HamtpankenSotc VMteg UDd SobrlCUattiiD«: Sa^mCiart, BtsnuwckrUi« M, PMM&eh Ш / ВмчРфг«!* *m топма мШмг) аотмШсћ fUt faal Ham (^овсШеаИвћ RM аЛО *1#М%еММж A№e#te#uogem dar Zeittmg tttr dan nar1ifml#am1an Komat wwdam nar aebitftttedi wad mr Ua 36, dM laedandeo Mcmata aagenonuaen Ml. at. JSSSHSim *. M 1*ML Južno Anglijo kar boli glava »v Г ne nagira ва krike Ж tarnanie In grožn}e Angležev - Izredso manišanit angleške oboroževalne proizvotoje %. juUj«. O hudih nwaWdh napadih c povračilnim oroži«ai м Jwino A*gt*-ilco govori londonsko 6#mopl#|# ▼ n*k«m poročil« »Dallf-Haraldc« povedano, da %o tako glasne aksplozii* v ponodeljek zfutraj pratrMl* vao Juino AngH)o, da }• p«i vsakega zabolela glava. Neprestano so pri vršale bombe robotov. ■Tei letečih bomb |e priti« čez noč m Juino Anglijo. Povzročile жо stvarno škodo in zgube med prebivalstvom.« Ves svet se je v teh prvih dveh tednih delovanja >V1« že privadil na to, da sprejema ta redna jutranja poročila angleške poročevalne službe kot nekaj vsakdanjega. Za Angleže same, posebno pa. za prebivalstvo Južne Anglije, ki stalno trpi pred vleti razstrelil, pa to pomeni težko nalogo, katere odstranitev zahteva od vlade z vsemi sredstvi. Mogoče se ves trud Angležev, da bi se preprečilo neljubo delovanje nemških razstrelil, bodisi po bombardiranju njihovih izhodišč, bodisi po obrambi protiletalskega topništva ali lovcih, ali po grožnjah na nemški narod ali pritožbe na okolje, z neko ironijo da najbolje spraviti v formulo: »VI ne da odgovora«. »VI« nadaljuje namreč brez ozira na krike Jeze, psovanje, tarnanje in grožnje Angležev s svojimi napadi. »VI« še nadalje izpolnjuje svojo določeno nalogo, od katere nI pričakovati čudežev, pač pa da polagoma škoduje anglo-amerikanskemu vojnemu vodstvu. Domnevna izhodišča »letečih bombnikov« so bila v sredo zvečer po angleških podatkih cilj težkih napadov po an-glo-ame^anskih bombnikih. Ti ogromni napori, da bi z mfkožieami bomb uničila izhodišča »VI«, se neprestano ie 14 dmi nadaljujejo. V Spodnji zbornici je bila v sredo takoj stavljena cela vrsta vprašanj. Minister za zrakoplovstvo sir Archibald Sinclair je izjavil v svojem odgovoru, da se popolnih infw-maeij o »letečih bombah« ne more dati, da se ne bi izdalo Nemcem, kako obsežno je angleško znanjf in kakšne mere »o ukrenjene radi obrambe. O teh smernicah dozdevno ni Imel pojma šef angleške zračne obrambe general Pil, ali mu to radi vznemirjenja javnosti ni bilp prav jasno. Kar je le mogel, se je trudil objasniti, da pristojne angleške oblasti že davno vedo, kaj je »VI«. Neuspeh dosedanjih angleških obrambnih prizadevanj je radi te izjave generala, da Je že pol leta vedel, da so pripravljene »leteče bombe« za napad na Anglijo, še bolj očividen. Sklenjeni •o — je on nadaljeval — vsi potrebni načrti radi uničenja tega npvovrstnega bojnega sredstva. Takratni šef lovskih letalcev lord izjavil, povprečni odstrel 10 odstotkov, lahko normalne zračne napade one mog^. Sedaj, j* dodal Pile, je to za Anglijo nekaj novega ker s. l.teče bombe ne dajo po grožnjah številčno velikih zgub zastra-šitl. Tukaj moramo doseči 90 odstotkov ali več odstrelov. Iz teh izjav se posebno ob-jasnl trditev; »VI« ne da Angležem odgovora ...« Ravno tako zanimiv je bil poziv poslanca Driberga, naj se vendar obrne na kakšno izven nacije stoječo instanco s pozivom, da bi se preprečila nadaljnja uporaba letala brez moštva. Ce Anglež kaj takega predlaga in s tem prizna nemoč lastne obrambe, MU je ta prikazen morala postati že zelo neprijetna. O vletih »robotov« od srede pove amerl-kansko poročilo, da je bila nemška ofenziva fazetrelil podnevi »silna«. Marsikatero je bilo sicer odstreljeno, ali še več jih je predrlo in različni kraji v Južni Angliji so občutili napad. Vojni dopisnik Reuterja poroča, da je on v sredo opazoval razstrelila, kako so prišu-*" v Francije in končno v oblakih dima in uspehe*'*''''*' imajo lahko neprijetne L^donski &«(opis »Daily Mali« zahteva, da mac^ rtkrUat^l!" prebivalstvu več infor-rfi TnnJi ^"»bah«, pred vsem pa tu- f in 7. ?°^°ritl samo o Južni An- ® "■ ' Nemci verjetno vedo. ^ »TI,, v^%P"dIe znotraj ali zu-»mejo zvedeti. kakšno je bilo število bomb. ki 10 nri«n«le Њ koliko lih je bilo •estr.ij,nih. »Daily Express« javlja, da so v Južni Angliji sedaj vsi ■Ini prazni. Poslovodja nekega kina te izta-to je od začetka nove nemiit, sratee "^^zive normalno stanje. nekem dopieu иа londonskj iaeoois Chronicle, pli« pisateljica Dorot., "iflh Sayers. klic po povračilu je nesmisel. J ,novo orožje protivno nekim objavam aoDro koristno in točno orožje, potem nje govo Izdelovanje in »poraba ne predstavlja P.** povračila, temveč pametni po- f ^ X •• lakko označi kot »od sovražni-Ж# TlflUOOQ.t Angleška vlada j# bila s tem napotena, da t* P°*\®'*,,Peiade oborožitvene industrije Južne Anglija, da ::a| med dneve trajajo-«in »Jamiera nadaljuj, z delom, ker le je bil uspeh dela izredno zmanjšal. Prav tako bogato s pojasnili kakor to poročilo, je obvestilo »Daily Expressa«, da hoče Morrison vpeljati delitev dela v požarnih stražah, ker so te preobremnjene. Iz takih obvestil, ki se jim pač ni moči izogniti, si lahko prav dobro predstavljamo izmere po »VI« povzročenih škod in obremenitve Britancev. Razmerie med Ogrsko in Romunijo Budimpešta, 4. julija. Uradna poročila iz Budimpešte pravijo: Poskus angleškega lista »Daily Telegraph«, ki se bavi z romunskimi razmerami in očitno namerava motiti odno-šaje med Ogrsko in Romunijo, smatrajo bu-dimpeštanski politični krogi za nov dokaz, da angleška javnost niti malo ne pozna srednjeevropskega vprašanja. Ce »Daily Telegraph« trdi, da obstaja med Budimpešto In Bukarešto medsebojno sovraštvo, se iz tega samo vidi, da je v Angliji želja mati misli. Razmerje med Romunijo in- Ogrsko se izoblikuje v smislu skupnosti evropske usode in skupnega boja ob obrambni fronti te ce- hoe popolnoma normalno. Vprašanja, ki bi bila obstajala med ttfna dvema državama, ■o dane* v spoznanja usodne dobe stopila v ozadje in ne morejo na noben način kršiti skupnih vojnih nazorov obeh držav. Za to je ravno v zadnjem času dovolj prepričevalnih dokazov. Pariz le sprejel „osvoboditelje" Pariz, 4. julija. O sprejemu, ki ga je v četrtek pariško prebivalstvo priredilo anglo-amerikanskira vojnim ujetnikom, poroča Izčrpno pariško časopisje. Ujeti anglo-ameri-kanski letalci so pod splošno grajo kot ujetniki prispeli' ▼ glavno mesto. Kako se je ogorčenost v posameznem pojavila, se opisuje sledeče. »Ne rož, ne živijo klicev« piše »Cri de Peuple«, ni bilo od strani množice, ko so prišli ujetniki, temveč so jil) samo po-popolnoma opravičeno preklinjali. Klic .morilci' je zadonel pri pojavih ujetih letalcev.