, Škrbina, Šibclje, Rubije, S velo, Ivanji grad, Zagrajee, Klari-6i, Brestovica, Klanec, Vale, Mah dol, Tomačevica, Gabroviea in Co-Ijava. Te vasi štejejo nad 7.000 prebivalcev in nad 6 tisoč glav živine, za kar bi rnbile dnevno 518 kubičnih metrov vode. Cedo-tni Kras torej potrebuje 1066 kubičnih metrov vode na dan ali 389 tisoč kubičnih metrov na delo. Z obstoječimi vodovodnimi napravami pa prejema le 80.000 kubičnih metrov na leto ali 20 odstotkov od celotnih minimalnih potreb. Spričo takega stanja ni čuda, da postaja prebivalstvo Krasa zaradi občutnega pomanjkanja vodo vedno bolj zaskrbljeno. Tu problem so le delno rešili z gradnjo vodovoda Domberg-liipa-Komen-Sežana. Ker je Gospodarski svet LRS obljubil, da bodo za nadaljevanje te gradnje v letošnjem lotu zagotovili 97 milijonov dinarjev investicij, je gradbeno podjetje nSoča«, ki ta objekt gradi, najelo pri Narodni banka potrebni kredit 36 milijonov dinarjev, da so gradnjo v letu 1953 lahko nadaljevali. Prejšnji teden pa je prišlo do prvega razočaranja. Ko so se predstavniki OLO zglasiii pri sekretariatu za gospodarstvo LRS, so tam dobili nenaden odgovor, da investicij za nadaljevanje gradnje vodovoda letos ni in da jo treba gradnjo takoj ustaviti. To pomeni vsekakor za sežanski okraj veliko škodo, ker bodo polog prebivalstva morali še nada-Jjo ostati brez vode tudi industrijski objekti. OLO Sežana bo pri izvršnem svetu in Ljudski skupščini napravil potrebne korake, da bi tej gradaijd investicije zagotovili. Za dokončno izgradnjo tega velikega vodovoda bi potrebovala še okoli 150 milijonov dinarjev investicij. J. V. Pred kratkim je mladina občine Dolane na redni letni konferenci pregledala dosedanje delo. Upravičeno lahko trdim, da je mladinska organizacija v tej občini zadnje leto napravila velik korak naprej, tako v pogledu organizacijske utrditve svojega vodstva, kakor na gospodarskem, kulturnem in političnem polju svoje dejavnosti. Da niso to samo prazne besede, nam zgovorno priča prehodna zastavica OKLMS Postojna, ki si jo je mladina osvojila v trajno last in dve pohvalni diplomi CKLMS. Leto 1952 je bilo za mladino iz občine Dolane res plodno, za kar gre večji del zasluge požrtvovalnim članom občinskega komiteja mladine, med temi sekretarki Prelc Ivanki. Motili bi se, če bi mislili, da mladina v Dolanah pri svojem delu ni nikdar naletela na težave. Ob lanski konferenci je bilo v mladinski organizaciji le'125 članov, več vasi pa je bilo brez aktiva. Danes je stanje povsem drugačno. V vseh va-¿eh so postavili osnovne organizacije, število članov pa je naraslo na 318, med temi so tudi mladi delavci in delavke iz tovarne Neverke, ki so prišli iz različnih predelov postojnskega okraja. Ni bilo lahke utrditi organizacijo v tem podjetju in najti prave oblike deia. Čeprav jnn je Sla uprava v vseh pogledih na roko, se delo aktiva ni razgibalo. Da je slabo vodstvo marsikje vzrok mrtvilu v organizaciji, so ugotovili tudi mladi delavci ia Neverke In sekretarja zaradi nedelavnosti zamenjali. Precejšen del mladine aktivno dela v raznih društvih. Da bi v društvene organizacije pritegnilo, isiovi uspehi ldiijSKih iiiineiisto? 