317
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. (Iz deržavnega zbora"). Pretekli teden ste bile po rodoljubnih naših poslancih gospodu Cerne-tu iu gosp. dr. Toman-u dve poprašbi c. kr. ministerstvu zastavljene, ki ste za nas slovenski narod «ila važne: ena se poteguje za obveljavo našega jezika v sodnijah. druga v gimnazijah in realkah.
Poprasba na c. kr. ministerstvo pravosodja
v 51. seji zbora deržavnega od gospoda Cerneta zastavljena in zraven 15 čehosiovanskih in dalmatinskih, tudi od 7 poslancov iz slovenskih dežel podpisana interpelacija (poprasba) na miuisterstvo pravosodja se je glasila toko-le:
r,Ker se to, kar enakopravnost narodov veleva glede na rabo deželnega jezika pri sodnijskem zapisovanju in obrav-novanju, še vedno do dobrega v nemar pušča po tistih krajih okolišča teržaške in graške više deželne sodnije , po kterih prebivajo Slovenci;
ker bi se že po §. 165 občnega sodnega reda od leta 1781 in po razločnih besedah §§. 123 in 184 reda kazenske pravde od leta 1853, kakor v civilnih, tako tudi v zakonskih rečeh, bili imeli zapisniki (protokoli) brez izjemka na-rejati v tistem jeziku, ki ga priča, oziroma udeleženec ali obdolženec govori;
ker gre misliti, da so nasprotne naročila, sodnijam na
škodo pravičnega pravosodja in ravno omenjenim postavam vkljub daue, — po kterih so se namreč vsi zapisniki v imenovanih deželah morali spisovati ne v jeziku izpraševa-nega ali zapriseganega človeka, temuč samo in edino v laškem, ali nemškem, izpraševancu nerazumljivem jeziku, — sedaj po najvišem diplomu od mesca oktobra in po ustavi od me*ca februarja svojo moč izgubile, kakor je tudi visoko c. k. ministerstvo pravosodja enakopravnost deželnih jezikov pri sodnijah na Moravskem izrekoma zaukazalo z razpisom  od 22. julija t. 1. št. 6099;
ker na eni strani, če sodniki v okoliših gori omenjenih viših deželnih sodnij služeči res znajo jezik ondašnjega ljudstva, tudi ne more biti nikakoršna težava, ondod zapisnike v deželnem jeziku uarejati, na drugi strani pa vla-darstvo ima pravico in dolžnost, od uradnikov terjati, da znajo jezik tiste dežele, v kteri bi radi služili, posebno glede na to, da so občni deržavljanski zakonik, kazenska postava in red kazenske pravde že nekaj let sem in ravno tako vse druge od leta 1849 izdane postave v ondašnji deželni jezik prestavljene in v njem razglašene ;
ker zapisniki, narejeni v jeziku, ki ga priča ali udeleženi ne zna, niso le nepostavni, temuč tudi, zlasti kdar samo zapisovavec jezik izpraševaneov razume , še celo po postavah, ki so veljale pred cesarskim diplomom od mesca oktobra, ne morejo dati gotove podlage za pravično razsodbo, toliko manj pa še za odgovornost izpraštvanega pred kazensko sodnijo, — kar so gori povedane postavne odločbe v civilnih in kazenskih   rečeh   očitno odverniti   hotle;
ker se, če bi kje kak posamen uradnik res še toliko ne umel deželnega jezika, da bi mu mogoče bilo, povedbe izpraševanih prič ali obdolženeov na zapisnik staviti ali tudi samo razumeti, ueprilika taka da lahko odpraviti s primernim podeljevanjem službenih mest;
ker dalje, ako bi se zavolj sedanjih okoliščin tudi ne dala pri ti priči enakopravnost jezikov popolnoma izpeljati pri sodnem ravnanju v pravdah, ne srne se vendar za to že sedaj lahko mogoča spolnitev gori omenjenih postav pri sodnem izpraševanju prič in druzih ljudi, pri kazenskih obravnavah in pri razpravljanju in rešenju slovensko pisanih vlog v rečeh zunaj pravd, z ozirom na najviši diplom od mesca oktobra in na ustavo od mesca februarja, — če se ne bi hotla obema veljavnost v omenjenih okoliščih naravnost tajiti, — in z ozirom na razločne besede že popred dauih cesarskih postav odlagati do tistega še nikomur znanega prihodnjega časa, ko se  imajo sodnije preurediti;
ker je zadnjič dolžnost visocega ministerstva, poganjati se za to, da bodo pred vsemi drugimi uradniki njemu podložni postave spolnovali, in pa službe tako podeljevati, da bo to spolnovanje uradnikom tudi mogoče; toraj vprašajo podpisani:
1.  Ali misli visoko ministerstvo pravosodja, z namenom, da bi se vodila enakopravnosti narodov, izrečene od Njegovega Veličanstva Cesarja, izpeljale in da bi se pravično pravosodje enkrat ustanovilo, tudi teržaški iu graški visi deželni sodnii, ožimo ondašnjima deržavnima nadpravdnijama izdati euakošeu ukaz, kakor je ukaz od 22. julija t. 1. št. 6099, dan za Moravo, in zlasti tudi zastran okoliš teržaške in graške više deželne sodnije pri ti priči in resno potegniti se za to, da se po obstoječih postavah in po vodilih enakopravnosti zapovedane tolikokrat od Njegovega Veličanstva Cesarja pod izrečeno odgovornostjo dotičnih uradnikov bodo od zdaj naprej vsaj sodnijski zapisniki v jeziku prič ali udeleženih narejali, da se bo ravno tako končno obravnovanje v zatoženeovem jeziku opravljalo , in da se bodo vloge v slovenskem jeziku podajane tudi s slovenskim odpisom reševale?