« »Petit, Parislen« ugotavlja; »Francoske žene so izlile vso svojo jezo, ki bi jo do sedaj mogle pokazati samo pod ruševinami, umirajočimi in ranjenci.« K temu dodaja list, da je ta »prejem v Parizu Anglo-Amerikance nedvomno razočaral, oni so hipno spoznali resnico, ki so jim jo laži njihovega radia in njihova agitacija prikrivale. IVadalfnfa srdila obrambna bitka v Italiji V Normandiji samo malo savražnib sunkov - Srditi boji na Vzhodu Oberkommando det Wehnna^t j« dne 3. junija objavilo: V Normandiji jt lovražnik zaradi visokih zgub, ki jih je utrpel prejšnje dni, včeraj i*-vršil le malo sunkov v jakosti bataljona. Pri uspeSnl obrambi smo prizadeli nasprotniku posebno visoke zgube. V Južni Franciji smo prisilili več terorističnih skupin k boju i* jih ugonobili. Hudo povračilno obstreljevanje Londona traja. V Italiji je tudi včeraj s posebno »ilovi-tostjo besnela srdita obrambna bitka med obalo in Transimenskim jezerom. Sovražnik je ves dan napadal naše hrabro bojujoče se divizije, ki so se po srditi borbi izognile nekaj kilometrov proti severu. Ker so se bojna dejanja razširila južno od Siene in je tako obstajala nevarnost, da bi bili uničeni najdragocenejši kulturni spomeniki staro-zgodovinskega mesta, smo vzeli naše čete prostovoljno in brez sovražnikovega pritiska nazaj v prostor severno od Siene. Ob Jadranski obali je nasprotnik prešel z močnimi silami v napad in je potisnil naše izpostavljene zaščite nazaj na glavne bojno linijo. V srednjem odseku vzhodne fronte smo v trdih bojih zavrnili močne napade boljševi-kov zapadno od Sluzka. V prostoru pri Osi-povičih in ob srednji Berezini so se naše divizije v srditih bojih s pritiskajočim sovraž- ' flikim odstavile v prostor okrog Minska. Ju-gozapadno od Polocka so se izjalovili po oklopnjakih in bojnih letalcih podprti napadi Sovjetov pri Glubokoju. Za mesto Polock se vrše srditi boji. V hudih obrambnih bojih so padli junaške »nirti zvesti svoji prisegi na zastavo in bojujoči se na čelu svojih zborov poveljujoči generali: General der Artillerle Martinek in .General der Artillerle Pfeiffer ter General-leutnant Schtinemann. Odredi bojnih letalcev se z dobrim učinkom Dosegli v boje na kopnem in uničili številne sovražne oklopnjake, topove in 260 vozil. Težka bojna letala so v pretekli noči Izvršila strnjen napad na Sluzk. Močna skupina severnoameriških bombnikov je namerila včeraj zastrahovalen napad "e Budimpešto. Nastale so škode v stanovanjskih predelih in človeške zgube. Sile nemške in ogrske zračne obrambe so uni-'ile 45 sovražnih letal, med njimi 34 štirimo-tornlh bombnikov. Hudc! Miiraziie ladijske zqube na Zapadn Še naprej hudo povračilno obstreljevanje Londona - Silni boji na zapadni fronti Berlin, 4. julija. Kakor je Oberkommando der Wehrmacht dne 1. julija objavilo, so v boju proti sovražnemu invazifskemu brodoTju in pomorskim novim pošiljkam zračno orožje, vojna mornarica, baterije vojske In pomorske obrežne baterije ▼ mesecu juniju potopile 51 tovornih In prevoznih ladij > 312.600 brt. Nadaljnjih 56 ladij s 328.000 brt ter številna manjša prevozna vozila In čolni za Izkrcanje so bili deloma težko poškodovani. Izmed sovražnih vojnih ladij so bili potopljeni dve težki In tri lahke krliarke, 22 ruiiloev, 15 brzlh čolnov, ena podmornica in trije čolni za izkrcanje ter ena stražna ladja. Več bojnih ladij, med njimi ena ladja razreda »Nelson«, 21 križark, 22 rušilcev, 26 specialnih ladij za izkrcanje in 12 brzih čolnov j* bilo hudo poškodovanih po zadetkih bomb, torpedov in topništva. Lahko se računa s tem, da je en del teh ladij uničen. Sovražne zgube ladij se povečajo ie z zadetki min. ske v normanskem mostišču. Nad mostiščem In nad zasedenimi zapadnlml ozemlji smo zbili 25 sovražnih letal, med njimi 15 štirimotornih bombnikov. Leutnant Schenk, Zugfiihrer v nekem polku oklopnjakov, je dne 27. junija odstrelil 12 sovražnih oklop-njakov jugozahodno od Caena. V bojih okrog Cherbourga se je odlično skazal polk protiletalskega topništva, ki ga vodi Oberst Herrmann. Obrežne baterije vojske so pogodile več sovražnih čolnov za izkrcanje pred ustjem Orne in prisilile nekega rušilca, da se je vrnil. V Bretagne je bilo v boju ugonoblje-40 neko sovražno sabotažro krdelo. Hudo povračilno obstreljevanje je nad ■■'onom lito poročilo oborožene sile pravi med drugim ie: Na severozapadnem koncu cherbourškege polotoka so naše šibke, na ozkem prostoru stisnjene sile nadaljevale s svojim srditim odporom proti sovražni premoči. Bojujoč se do zadnjega, so prizadele nasprotniku še hude zgube. Vzhodno od Orne je sovražnik Izvršil več brezuspešnih sunkov. V vdornem prostoru jugozahodno od Caena smo prisilili nasprot nika v obrambo, tako da se je omejil na krajevne Izvldniške sunke, ki so se zrušili pred našimi zajezujočlmi frontami. Naši nasprot nI napadi od jugozapada sem so pridobili na obeh straneh Od on a polagoma še vef ozemlja kljub žilavemu odporu in močnemi' sovražnemu topniškemu ognju, zlasti od n*or|a sem. Severovzhodno od St. Lo so prešle sever neameriške čete, ki so jih podpirale močne » le topništva, oklopnjakov in zračnih bojnih ^ rj"pad. Zavrnili smo jih v zdrufenmm obrambnem ognju z visokimi krvavimi igu Dami na^rotnika. Zračno orožje je i močni ml odreoi bojnih letalcev podpiralo boje vej- 4. Jahrgaag Laž ima kra№e noge vM. Krainburg, 4. julija. Koncem maja 1 L |e »maršal« Tito dal zastopnikom nekih angleških. in amerikanskih časopisov int«rvj4U V tem intervjuju se je be^al o grozanski m#« či svoje »armade« in med drugim izjavft« »▼ bojih proti nemški oboroženi slK »me lab* ko zagotovo ustanovili, da je njena vdarn* moč v zadnjem času popustila.« Komaj sta bila ta senzicionalad intervf* h* to Anglo-Amerikancem tako dobrodošle mnenje »maršala« o udarni moči nemške oborožene sile v časo'pisih objavljena, je nemška oborožena sila napadla Titov glavni stan in ga popolnoma razbila. Pri tem jek kakor znano, padlo 6240 banditov (po drugih poročilih celo 10.000) in tudi mnogi angleški svetovalci, zaplenjeni so bili po nemških četah ves arhiv in velike količine mu-- nicije. »Maršal« sam je pobegnil na vrat n» nos v neprehodno gorovje zvest komunističnemu pravilu, po katerem naj pomrjejo prisilno novačeni kmetje in delavci, medtem ke se morajo dragocene glave komunističnih glavarjev spraviti na varno. Kar se tiče »vpadle« udarne moči nemške oborožene sile, dajo sledeče številke prepričevalen odgovor na lažnivo izjavo ban-ditskega maršala: V aprilu in v prvi polovici maja t. 1. и imeli Titovi banditi samo v spodaj navedenih krajih sledeče zgube ljudi: na BalkanU: 17.200 padlih, 8200 ujetnikov ia prebežnikov, na Kranjskem in v Jadranskem Primorski 11.000 padlih, 4000 ujetnikov in prebežnikov. Zraven so zgubili banditi v teh krajih velike množine municije in zaloge živil. Vsaka laž ima kratke noge, ali ta tako hitro ovržena in kaznovana laž »maršala« OF In »narodnega osvoboditelja« naj tudi najbolj slepega med slepimi prepriča o tem, da temelji vse gibanje OF samo na laži in da ne more nuditi narodu drugega kakor laž In prevaro. Zavezniki med salMi Trst, 4. julija. 