22. marca je bila v Ljubljani zelo uspela in odlično obiskana redna letna skupščina Filatelistične zveze Slovenije. Filatelist i eno društvo iz Idrije je zopet doseglo zelo pomemben uspeh ter je bilo ocenjeno kot drugo najboljše društvo v Sloveniji in tudi nagrajeno. Tudi Filatelistič-no društvo iz Novo Gorice je lahko ponosno, saj jo prišlo na 6. mesto. Co upoštevamo, da so naša društva še zelo mlada, moramo biti nad temi uspehi samo prijetno presenečeni. Zadnji čas pa je, da stopite nekoliko bolj v ospredje tudi dmštvi iz Postojne in Tolmina 1 L. S. Sš®šM àd'âàvsà&gà iečaji m 5?. Vid a m Gemmd Tečaj, ki se je pričel 1. marca, je obiskovalo okrog 200 deklet, polnih dobre volje, da se naučijo tega pre-potrebnoga znanja za vsako gospodinjo. Vendar ta članek iri namenjen samo v hvalo kuharicam, ki so svoj uspeh dokazale z razkošno razstavo, ampak tudi učiteljicam, ki so dopustile, da uporabljajo šolske prostore za razstavo kuharskega tečaja in za zabavo a plesom. Morda še kakšen človek ne, ve, da so šolski prostori namenjeni predvsem šolskemu pouku, pa tudi mladina naj se že zaveda, da jc tudi velikonočni ponedeljek šoloobvezni dan. Tako doiivimo, da vidimo otroke, ki so komaj končali šolo, kako popivajo po menzah, gostilnah in privatnih hišah. To ni škandal samo ¡pa otroke, ampak tudi za nas, ki to gledamo in dopuščamo. Anton Purkact. ..............................M. .v-.- -•-■■■ - o.-..'.- ...... .... v......v*./"v..............* f iiilMM • * ^ •/'<..................... . S&čovSJe Strelska družina v Sečovljah ima 20 članov, med katerimi pa so nekateri pokazali lo malo zanimanja za predavanja in strelsko vaje. V prihodnje bo Vsekakor potrebno več discipline, če hočemo, da bo družina izpolnila naloge, ki si jih je zadala. Korte Strelski odsek telovadnega društva »Partizan« je razvil zadnjo čase precejšnjo aktivnost. Vsako nedeljo ima vaje, katerih se udeležuje veliko članov. Pripravlja se za okrajno tek-movanje, ki bo v Kopru. Okrajnega tekmovanja se bodo udeležiii le najboljši. Do sedaj so od vseh najboljši bivši borci Milan Novak, Dino Novak in Silvo Korenika. Člani in članice se tedensko pri-pravijajo z vajami za prvomajski nastop. Že sedaj mislijo tudi na pripravo za proslavo 90-letnicc ustanovitve prvega telovadnega društva, ki bo v Ljubljani. čim več mladine, je vodstvo izvedlo anketo po vseh aktivih. Na podlagi isjave vsakega člena,-kje bi žele) sodelovati, si je bilo mogoče ustvariti jasno sliko in nuditi mladini priložnost, da se ji želje uresničijo, Danes aktivno sodeluje v društvu »Partizan« 97 članov, v SKUD pa 133 članov. Dobro delata pevski zbor, kjer je vključeno 35 mladih pevcev in tamburaški zbor, v katerem dela 26 mladincev, ki so že samostojno nastopali. Kakor povsod, so tudi v tej občini že posamezniki, ki stojijo ob strani in svoje nezanimanje do dela v mladinski organizaciji skušajo o-pravičiti z izgovorom, d'à jih politika ne zanima. Naloga mladinske organizacije bo, da k tej mladini pravilno pristopi, jo pritegne v svoje vrste in vzgaja v pravega socialistično mislečega mladinca, ki bo kot enakopraven član aktivno sodeloval pri reševanju gospodarskih, kulturnih in drugih problemov v svoji vasi in občini. Omeniti je treba tudi odpor nekaterih staršev, ki so ga pokazali proti vključevanju mladine v društvene organizacije. Občinski komite mladine je skupno s komunisti konkretne primere obravnaval na množičnih sestankih, kar je pozitivno vplivalo na starše in olajšalo delo mladinskemu vodstvu. Mnogo so k pestri dejavnosti mladine pripomogli izleti, organizirani v poletnih mesecih. Tako je mladina iz občine Dolane obiskala partizansko bolnico »Fran j o«, rudnik živega srebra v Idriji, Bled, ogledala Bi je tudi Skocijansko jamo. Brez dvoma so bili ti izleti ena najbolj pozitivnih oblik dela z mladino. Vodstvo ne bo pozabilo