2.  ali misli visoko ministerstvo pravosodja ondi. kjer bi ta ali uni uradnik deželnega jezika ne umel, na te službene   mesta   bolj  primerno   postaviti  take,  ki rečeni jezik
318
znajo   in   kterim   bo   mogoče,   večkrat   omenjene   postave spoinovati."
Na Dnnaji  5. dne septembra 1861. Cerne,   dr. Wurzbach, dr. Poreuta,   dr. Waser,  Girardelli, dr. Fleckh,   dr.   Lovro Toman,   baron   Petrino,    dr. Klaudi, Zelenv, dr. Bily, dr. Griinvvald, Dvorak, Tomek,  dr. Rieger, Ljubiša, dr. Pražak, Zikmund, Zatka, Machaček,   dr. Milner,
dr. Prachenskv, Gorjup.
Druga po gospod dr. Toman-u in še 34 druzih slo-vanskib poslancov podpisana
poprašba na c. k. deržavno ministerslvo zastavljena poprašba se je pa glasila tako-le:
„Znano je, da še nimamo postave, ki bi nkazala, naj se v oktoberskem diplomu slovesno izrečena ravnopravnost v šolah in zlasti v gimnazijah uresniči. Po tem takem sta za nenemške jezike v gimnazijah cesarska ukaza od 9. dec. 1854 in 20. julija 1859 se zmiraj veljavna. Nobeden teh dveh ukazov pa se dosihmal ni se izpolnil. Ne ene slovanske gimnazije ni, kjer bi bil slovanski jezik pravico za-dobil kakor jo cesarski ukaz od 20. julija 1859 odločuje. Tudi na Ceskem, Marskem, Šiezkem in na Slovenskem ni ne ene gimnazije, kjer bi cesarski ukaz od 9. decembra 1854 zastran prevagojoče rabe slovanskega materuega jezika veljal.
In vendar je vsakemu, kdor slovanske jezike pozna, dobro znano, da so slovanski jeziki dosegli tako stopnjo omike in olike, da so v srednjih šolah popolnoma pripravni za učni jezik, in da je dovolj za tak nauk popolnoma sposobnih učiteljev. Le to je napaka, da taki učitelji, ki bi bili doma za izpeljavo tega ukaza verio pripravni, služijo drugod za učitelje, v slovanskih deželah pa so nasproti taki možje postavljeni za učnike, ki ne znajo domačega jezika in ne poznajo narodne omike. Taka je posebno v slovenskih deželah. Al tej napaki se lahko kmali v okom pride, ako se prestavijo učitelji, vsak na pravo mesto.
Glede na vse te okoljščine smo mi podpisani že 8. junija poprašali si. deržavno ministerstvo: kako in kaj? in 19. junija smo na to vprašanje odgovor dobili.
V tem odgovoru je rekel gosp. deržavni minister, da oni ces. ukaz od 20. julija 1859 ne velja za take šole, ktere plačuje deržavna kaša, iu sicer za to ne, ker na koncu omenjenega ces. ukaza stoji opazka, da razsodba tega , kaj naj se stori, da učenci po dokončani gimnazii nemški jezik v besedi in pismo popolnoma znajo, gre tistim, kterim ste skerb za dotično gimnazijo in plača učiteljev izročene. Podpisanim se zdi, da je to skozi in skozi napačno razlaganje cesarskega ukaza; zakaj kakor gre na privatnih gimnazijah skerb za šolstvo in plača učiteljev privatnim vlastnikom gimnazije, tako gre to oboje na deržavnih gimnazijah ces. vladi, tedaj se je povsod enako ravnati in ne iz besed in ne iz smisla ces. ukaza se ne more razloček zastran učnega jezika med deržavnimi in privatnimi gimnazijami posneti.
Nasproti pa se gosp. deržavni minister ni protivil zoper veljavo ces. pisma od 9. dec.  1854.