25. marca je iz sestreljenega ameriškega bomnika skečilo osem mož posadke, ki je pristala na področju med Sušakom in Gorskim Kotarjem. Pet izmed teh osnih je padlo ▼ roke Nemcem In ustašem in so odšli v ujetništvo, trije pa so padli na terenu, ki ga nadzorujejo komunistične tolpe. Po dveh dneh je dva izmed teh našla neka nemška patrola. Bila sta zaklana in oropana. Ubili in oropali so ju komunisti.. Propaganda je eno, dejanja pa kažejo drugo, resnlčnejšo stran tega »zavezništva«. Na otok Lošinj je prispelo na motorni )#-drnlci osem angleških častnikov-speciali-stov za podmorniška oporišča, z majorjem Hughesom na čelu. S seboj so imeli dve veliki radijski postaji in mnogo denarja. Ko so pristali, so jih partizani internirali v neki vili, radijski postaji in denar pa so jim odvzeli. Bili so stalno pod oboroženo stražo. Ko so narodno zavedne gospe nekoč povabile te ke invazije ob Atlantskem okopu, se zvesti svoji prisegi na zastavo in vedoč. da je vsak udarec proti Anglo-Amerlkan-cem udarec proti Stalinu, bljejo z entuii-azmom in trdoto, ki se morata označiti kol odlična. PK. Kmalu po polnoči. Kar znenada je kak Inih'-'SOO metrov od morja oddaljena obrambna naprava, ki so jo zasedli ruski prostovoljci, obsuta I točo bomb. ">o šeste ure zjutraj dežujejo iz anglo-ameriških bojnbnikov, ki zapovrstjo napadajo, njihova smrtonosna bremena na položaje, nato začne streljati nasprotnikovo teiko ladijsko topništvo In bobni sko :1 dve ura brez presledka proti temu fnajhnemu odseku nemške obrambne fronte. Sekunde pozneje se pojavijo prvi polno zasedeni čolni za Izkrcanje. Natrpane čakajo na njih anglo-arnerMke elitne čete na možnost, da bi se mogle ustalili na evropskih tleh In v sotesko vozil padajo krogi* prostovoljcev — njihova težka pehotna oroija, njihovi topovi In pušk* trgajo luknje v strnjenih vrstah nasprotnika. Sedaj se pogreine eno vozilo za izkrcanje, sedaj drugo... * d=iHnof!ledom zasleduje Unlerofiizler noto. Kdo le bil „Uncle Sam" »Uncle Sam«, mriavi moi % zakrivljenim nosom, v progastih hlačah in amerlktnsko zastavo na cilindru, spada skupaj i bistveno bolj obilnim bratrancem »Johnom Bullom« k najbolj znani karikalurističnira simbolom na svetu. Ali kdo je ta mož, ki predstavlja s svojimi ostrimi potezami in suhimi rokami pravo utelešenje profila lačnega moža za bu-sines Zedinjenih severnoameriških držav* Unci? Sam — mi tukaj navajamo »Munche. ner Neueste Nachrichten« — je resnično živel. V Troy v državi New York je nekda) imel kot neznani trgovec dobičkaposno trgovino I »Corned BeeN (goveje meso v kon* servah). Potem je prišlo do vojne med Zedl-njenlmi državami in britansko državo. Samuel Wilson, ali kakor so ga njegovi na-stavljenci kratko nazivaji, Uncle Sam (stric Sam), se je takoj potrudil, da bi dobil dobavo mesa za amerikaniko zvezno armado. Nešteti zaboji so potovali iz skladišč novega vojnega dobavitelja do armade, vsak zaboj označen s predpisanim »U. S.«, kratico za »United States« (Zedinjene države). Ali nobenemu ni prišlo na misel, da bi ti dve črki pravilno tolmačil. »U, S.« je bil enostavno znak za to, da je meso izviralo od sposobnega Sama iz Troy. Stopnjo nesmrtnosti svoje slave pa )e dosegel Samuel Wilson šele, ko sta obe črk! na DodlagI iiradne uredbe prišle tudi na uniforme amerikanske zvezne armade. Vse je govorilo o »Uncle Sam« in skoraj ni bilo Amerikanca, ki ga kratic* za »United States« ne bi spominjala na moža Iz Troya, ki je zvezno armado zalagal s tako Izdatno hrano. Samuel Wilson je umrl, star 86 let, meseca julija 1854. 1. Kako pa je prišlo do svetovnoslavne karikature? Mogoče jo je napravil neki risarsko nadarjeni vojak južnih držav v državljanski vojni 1863. leta. Ona Ima sicer nekaj značilnih potez moža Iz 'Troya, ali je namenoma upodobljena in alegorično prenešena na Yankeeje, od katerih se je bil tako omalovažujoče odvrnil aristokratski ponos lastnikov nasadov Južnih dr-žsv pltev čolnov, imrtni boj poiidlc ... sedaj ce pogreza« tretje vozilo... PoloitI |e trdno v ujihoTih rokah Tam gazijo prve udarne čete lia kopno — In padejo trumoma v ognju branilcev. Vedno novi čolni za izkrcanje ae približujejo obali. Pravi pekel za nje. Mrtvi in umirajoči pokrivajo obrežno pokrajino, ležijo na pol poplavljeni po valovih v plitki vodi in le premetavajo zunaj v valovih. Nepredatavljlvo visoke so zgube Anglo-Amerikancev, toda tudi hrabri branilci imajo zgube. Sedaj poveljuje Unteroffizier svojemu vodu. Njegovi mož]# leže :a ruševinami neke utrdbe In pode sovražniku nasproti svoje smrtnonoene salve. Topovi so izpadli. Vedno znova obiutl s točo sovražnih Isitrel-kov — Anglo-Amerikanci so spravili na plitki vodi v položaj tudi dva protioklopnjaškl topova — drže prostovoljci svoj položaj in ga drže trdno, dokler ne pride povelje, naj se umaknejo na neko zadaj ležeče oporišče bataljona. Skupina, ki Šteje osem mož In ki jo vodi prostovoljec, se umika na levem krilu. Nekaj sto metrov jih še loči od našega najbližjega zajezujočege položaja. Tu jim zaprejo pot sovražni lovci padalci. To so Kanadljci v zelenih suknjah in z rdečimi pokrivali. Vodja oddelka, ki šteje približno sto mol, pozove prostovoljce, naj se vdajo. Kot odgovor sname prostovoljec kot prvi svoj Mpl In strelja, nato brne orožja njegovih tovarišev. Samo redko zveni kot odgovor streljanje sovražnika. Kanadijce je pač ta nepričakovana obramba malega števila nasprotnika presenetila, Tako se prebijejo prostovoljci k našim položajem. Raje umrjejo v boju, kakor da bi se vdali nasprotniku, ki bi jih vendar samo izročil poroagačem CPU, d,a jih obsodijo. Nekje v zaledju Atlantskega okopa. Tam je hribovit in nepregleden svet. Grmovje, vrste dreves, globoke zareze. Nad to, sicer mirno pokrajino je danes kakor v peklu. Vedno znova odvržejo anglo-ameriška letala svoje lovce padalce v ta odsek. Le-tl naj ratbre-mene njihove na obalo poslane čete. Vedno znova hočejo tovorna jadralna letala pristati In med nje udarjajo granate nemškega protiletalskega topništva, udarjajo snopi izstrelkov In razsaja smrt. Potem pa se ustalijo .la kopnem prve po letalih pristale čete, in lovci padalci hočejo priti do sape, pa ne pridejo do tega. Njim nasproti stoji enota prostovoljcev, ki obstoja iz Georgijcev. To so možje, ki so navajeni bojevati se v takšnem ozemlju, kakršno je to. Četudi jih ta hribovit svet le rahlo spominja na njihovo domovino, vendar vedo, da se tudi ob Atlantskem okopu bojujejo