pomoči, ki jim jo Je nudila Uprava podjetja, da jim je odstopila prevozna sredstva. Se prav posebno pa je tov. podpolkovnik Cek pokazal vsestransko razumevanje za želje in težnje mladine, zato ga mladina spoštuje. Na teh izletih se je med mladino iz raznih vasi občine utrjevalo medsebojno poznanstvo in tovarištvo. Na svoje domove so se vračali polni vtisov iz prelepih krajev naše domovine in polni volje do izvrševanja nalog, ki jim jih nalaga organizacija, saj jim ne nalaga samo dolžnosti, ampak tudi nudi razvedrilo In zahavo. Marija Vogrič Značilna kraška pokrajina V maju bomo začeli graditi t Cankarjevi ulici v Kopru sLtvbo noveg» protituberkuloznega dispanzerja. Okrajni ljudski odbor bo prispeval okrog 4 milijone, organizacija Rdečega lariia pa oirog milijon din. Korejska fronta v pričakovanju premirja (Nadaljevanje 5 7. strani) V rezervi — to ne pomeni počitka. Kajti večji počitek jo ležali v zakloniščih, kjer lahko spiš dvanajst ur na dan, kot v zaledju, kjer je vsak dan vežbanje od deset do štirinajst ur. Obe liniji sta povprečno 1500 m oddaljeni druga od druge. Na nekaterih mestih, predvsem v goratih predelih sta si sovražnika tudi po 7 km narazen. Marsikje pa so sovražni jarki na 70 m razdalje, »Zemlja nikogar« jo propreaona z žičnimi ovirami ter posejana z minami. Amerikanoi uporabljajo tudi sode z bombami, ki povzročajo grozno opustošenje v primeru sovražnega narpada. Poleg tega imajo nn kritičnih točkah izpostavljene izredno občutljive mikrofone, ki zaznamujejo tudi miako, če se plazi v bližini. Severni imajo boljšo položaje, ker se teren proti severu dviga. Kljub temu, da je vojska Združenih narodov lani spomladi precej prodrla proti severu, imajo Kitajci in Severnoko-rejci še vedno boljše, to je višjo položaje. Tu pa tam so med obema linijama posamezni griči, ki jih nibSo ni zasedel. Ti so višji kot so zavezniški položaji na tistem mestu ter nižji kot so položaji Severnih. Vojska Združenih narodov skuša držati take višine vsaj del dneva. Pogosto se dogaja da jih osvojc ponoči ter jih puste ajutraj sovražniku. Ta jih zasede. zjutraj ter jih zapusti zvečer. Kot da bd šlo za tihi dogovori Nobena stran ne sme dovoliti nasprotniku, da bi postavil na taki višin-l svoje topništvo. S take višine bi nasprotnik lahko prizadejal veliko škodo sistemn jarkov in utrdb. Če se tako ustvarjeno ravnotežje poruši, se vnamejo srdito borbe za tako višino,, ki trajajo včasih po Tes teden. Tako poteka korejska vojna že. več kot eno leto. Premirja po, ka bi končalo prelivanje krvi, ie vedno ni. splošni žalosti Jugoslovanskih narodov se delovno ljudstvo koprskega okraja z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo poslavlja od velikega državnika, učitelja in borca za naše pravice narodnega heroja in junaka socialističnega dela 0feEP®|iraQ IJoasOski odbor Okrajni fkomit® komunistov Vsi člani in okrasni sindikalni svet Zveze sindikatov koprskega okraja se z globokim spoštovanjem klanjajo spominu borca,revolucionarja in junaškega graditelja socialistične domovine ki je bil med pobudniki in je ogromno doprinesel k delavskemu samoupravljanju gospodarskih podjetij ter h krepitvi revolucionarne enotnosti delavskega razreda. S svojim vztrajmaira delotu si fe postavil neminljiv m spomenik v srcih našega delovnega ljudstva Umrl je narodni heroj in junak socialističnega dela tovariš član izvršnega sveta Ljudske skupščine FLRJ, član izvršnega komiteja CK ZKj. Z njim je prerano omahnil eden najhrabrejših borcev za osvoboditev