Ker so tedaj po naši pervi poprašbi že pretekli 3 mesci, in ker se bo kmali začelo novo šolsko leto, vprašamo tedaj podpisani c. k. deržavno ministerstvo:
Kaj je storilo, da zastran enakopravnosti narodnih jezikov na gimnazijah slovanskih dežel vendar enkrat pravica obvelja, in da posebno saj za zdaj, ko je novo šolsko leto že pred durmi, se vpeljejo odločbe cesarskega ukaza od 9. decembra  1854?" —
— Zbornica poslancov sedaj že več dni pretresa novo občinsko ali srenjsko postavo. Pravde to pot ni bilo: ali ima ožji deržavni zbor ali imajo le deželni zbori oblast, to postavo odločiti; zakaj odbor, ki je po ministerstvu zboru predloženi načert zlo   prenaredil   in   županije   popolnoma   iz
gospodarstva uradnij rešiti si prizadjal, je sam čutil potrebo, da ne vzame nič takega v svojo osnovo, kar bi omejilo oblast deželnih zborov, ki najbolje vejo, kaj je za vsako deželo najbolj prav. S prideržkom , da se deželni« zborom ohrani njih oblast, so govorili za to osnovo tudi nekteri taki poslanci, ki mislijo, da po ustavnih postavah spada občinska postava v opravilstvo deželnih zborov, vendar pa, so rekli, nočejo zderžavati toliko potrebne reči. Večina poslancov bo, kakor se kaže, glasovala z nekterimi pre-membami za to, kar je odbor osnoval; vsi govorniki pa so govorili za samostojno gibanje županij; rekli so, da je ljudstvo že sito teh dobrot, da bi povsod le cesarska gosposka za-nj skerbela, da je še čas, da neha tisti stau, ko so uradnije v najmanjše soseskine stvarce se vtikale; če ne opravlja županija samostojno svojih reči, tudi cela dežela ni samostojna; centralizacija in birokracija sta dvojčka itd. Culi so se med govorniki tudi nekteri glasi, ki zahtevajo, naj se g rajši ne ločijo iz srenjske zveze in bojo same za-se; al osnova odborov a je že za to skerbela, da bo ta odločba prepuščena deželnim zborom vsake dežele. — Izdelovanje te postave bo še nekoliko dni terpelo. V seji 11. t. m. je dalmatinski poslanec Ljubiša govoril srbski; to so bili pervi slovanski glasi, ki so se culi v dunajskem  deržavnem zboru.
v
Cesko. Iz Prage 14. sept. Mestna županija je po predlogu c. k. šolskega svetovavca Wencig-a z 33 glasovi zoper 24 odločila, da mestne učilnice morajo biti češke; predlog, da na vsaki strani mesta naj bode po ena nemška šola, ni bil poterjen. Nemški odborniki zapustili so protestirajoči zbornico. Silen hrup je zatega voljo pri Nemcih po mestu, čeravno imajo že 7 nemških glavnih šol. 16. dan t. m. ima še ena seja o šolskih zadevah biti. Pričakovati je, da se bo razpor potolažil. „Narod. Listyu zagovarjajo sklep mestnega odbora tako-le: „Na pražkih začetnih šolah je po uredskem številenji med 100 učenci 95 do 97 otrok češkega rodu; berž ko se bo dostojno število nemških otrok zbralo, se bo na pripravnem mestu napravila nemška šola z enakimi pravicami in enako uredbo.a
Iz Istre. Volitve poslancov za novi deželni zbor ister-ski so končane. Pričakovaje, da nam bo kteri naših ča-stitih dopisnikov iz Istre popisal karakterisko izvoljenih, se že zdaj iz serca radujemo, da je sopet izvoljen rodoljubni gosp. Jože Samsa, kterega volitve sedaj ne bojo mogli več podreti, ker ga je dolinska županija za svojega častnega srenjčana izvolila.
Horvaško 11. sept. Deželnemu zboru je došei danes kraljev odpis od 4. t. m., v kterem se mu razodeva, da sedaj ni treba, da se zastopniki graničarji pokličejo sopet v deželni zbor, pa se bojo, kadar bo sopet treba; sicer pa naj se zbor podviza, da predloži v kraljevo poterjenje svoje sklepe od besede do besede v adresi po starodavni saborski navadi.
Ogersko. Veliko se je te dni govorilo, da so se reči na Ogerskem na bolje obernile in da je kardinalu in per-vemu škofu ogerskemu obveljalo, posredniku biti med vlado in Ogri. Vladni časnik „Donauzeit.u pa pravi, da vse to ni res.
Černogora. Iz Kotora se od 7. t. m. piše, da se je vojska med Turki in Cernogorci začela; turški vojskovodja Omer-paša stoji s svojo armado pol ure od meje černogorske. V Cerni gori je vse na nogah; mladenči in starci od 15 do 60 let so se podali v boj, kterega bo vodil Mirko. Na palači knezovi vihra bojna zastava : beli križ na rudečem polji; knez Nikola I. sam se je podal danes v taborišče v Grahovo. Angležka vlada se, kakor na Laškem, noče vtikati v pravdo; francoska, ruska in pruska pa podpirajo Cernogorce na diplomatični poti; zato se misli, da se bode stvar kristijanov hercegovinskih srečno rešila.