za svojo- domovino. Tu, pred malo jaso, je spravil neki odred Georgijancev dve strojnici v položaj. Možje čakajo, da se bodo zbrali deli napadalcev na jasi. Nato govora brizgalke krogel. Smrt hodi okoli. In tlite Amerlkance in Angleže, ki so ušli temu nenadnemu obstreljevanju in Že mislili, da so vsaj začasno na varnem, naskočijo sedaj Georeljci iz grmovja. Streli samokresov pokajo, bajonet — bodalo najde svoj cilj In med tem se razpočljo ročne granate ter ragljajo strojne pištole, Iz vsakega grma. Izza vsakega drevesa, Iz vsake gube zemlje čaka smrt vojake invazije. Nad tem hrumi šum anglo-ameriških motorjev. Vedno nove čete pristajajo iz zraka, ki ravno tako Izkrvave, kakor tovariši pred njimi. Tudi v vrstah branilcev Atlantskega okopa Išče in najde smrt svoje žrtve, vendar so zgube še znosne r primeru z nasprotnikovimi. To sta samo dve sliki iz bojnih dejanj na Zapadu. Boji se nadaljujejo. Tudi v tem trenutku zapečatijo nemški vojaki in pripadniki odredov prostovoljcev s svojo krvjo svoje sobojevnišivo In svojo vero v svetlo bodočnost narodov. Nešteta junaštva, o katerih nekaj zve širša javnost šele pozneje, do-prinašajo nemški vojaki in njihovi zavezniki vsak dan in vsako uro na vseh frontah, na koncu te trdne neizprosne borbe -л sloji naša zmaga. Krlegsberlchter Erik Jakobsen Bejs^inci pomor jeni! Izrodek volne na Zapadu kakor pri boilSevIklli - Talni ukaz III. kanadske armade PK. Na južnem skrajnem kancu parka, radi katarega (• ž« dv« uri vril ogorčan boj, ]e predrla neka stotnlja do angleškega poveljniškega stana. Britanci so kot odgovor obrnili na ta odiek topniški ogenj, ki je dobesedno meter za metrom preoral zemljo. Grenadirji so bili zakopani in za drevesi pritisnjeni na zemljo, ali tudi za en centimeter niio mogli privzdigniti glave — mi*-leč lamo na to, da bi te enkrat nehal ta neprestani topniški ogenl. Ali granat« bo tulil« br«m pracladka, v fo-pot razpokajofilh se udarcev so se pomešale eksplozije na drevesih in iibajodi železni dež iz vrhov raztrganih dreves, Polagoma se je približava) ognjeni val. En kilometer v ozadju je dosegel oddelek francoskih beguncev in je drvel, vse pobijajoč nad temi brezmočnimi dalje- Drugi oddelek beguncev je doaegal angleški oklepni klin vzhodno od m al« vasi, ki je naslonjena na desni. Točno se je videlo, kako so Francozi pustili vozove in kolesa, pometali svežnje in zavoje in skušali pobegniti Britanci pa niso oklevali niti sekunde. Lahko smo opazovali, kako so oklopnjaki nekoliko zavili in potem begunce pomandrall. To grozno ravnanje, ta morilski napad na nedolžne benunce ni nobeno nskUučle mil v onemogli jezi napravljena pomota, ampak povzročila ga je volja anglo-amerikanskih Invazljskih generalov! To dokazuje v poveljniškem stanu zaplenjeno divizijsko povelje ni. kanadske divizije, ki se glasii »7, tajno povelje III. kanadske divizije za prve operacij«. Na ujetnik« nI polagati nobene važnosti, begunci naj se na poti povozijo ali ubijejo.« ff -Kriegaberichter Joaohim Femau. Kskor porode anrletku ohveMmvmlnu eluiha, Je poročnik lord Laacelles na italijanski fronti ranjen pri*el v nemško ujetništvo. Lord Le-Bceiles, nečak angleškega kralja, je najstarejši sin lorda Harewooda. Na nekem podol^Mtem poslopju v Norden (Ostfriealand) raste la nekega strešnega žleba in med strešno opeko 12 dreves; breze, brest, lipe in oel6 koetenj Nobeden jih ni tam vsadil. ptice bo nekef* dne pri napravljanju gnezd zanesle seme, Mlsde rastline ao me tam ustanovile in raivile, da ao porasle, še celA Iz neke ozke zidne razpoke visoko gori na stavbi rast* košat brezov frm k| vsako leto 'pipnl ( ZRCALO ČASA ) Kakor |e Oberkommando der Wehrmeehl dne 30. junija objavilo, je bilo od 4. junija naprej na invazijski fronti odstreljenih nad 900 sovražnih oklopnakov. V Bell Rusiji so zaščitni odredi vojske ta policije pod vodstvom f^-ObergruppenfOh-rerja in Generala der Pollzei pl. Cottberga uspešno zaključili podvzetje proti tolpam. V štiritedenskih bojih je bilo uničenih 342 banditskih taborišč in 936 bunkerjev. Bolj-ševiki so imeli najhujše krvave zgube. Razen 7.700 mrtvih so zgubili 5.300 ujetnikov, uplenjena se bila številna orožja In obscJM zaloge živil. V francoskem prostoru je bilo pri več očiščevalnih podvzetjih likvidiranih 80 tareri-stov. Indija pričakuj# novi val lakota- V neki protestni Izjavi vodečlh Indijskih osebnosti iz politike in gospodarstva se je v četrtek na to opozarjalo, da ima preskrbe z živili (д prihodnje mesece zelo slabe izglede. De Oaulle se Ima zahvaliti, da j« dobil Rooseveltovo dovoljenje, da ga lahko ob' išče v Waihlngtonu, edlnole nujnemu zv htevanju sovjetskega veleposlanika, pravi)« v diplomatskih krogih v Zedinjenih severno-amsriških držav. V državnem departmaju se je npjačal sum, da so med Alžirom in Moskvo mnogo ožji stiki kakor pa samo prijateljski. Badoglio se še vedno trudi, da bi dobil kakšno mesto v vladi Bonomija. Co se ne bodo odločili, da bi ga sorejeli za zunanjega ministra, upa, kakor se je zvedelo v Alžiru, da bo dobil mesto veleposlanika v Londonu ali WashincTtonu, Ae vedno »e ravno v tem Aaau dobe ten»ke, ki same, dael so Se zelo stare in slabih moči, nočejo pri vojnih dejanjih etatl ob strani. Vzorno je delovanje sedaj 78 letne žene v Essenu, ki je leto za letom, dan na dan hodila v vojašnico, da je tam sprejela poškodovane vojaške nogavice radi poift-avlla. Nič manj kakor 2000 nogavic je tako popravila In s tem 8 svoje strani pripomogla, da je izpolnila vrzel v delovnem dogajanju. Se potem, ko je zgubila po napadih zračnih gangsterjev svoj dom In je bila začasno evakuirana, si je dala nogavice pošiljati v hribe, da bi tam na bila brez dela. V kmetijsko delavskem na*elju Berg bel Kandel (Weetmark) je dveletni otrok pogoltnil fižol; ost^ mu je v grlu in povzročil otrokovo smrt. V okolici Linze letos preskušajo neko zanimivo novont. Nasadili ao 100 hektarjev pred-kaljenega krompirja kot drugi sadež. Krompir so naeadill po replcl in ogrščici, da bi na istem zemljišču dosegli dve letini, polno letino pri repicl m oifTščtcI In predvidoma 70 do 80 odstotkov polo« Vcromiplrja. V nekem čatoplan Iz leta 1804. bere#: »Ker moram po pogodbi oddati stanovanje v prav takšnem stanju, kakor sem pa dobil, tšAem 20 živih miši, 2000 »tenlo In 500 ščurkov ...« V Bahendorfu v Krelsu WaniJeben Je neki rejec perutnine, ker so kokoši vedno nosile jajca v. golobja gnezda, dohode h gnezdom zožil, tako da »o ae tudi golobje samo trudoma prerinili do gnezd. Bedaj je doživel presenečenje, ko je Iz nekega golobjega gnezda naenkrat slišal eivkanje piščet. Golobica je dve kokošji jajci Izvalila z lastnimi. VerU* luid Uruek; NB.