in za gospodarski dvig Primorske in Slovenske Istre» Slava, siJegveifi&! ©pooinsiti! Gkrafiia zadružna poslovala zveza v imenu članov KZ in KDZ Globoko pretreseni se klanjamo manom velikega sina slovenskega naroda član Izvršnega sveta FLRJ in Izvršnega komiteja CK ZK.J9 prvi predsednik prve slovenske vlade itd.itd. Neizprosna smri ga je iztrgala iz naše sredine sredi njegovega plodnega dela za dobro vseh nas. Njegov duh velikega borca in revolucionarja bo večno živel med nami SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU 1 Postojna, 11. aprila 1953 Ljudski odbor mesta® ofečine Postojna Mestni občinski komite ZK& Postojna Mestni odbor SZBL Postojna Mestni odbor Zveze borcev MOV Posiofna Mestni komite LMS Postojna Mestni odbor AFŽ Postojna Lesno industrijsko podjetje Postojna Gozdna uprava Postojna Tovarna mesnih izdelkov Mestno gostinstvo Jamska restavracija Hotel JavornJk Mestno trgovsko podjetje Trgovsko podjetje „Nanos" Mestno gradbeno pod ©tje Uprava kraških jam Mestne pekarne Podjetje „ Vino" „Radiotehnika" „Urama" „Kurivo" ,,Interexport" Vodovod Mestna kino „Živinopromet" Pres&ranek Državno posestvo Prestranek KZ Postojna KZ Prestranek KDZ Orehek M.Z Bukovje KZ Studeno Državno posestvo Landol Globoko smo pretreseni ob žalostni vesti, da je neizprosna smrt iztrgala velikega tvorca našega socialističnega gospodarstva. član Izvršnega sveta LS FLRJ, član političnega sekretariata CK ZK], prvi predsednik prve slovenske vlade, narodni heroj in junak socialističnega dela itd. itd. je dne 11. aprila 1953 v Beogradu podlegel zavratni bolezni. Njegov spomin bo večno živel med nami! Slava mu! V Postojni. 12. aprila 1953 Okrajni ljudski odbor Postojna - Okrajni komite ZKS Postojna Okrajni odbor SZDL Postojna - Okrajni odbor ZB NOV Postojna _ v Okrajni komife L M S Postojna - Okrajni odbor A F Z Postojna OKRAJNA GOSTINSKA ZBORNICA OKRAJNA TRGOVINSKA ZBORNICA OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA OOTVD »PARTIZAN« OKRAJNA LOVSKA ZVEZA OO LJUDSKE PROSVETE SLOVENIJE NOTRANJSKI MUZEJ TRGOVSKO PODJETJE »NANOS« TOVARNA »JAVOR« PIVKA TOVARNA LESO VINSKIH PLOŠČ — ILIRSKA BISTRICA LESNO-INDUSTRIJSKO PODJETJE CERKNICA KOLARSRO PODJETJE RAKEK KNJIGARNA »NASA KNJIGA« POSTOJNA ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE »AGR ART.A* MLEKARNA ILIRSKA BISTRICA MLEKARNA NOVA VAS NA BLOKAH f.ESNO PODJETJE BEGUNJE NAD CERKNICO OKRAJNO AVTOPODJETJE POSTOJNA DRŽAVNO POSESTVO RAVNE PRI PIVKI KDZ CERKNICA K. M Z IGA VAS KDZ LOŽ KDZ MARKOVEC KDZ PODCERKEV KDZ ŽEROVNICA MIZARSKO PODJETJE STARI TRG OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE OKRAJNI ODBOR RKS POSTOJNA MESTNA TRGOVSKA PODJETJA ILIRSKA BISTRICA MESTNO GOSTINSTVO ILIRSKA BISTRICA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ILIRSKA BISTRICA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PIVKA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CERKNICA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR HRUSEVJE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LOŠKA DOLINA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR RAKEK OBČINSKI LJUDSKI ODBOR BEGUNJE NAD CERKNICO OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PLANINA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR JABLANICA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR JELŠANE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR lvNEZAK OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PREM OBČINSKI LJUDSKI ODBOR NOVA VAf