-Oiuv«rlut and Drucktni KNrnten GmbH. kii»nfurt.. — V#rlM»l«it#M Dr. KnaTl Hpttlan. —' Hnnptichrlftlelt^r; Friedrich tTwtmnnn Ž/nr«»l» l«t Anrn'^enll«« Nr t trMUi*. ptehkami ' DVORNEGA SVETNIKA FINDVOGLA Kriminalna novela SdImI Frani Helnrlch -----3—--- Dogtit «• pač v»di>o !• prastara, v»4no nova idila v življenju, In oba mlada človeka sta se te) idili tako) udala, da niti opazila niste, ko se je zunaj zavrtel ključ v ključavnici. Sala, ko a* )# odprla kljuka aalonikih vrat, sta se prestrašena fl" »Hm, hm«, se je oglasil gospod dvorni svetnik In manll potemi »Tu je pa videti, ka. kor na pokopalll^u Same cvetlice«. Nato al je prltqal cigareto Goapod Gerlander bi ae bil rad caqnal In »pregovoril 1 dvornim svetnikom nekaj taaebnih beaed. Kv je pa pogledal v OČI ca leipalnlkom, )e raje molčal. In on vendar ca Boga nI bH človek, ki bi lahko prišel v ladrego. In nato je rekel goepod dvorni avetnik: »Finerl bodi tako ljubezniva, pa naju pu ati aam«. ill lahko med tem časom poliče^ llkorja.« Finnerl It tmuknlla Iz aobe. Z nemo kretnjo rake |e dvorni avelnik Findvogel poivtl Gerlanderjk. nt| :ope( uatde, «• uitd»l njemu naeproti In rekel 1 »Lepe reč) lUlimo o vas. Kako ae godi groflel KumeradorfevU« In ko |w Gerlander hotel odpreti vita, da bi kal odvrnil mu le Doloitll roko na kO' leno in rekel, »Zapomnite si tO, roke orof od lakih rečll In predviem p« ml obljubite dfl v bodočih dneh ne boite noiill orožja Bila bi škoda za vai, če bi bili morda ia> prti zaradi kakšnega atreljanj«. In sploh ne podvxerall# nlčeaar na Uatno ptiti V«n, vem, vi ate reporter In ate fastUakomen To d'l Melte Cb nmlpUte na odločne lopove, vam po'nvo 4t»hrt orfHe %*''! vas se bo'llo d« b nrev.'č or^d nami nn pa Imajo reapekt To je namreč razlika med zasebr.lkl In naml.« Drugače pa dvorni avetjilk ni rekel nlč»-■«r. Samo takrat, ko le Finerl :»pe« vftopllft, mu |e šinil lanen, pa ne posebno prijazen smehljaj okrog uat, nato pa je aamo suhoparno menil: »Ne razumem te, Finerl, ti al vendar drugače tako nedostopna.« In nato je zunaj zopet pozvonilo Dvomi svetnik je žel sam odpirat. »Cloveik bi lahko mislil, da Imamo mrliča v hiši«. |e menil porogljivo, vtem ko je opustil v stanovanje dr Tunsteina, ki je tudi prišel a šopom cvetlic. In nato ae je poslovil od teh treh. Najpre) ae je peljal ie v poUoijiko pred aedništvo in ai dal po Sohmeru poročati o tem, kaj |e bil zvedel pri veleinduitrijou Ha-berlanderju. Haberlandei je bil zelo začuden zaradi stavljenega mu vprašanja, |e poročal Schmer. in je lahko samo to povedal, da jo bil svoj avto postavil pred Operj ter ga šele proti drugi url zjutraj zopet porabil. Stari dvorni svetnik na to ni rekel ničesar, kakon »To sem ai takoj mislil«, prijazno pokimal Schmeru in odšel. Lepo počasi jo je mahal peš po Ringu, vzdolž Nabrežja In potem v drugI okraj v TaboratraRa. Frl eni Izmed številnih kavarn je obatal, al z žepnim rob cem očliitll ščipalnik, potem energično sunil v vrtilna vrata In vstopil, NI mu bilo treba veliko gledati naokrog, da le našel mota, ki pa je iakal, V popolnoma moderni, le nekoliko pretirano prikrojeni obleki le sedel tam v krogu veselih kvartoplrcev debel mož 1 asirsko prirecano, kratko brado, Njengvo mesnate ustnice *0 *p#ale debelo cigaro Cigara mu je ikoroda pad'a I7 ust, ko r.iu le naenkra' dvorni svetnik Flndvogel položil roko na ramo In s prijaznim glaaom rekel; »Ježeš, goapod Spitz, Saj sem vendar vedel, da va« bom tu na iel. Ali vas smem majčkeno motiti*« Nekoliko obotavlIatoO )i vstal onspoo Soltz In rekel: »Bog nebeški, gospod dvomi avet-nlk Flr"*vmiifl Kal ml di'e čaetT« Na to le edln»i1 l-»rte In #m t dvornim a^ftnik^m Ч1Т1"Ч?|0 v nmkn qmriQtno 'lolbtn') v zidu »Da. da, ljubi Spitz«. je začel dvomi svet nik, »nikar ml ne zamerite, da vas motim tako aredl zabavo, ampak luvsezadnje sva vendar a ara znanca. Seveda M llutbeno. Teh pat zaslišani, zaradi katerih ste bili pri meni na predseanlštvu, smo te pač skorai pozabili. Rad bi vas samo prosil blagohotnega pojasnila « Gospodu Spitzu se je poznalo, da ae mu |e prvič odvalil kamen s aroa, In drugič, da mu je takoj zrasel greben. »Ampak prosim vas, gospod dvorni svetnik, aH mora to biti ravno aeda)? Ali bi ne bilo bolje pri meni, v moji pisarni?« »V kavarni se da vendar veliko bolj neprisiljeno kramljati, AH se ne zdi tudi vam tako. goapod Spiti, Glejte, če pride enkrat polioija v vašo poslovalnico, bi se lahko zgodilo, da bi ljudje mislili, da hočemo napraviti hišno preiskavo. To je vendar veliko preproatelše СЧ ml takoj poveste, koliko doIIo za savaro vanje iivljenja imate, v svoj) blagajni ■. •• Goapod Iplta je raaburjeno planil pokonci In menili »Kal nal te pomenil« Tu pa le vmei tisti znani, ledenohladnl pogled, s katerim ]e gospod dvorni svetnik Flndvogel naravnost zaslovel In qospod dvomi svetnik )e vstal In suhe rekeli »No, če pa hočete Imeti dru gače ,« Тџ S# I# pa Spitz rajši zopot usedel in %#č#) pripovedovati, »Gospod dvorni svetniki, )e rekel, »to je vendar popolnoma realen posel če pridejo ljudje k meni in si hočejo najeti posojilo — laz napravim to ob kulantnlh po gojih In sam vendar ne letam a ljudmi, na Rorotno oni prtdelP k meni In nato pove o tem en prileteli druaemu Saj pač sami veste kako lahkomiselni so dandanes mladi 1 ud e Sami dobri ljudje Iz najboljše družbe. Ce vam smem izdatt, je tudi sin vašega gospoda prijatelje, gospodi zdravstvenega svetnika Bor-lebna, moja stranka...t Sedal le Spltz napravil umeten oHmor. kalti čutil je. da le udarro zadel Ampak tu le bil ficet Dorieeplev*! "nsroH* dvomila *vel n'Va Flndvprila Ta le namreč «#dal v'»m kf je otresel cigareto ob kavarniški mizi. aamo pa kratko vprašali »Aktivna ali pasivna stranka?« h to vprafianje je zvenele ledene-hUdno. Spltz le prebledel Na mah 1« v«««' ne da bi pozdravil, odšel k svo|i mizi nazaj. Dvorni svetnik Flndvogel I* počasi IzpH svojo belo kavo, plačal, vetal In ni mogel opustiti, da ne bi bil mirnogrede gospoda direktorja Spltza potrep jal po rami In mu pomembno rekel, »Na svidenje,. »Vrag vas odneai«, je ta renčal, kar pa očitno nI moglo motiti dobre volje gospoda dvornega svetnika Flndvogla. Nasprotno, t* je veeel korakal vzdolž TaboratraDe in žvižgal Rakocztjevo koračnico. Nato )e odprl eno Izmed nekih telefonskih celic, ki si lih le bila policija napravila v mestu, si Izbral eno številko In sqmo rekel, »Torej ne pozabitel Pl-Stole v zunanjih žepih suknje, to bo menda bolj praktično.« Med tem pa se v stanovanju gospoda dvornega svetnika ni vršila ravno neprisiljena zabava. Bila je prav za prav bolj mučna situacija Na kanapeju le sedela Finerl, ni levi od nje Gerlander, na desni goapod doktor pl Tunstein. Razvila ae je mala kon-v«r%,c|ja. ampak lepo počasi se je razqovor vendar osredotočil na snov ki je ta Čaa Imela v spisih policijskega ravnateljstva naslov, »Članek nekega ,ef« To ae pravi, 6e sm» natančni, da |e doktor Tvnsteln silil na w snov, Krive tep so bile seveda ovetliee. ■« jih je bil pred njim prinesel J der In morda tudi še apomln na raagovor 1 qro(|co Kummersdorfovo. Da nI bila navzoča FIn.rl bi bržkone (e preje nastal spor Tako pa I« ona vedno obrnila razgovor na druo® atvarl, ae veliko smejala. nalivala in ® burkah ii vsaicdanjege '* bil vidno redkobtitden. N# d# bi btl lluboiumM. N#-ugodje mu |e povprodlo samo to, da le tukaj sedel In ae razqovar'al, vtem ko je na anl 4tr»nl pr^lšllal o tem zakal mu je dvomi «vefnik reke' 'ls'f) o no*nH orožla. na drugI itranf oa. kei so v пјргг še vedno zvenele te besede, ki jih je neka' minut pred seatankom z dvomim svetnikom slišal iz Finerllnih ml#-nlh usti »Rada te Imam.« #)al)e prtb*4n|ia4 MKtwoch, 5. ЈиИ 1944. KARAWANKCN BOTE $. — Nr. 62. Generalobersl Dieil todlich verungliickt Feieriicher Slaatsakl fiir den Helden von Narvik — Die Abschiedsworte des Fiihreri Berlin, 4. Juli. Mit tiefet Traucr nahm am Sams-Ug die NacioD in einem feierliclien Staatsaiit Ab-sdiicd von dem durdi ein lierbes Geschick jah aui dem Leben jjerissenen Generaloberst Dieti. Rine be-londere Weilie fand die Feict durdi die Anwesenheit des Fiihrers, der seincm toten Heerfiihrer den letzten GruB entbot nnd in einem warmcmptnndenen Nadiruf dem Geffihlen Ausdnidt gab, die ihn in dieser ernsten Stunde bescelen, Der Chef des Oberkommandos der Welirtnadit, Generalfeldmarsdiali Keitel. wiirdifite die Fersćnlidikeit und Leistungen dcs Verewigten. Piinktlidi 2ur festfiesetztcn Stunde trifft dcr Fuh-rer. dem vorher der Kommandeur des Ehrenbataillons die Trauerparade gemeldct hat an der Statte dcs Staatsaktes ein. Ihm folgt der Chef des Oberkom-inandoi der Wehrmadit Generalfeldmarsdiali Keitel. Der Fiihrer wcndet sldi den Angebonjen zu. driickt ihneo die Hande und begibt 'idi auf seinen Platz-Die heroisdien Kiange de« Trauermersdies a us der ..Gotterdammerung" leiten den Staatsakt ein. Als die Musik verhallt, tritt Generalfeldmarsdiali Keitel vor und widmet dem toten Kameraden ein en langeren Nadiraf. Id seiner Anspradie sugte der Chef des Oberkommandos de* Wchrmacht: „Meto Fiihrer! Auf Ihr Geheifi sind mit den nadi-as eeintm Hohepunkt zuellt. Es ist eine ganz be.sondcre Ehrenile Hnnlsdie Nadirufe Helsinki, 4, Juli. Die gcsamte finnische Presse widmet am Sonntag groBcn Raum dem Ableben des Generalobersten Dietl. Nebcn den an erster Stelle veroffentlichten Meldungen iiber den Staatsakt und neben dem Tagesbefehl des Fiihrers wurdlgten die Blatter den Helden von Narvik ifl eigcncn Nadirul'en und Lebcnsbesdirei-bungen als Heerfiihrer und ritterlichen Freund Finnlands, der als Symbol der deutsch-finnischen ^affenbriidcrschaft weiterlcben werdc. Gencral-Pberst Dietl babe sidi in dem kargen Norden Finnlands — so stellen die Blatter einheitlich fest —, wo er seit zweieinhalb Jabren sein Hauptquartier aufgescblagen hatte, beimatlich eingelebt und neben den milltarischen Aufgaben auch fiir alle anderen Gebiete dcs finnischen Lebens ein aufriditlges, wohlwollcndes Intercsse an den Tag gclegt. Besondcrs aber hatten ihn alic die Finnen, die mit ihm an der gcmcinsamen Sache zusammenarbeiten durften, als einen Mann von unerschiittcrlicbem Glauben an den Sieg der iinnisch-deutschen Waffenbrudersdiaft kennen-selernt. Tragik, daR dieser Kiimpfer nicht dcn Tod auf ch aufzugehen in der Be-sorgtheit fiir seine Manner, Und deshalb haben auoi am Ende alle diese Manner, von denen er sdiier Unm6gliches fordern muftte und gefordert hat, in einer grenzenlosen Verehrung und Liebe an ihm gehangen. Er hat dadurch eigentlich den Typ des nationalsozialistischen Offiziers gesdiaf-fen, eines Offiziers, der nidit weidilidi ist im Verlingen und Fordern, nicht sdiwachlich in Einsatz der Mensdien, sondern der genau weiK, dal( fiir diesen Kampf kein Opfer zu grofi oder zu teuer ist, um nidit gebracht zu werden, jene« Olfiziers, der aut det einen Seite diese harten und hiirtesten Forderun^en stellt, aut der anderen aber das S chick sal seiner Untergebenen als ihren wahren Freund und Vater lu »einen eigenen ge-staltet. Ein Njtionalsozialist also nidit der Phrase, sondern dem Willen, der Oberlegun^ und dodi auch dem Herzen nach. So hatte idi ihn person-, Jich friiher sdiatzen gelernt. Das glaubte idi von ihm erwarten zu durfen und das hat er dann audi gchalten. Dafi idi sdion aus diesem Grunde personlidi ein besonderes enges Verhaknis zu diesem Offizier besafi, war lelbstverstiindlich Er iit fiir mich der erste Offizier der deutsdien Wehrmacht, der in meine Gedankenwelt eingcdrungen war und sidi blind und ohne Kompromifi zu ihr bekannte. Ich « babe ihn spiiter in der Zeit, in der idi selbst ge-zwungen war, sehr schwere und harte Entsdilusse zu treffen, aber nodi ganz besonderi sdiatzen gelernt. Gerade in den Jahren von 1933 bis 1936, alt idi mit dem Blid« auf die deutsdie Zukunft unend-lidie Wagnisse eingehen mufite. da stand dieser ^ann unerschutterlidi und lelbstverstandltdi hin- Ur I 1,1.I>,I* Deulsch Шг Forlgeschritlena 19. Stunde. Hom< hUett zlert jcden Stand. Ein sehr vornehmer und reicher Mann, der eine ganze Provtnz reglerte. stand einst mit einem andern glelchfalls leichen und angese-henen Manne auf der Stralie und iie eprachen wiitetnander. Da ging ein Negersklave an den helden Herren vorUber. Er grUBte sehr hoflich. Und der Statthalter dankte freundlich. »Wie«, eagte der Relche, >Eure Exzellenz lansen »Ich 80 welt herab, einem Sklaven fUr seinen Gru(J zu danken?< »Wemhalb denn nlcht?» antwor-tete Ihm der Statthalter; »Ich wollte nicht, daS *rmer Sklave, der nicht einmal eine gute r» e unj jenoMcn hat, hOfllcher sel als lch.< zieren - ,o)lopiatl Stand, der — rejleren — vladati Negereklave. der — lamorskl (čmaki) auienj Statthalter, der — atmeatnUc •ich herablaiien — ponitatl •« 10 WttrtPr, dir SIf lertipn .nll. n: quetechen mečkali, gncetl, tlačiti глиеС-katl ^ Quittung, die — pobotnica *• ^cht, die — oeveta, maščevanj* Rachen, dor — žrelo, yk. folt«o»e *• r&chen — maičevati e. Rad, da# _ kolo " '•••"II 4,,,.n koleHMVltl 8. radie,Ч.П .„dlrati, atrugati. (o)strguli 9. Rahmen, M. ItaiMt, d* _ kMij, rob, abroMk lUKl mm die 1. Ich habe mir gestern bei dieser Maschlne die Hand gequetscht. 3. Ich bltte Sle, mir fUr den elngezahlten Betrag eine Qulttung zu geben. S. Er nahm an seinem Felnde eine fUrchter-liche Rnche. 4. Der Arzt aah dem Kranken mit einem Hohisplegel in den Rachen. 5. Ich werde mIch an diesem Gauner rachen. 6. Ein Rad trelbt das ander*. 7. Konnen Sle radfahren? 8. Man sieht, daB auf diesem Papler radiert wurde. 9. Zu jedem Blld geh6rt ein passendcr Rah-men. 10. Lasnon Sie bilte an der Seite einen Rend. Das Glas 1st bis zum Rande voli. Er war auCer Rand und Band vor Freude. Ribbcntrop zur Erniordung Henrlots Berlin, 4 Jull Dfr Relchsnilnlster des Ausw8r tijCD von Ribbcntrop hat aus Anlafi der Ermordunj dw frinzbslechen Staatssekrctiirs fUr Information und Propaganda. Philippe Henriot, dem Prisldenten Laval telegraphlsdi der Relchereelerun; nnd eelne aufrlchtlge Antellnnhme %u dcra Verlust ausjespro-chen, dcr Frankreich und das fran^Selsche Volk br troffen hat IISA-Stiitzpunkt iiengyang genommen Toklo, 4. Jull. Das KaUcrliche Hauptquartlci tab am Donncrstaj bekannt: Die im Ab.schnitt von Honan in Mitteldilna ope' ricrrndcn jepanlschen Truppenteil« trobcrtco am 26. JunI dco grdRlcn vorgeachobtneo Luftstutzpunkt der Amerlkaner Hengyang. Bel den Operatloncn In dcr Provlna Honan erii^I* ten die (iipjiit-r scit rinlfitung dcr Aktloncn bis .liini lolufiidc ErcibiiinBC, 5'.862 (iciul lenc wurdcn auf deu Schlachtfcldcrn gezahlt, 19.777 »ingcbreAt. Die Beute batnig 409 GwdiUt«« »11,, .Kalibar, M97 M*#chi#**«' ter mir und <1*1 h*t liA •© fort^cwtxt bii in die letiten Tage. Als er zuletzt bei mir war, auf Grund der печев militiirischcn Lage in Finnland. da sprach aua thm da« gleiche bedingungslose Vertrauen. «uch in Zukunft mit jeder Situation unter «llen Umstanden fcrtig zu werden und. wenn notwendig audi dii sctiwersten Aufgaben zu meistern. Er war durdi-drungeu yon der Oberzeugung. daB em Ende selbst-vcrstiindlich unser geuieinsamer Sieg etelien wird i# er war durchdrungen von dem BewuBtsein. daB es iiberhaupt kcinen groBen Erfolg auf dieser Welt gibt. der nicht unter schweren Opfern und Schmer-zen errungen daB die Meinung derjenigen zu yer-werfen ist, die sich einbildcn. daB die groBen Manner der Weltgeschichte und der Erfolg ihrer Teten von vornherein lis selbstverstandlich vorau^zuBehen gewesen waren. Generaloberst Dietl gehorte zu jenen. die e# in sich fiihlten daB die GroBe einer Leistung ununterbrochen wachst mit ihren Schwierig-keiten. So hat er selbst sein Leben gestaltet und eo hat er fiir das deutsche Volk und seine Zukunft ge-kampft. Fiir mich ist dieser teure und treue Freund eine Stiitze gewesen, eine Stiitze vor allem in deutschen Offizierkorps. Er gehorte zp tencn, die n schweren Zeiten mitgcholfen haben, Vertrajuen auszustrahlen und andere hart und fest zu machen. Das kann ich ihm nie gcnug danken. Moge sein Vorbild viele deutsche Offiziere und Generale erfullen und be-geistern. Mogcn sie alle lemen. ebenso hart wie im Einzelnen giitig zu sein. ebenso riiAsichtslos zu fordern, wie Verstandnis zu besitzen fiir den Mann und seine Sorgen. Mogen sie vor allem lernen. be-sonders in Krisenzciten unter alien Umstiinden Vertrauen »uszustrahlen, um den einzelnen Mann mit sidi em por zu hebcn nnd jeden Gedanken von sich weisen, ale konne jemals ein Kampf hinter dem der ganze Fanetismus einer Nation steht, anders als mit dem Siege eriden. ganz gleichgiiltg. wie im Augenblick auch die Situation sein mag. Das war das Wunderbare an ihm. daB er in seinem eigenen Lebenskampf und in seinem spateren Rin-gen lis Soldat so viele Situationen. In denen man fast hatte verrweifein k#nnen und viele audi ver-zwrtfelt waren, erfolgreidi gemeistert hat. Das hat er nicht nur als Theoreiiker gelernt, sondern als einer der groBten Praktiker unserer neueren deutschen Geschichte uns vorgelegt. Njelne persftnliche Freundschaft zu ihm macht es mir deshalb besonders schmerzlidi. seiner zu gedcnken. Wenn ich von diesem Freunde heute Abschied nehme. geschieht es deshalb' mit den bittersten Empfindungen eines tiefgetroffenen Mannts. auf der anderen Seite ther mit dem unbeugsamen Fana-tismus. daB auch dieses Opfer auf dem Altar des Vaterlandes fiir uns alle nur eine neue Verpflich-tung 1st." Der tote Generoloborst der Heimaterde nbergeben Miinchen, 4. Juli. (Eigener Bericht.) Die sterb-liche Hiille des Generalobersten Dietl wurde Sonntag vormittag in Miinchen der heimatlichen Erde iibergeben. In den Abendetunden des Sams-tag hatte die Munchner Bevolkerung, zu der der Sieger von Narvik noch vor einem halben Jahr vor der Feldherrnhalle gesprochen hatte, die Trauerbotschaft empfangen. Als er nun im MUnchner Nordfriedhof fiier-lich beigesetzt wurde, waren die Gedanken der ganzen Stadt rait einer aus tiefbewegtem Herzen kommenden Teilnahme dem gefallenen sieg-reichen Soldaten zugewandt, unter dessen Fuh-rung ee viele SShne der Stadt gekampft haben. Sati« dttzii; Uščenil (imečkal) sem si včeraj roko pri tem stroju. Prosim, dajte mi pobotnico gl#de vplačanega zneska. Strašno se je maščeval nad sovražnikom. Zdravnik Je pogledal bolniku z vbokllm zrcalom v grlo. MaSčeval se bom nad tem lopovom. Kolo kolo goni. A-ll znate kolesariti? Vidi (pozna) ee, da je bilo na tem papirju ra-dirano. K vsaki sliki spada (je potreben) primeren okvir. Prosim, pustite rob ob strani. Kozarec je do vrha (zvrhoma) poln (zvrhan). ^Gs je bil iz sebe od veselja. wchre. 24.000 Gewehrc, 101 Lokomotiven und M.sciibahnwagcn, 271 Kraftw«j!en und 728.600 SchuR Munition, 47 feindliche Flugicuje wurdcn tbfe-schosten. Die Japaner v«rloren 2008 GefalUne. Dr. Sdteel - Reidisdozentenfilbrer Berlin, 4. Juti. Die Nationtltociaitttiidi« Partcikorrespondtn« mcideti i.Dcr Fiihrer h«t Ministcrialrat Prot. Dr. Walter Sdioltze auf dejsen Antrjg seine: Anitej ali '(■cidiulo/cntcnfuhrcr enthjben und ihm fUr die der Bcwc'nung gcleisteten Dienste leincn Dank auigcsprocMn. Zur Konzentration der K.rHht hat der Fiihrer auf Voridiku des Leiteri der Partei-kanzlei Gauleiter Dr. G. A. Sdieel bis auf weiterei kommiuariich mit der Leitung det NS-Dozenten-bund«« beauftrapt. Gauleiter Dr. Sdieel ist der Dffentlidiktit scit langern eii fOhrende Periftnllch-keit im akadrmisdien Lebrn bekennt. Dr. Scheel, l-hrcnsi-niitor der Universitiftcn Heidclbi-гц und Wiirzburn, w.ir bereits vor der Machtiibcrnahme Studentenfiihrer in Heidelberg und wurde 1936 al« Rcichuitudentenfuhrer mit der N«ttor4n«nf Kal-kullraj z duhom, toda ne pozabi na puško!« Ali se bo komunizem unesel T So ljudje, ki upajo, da bi se komunizem po zmagi unesel, da W postal demokratičen In bi xačel priznavati narodnost. To upanje je jalovo, saj bi boljševikl smatrali svojo zmage za najzgovornejše potrdilo da so njih dosedanje politične metode najboljše in jili nikakor ne kaže spreminjati. Take spremembe bi tudi nasprotovale kom. doktrini, ki je absolutistična, centralistična in nasprotuje wa-kršni narodni avtonomiji. Vse komunistično govorjenje o demokraciji ali navidezni volilni pravici je ашпо slepivo propagandno sredstvo. Nekateri se tolažijo, da komunistična diktatura nikjer ne bi trajaia večno, ampak bi se končno morala uveljavljati narodna samostojnost. — Ali preden bi bila boljševiška preureditev socialnega reda končana, bi že davno zginil vsak slovenski delavec, ki W smel in se upal narodno misliti in čutiti, in bi zginil poslednji slovenski kmet, ki bi sam svobodno odločal, kaj hoče kje sejati in po čem hoče kaj prodati. Končno menijo nekateri, da boljševikl pri nag ne bi izvajali kolektivizacije s tako brezobzirnostjo kakor v Sovjetiji. Takim je treba povedati, kaj je sklenila glede teh stvari internacio-nala. Na njenem V. kongresu je bilo sklenjeno, da se mora boljševizacija vseh držav izvesti po onih metodah in izkustvih, ki so se obnesle v Sovjetiji to je po onih terorističnih metodah, ki jih je zgodovina poslednjega četrtstoletja z grozo zabeleževala in ki smo jih v zadnjih letih sami izkusili. Komunizem bi prinee«! atovenekemii naroda •mrt. Upanja, de. bi se Slovenci po boljSevlzacijl mogli ohraniti kot samobitna narodnostna tvorba s svojo kulturno tradicijo, torej ni. Naš mali narod bi podlegel popolnoma in se ne bi mogel nikdar več dvigniti k novi veljavi. iH koncu je predavatelj pokazal še, kakšno je v boljševiški SSSR pravno in kakšno dejansko razmerje do narodnosti. Ustava je na papirju, federativna: v resnici nimajo posamezne narodnosti nobene avtonomije, cel<5 vsak posameznik je popolnoma izročen nasilju oblasti. Boljševikl namreč ne prizmavajo temeljnih človečanskih pravic in nimajo neodvisnih sodišč, ki bi te pravice varovala. Boljševiški režim po svoji naravi ne more dati narodne avtonomije, ker komunizem teži po svojem postanku in po svojem glavnem cilju, po svoji teoriji in svoji praksi za ekonomsko diktaturo. Ekonomska diktatura pa ne more obstajati brez praktične diktature, ki pa sta popolnoma nasprotni vsakemu svobodnemu kulturnemu narodnemu življenju. Profesor Ogris je s svojim prepričevalnim predavanjem imel velik uspeh. Zaplemba imovine Itomunistov Uradni list šefa pokrajinske uprave objavlja odločW o zaplembi vse premične In nepremične imovine upornika dr. Grudna Igorja, odvetnika; Medveda Ludvika, železničarja, obeh Iz Ljubljane. Z odlokom šefa pokrajinske uprave v Ljubljani (Službeni list št. 48. « dne 28. junija 1&44.) je zaplenjena Imovina upornika Goetiše Draga, gostilničarja iz Gor. Logatca, Koračina Jožeta žel. uslužbenca, in Leskovška Franca, javnega uradnika, obeh iz Ljubljane. Vesti iz Ljubljane in okolice Slovenske trtve angloameriških bomb. V >Slo-vencu< beremo: Pri dosedanjih angloameriSkih letalskih napadih na beograjsko mesto so našli smrt tudi naslednji Slovenci: Amalija Kovač, roj. 1893. v Ljubljani in njena otroka Mi- jen 1917. T Trstu; Sre№o Strgar, POJ. MIT. v Ti-stu; Dragotin Grli, rojen 1893. v Gorici; lena in medicinec Krsto; Radomir Kralj, ro-Viktorija Veble, žena drž. svetnika dr. Andreja Vebleta in njena hčerka Marija-Mercedes; Olga Veble, žena dr. Franceta Vebleta, veterinarja; Jakob Benko, mehanik, rojen 1912. v Cankovi; Marija Mejavšek iz Maribora; Ivan Kavčič, akademik, sin načelnika prometnega ministrstva^ doma z Bleda; družina Verli iz Sežane, in sicer: starši Ludvik in Maria, sin Danilo in hčerka Vida ter njun zet inž. Ervin Birsa z ženo; vsi so bili skupno v isti hiši; Ludvik Kastrevc iz Niša; Lojze Penkihar iz Gornje Polskave. V gostilni Gorica je ubilo gospodarja Josipa in Judito Vodopive;c iz Vrtojbe pri Gorici in okoli 20 gostov. Med njimi je bilo več Slovencev; Rudi Ferluga starejši iz Trsta; Anton Mohor, učitelj in njegov sin Mi-livoj iz Maribora; Jagodič mlajši, sin trgovca iz Celja; Antonija Ropotar iz Celja; Franc Šinkovec Iz Idrije; Lešnik, mati in sin. Ti podatki seveda niso popolni ter se bo število slovenskih žrtev pri dosedanjih letalskih napadih na Beograd še zvišalo. Pri dosedanjih bombardiranjih Niša k sreči slovenskih žrtev ni bilo, četudi so nekatera stanovanja slovenskih družin popolnoma porušena. »Ml gremo naprej!« Ljubljansko >Jutro« poroča: Pokret Slovenskih narodnih straž se po vsem Primorskem zelo razveseljivo razvija. Ljudstvo je spoznalo, da se skriva pod krinko »osvobodilne fronte« čisti boljševizem ter je spregledalo prave namene teh komunističnih osvoboditeljev. Zato se vse, kar je treznega in zdravega med primorskim prebivalstvom, zgrinja pod okriljem narodnih straž, da se tako zavaruje pred komunističnimi banditi in zagotovi svobodo slovenske zemlje. Slovenski narodni stražarji pa ne čuvajo slovenske zemlje samo s puško, marveč posegajo v boj tudi z uma svitlim mečem ter izdajajo celo vrsto svojih glasil, ki vrše važno propagandno nalogo. Postojnska skupina je začela izdajati svoje glasilo pod naslovom »Mi gremo naprej!«. V prvi številki objavlja načelni članek ki v jedrnatih besedah pove ves namen in cilj narodnih straž. Ђ Sedaj smo vojska kralja Pelra 11.« Nov nerodni in prozorno goljufivi poskus vodstva OF Lastno poročilo z& >Karawankea Bot e« T. H. Krainburg:, 4. julija. Kakor je znano, je Stalin v Sovjetski Rusiji od začetka vojne svojo notranjo politiko spravil na »nacionalni tir«, začel se je spog-le-davati s prej tako okrutno preganjano pravoslavno cerkvijo on časti ruske narodne vojake s tem, da je ustanovil red Suvorova in Kutusova, on trdi, da je zunanja politika Sov-jetov samo nadaljevanje tradicionalne nacionalne politike iiiakega cara. To vse dela, ravnajoč se po glavnem pravilu komunistične taktike, ki ae glasi: vsako odstopanje od ravne črte In vsako prikrivanje je dobro, če sluJT glavnemu namenu komunizma — svetovni revoluciji. S to goljufivo »nacionalno« politiko je imel v Rusiji nekaj uspeha: mnogo Rusov sedaj krvavi za komunistično svetovno revolucijo in veruje, da branijo svojo domovino. Očitno po tem uspehu ohrabren, je Stalin zapovedal vodstvu OF, da napravi svojo politiko »nacionalno«. In to vodstvo, ki se je v zadnjem času komaj potrudilo, da bi prikrilo čisto komunistični mednarodni obraz, sedaj naenkrat izjavlja: »Sedaj emo vojska kralja Petra II.« Ono zamenja rdečo zastavo s srpom In kladivom z bivšo jugoslovansko zastavo, komunistično peterokrako zvezdo z nekdanjim jugoslovanskim orlom, pri banditih običajni pozdrav — dvignjenje pesti — z vojaSkim pozdravom. Da se iskrenost te rdeče mažkerade pravilno oeenl, je dovolj če se spomnimo na to, kar je komunistična In propaganda OF stalno pisala in govorila o Jugoslaviji in bivšem kralju Petru. Komunistično časopisje in letaki so imenovali Jugoslavijo »jugoslovanski nestvor«, »neživljenjsko absurdnost«, »petokolonsko Jugoslavijo« itd.; kralja Petra so nazivali « »smrkovcem«, jugoslovansko vlado v pregnanstvu; »lutke« in »reakcionirano kliko«, ki izključno brani kapitalistične interese. Clan *k-sckutivnega komiteja OF" Tone Fajfar j« rekel na. nekem j!T>orovanju v KompoljaTi meseea maja leta 1942; »Naša hrabra partizanska vojska ne prizna bivšega kralja Petra ... Kajti ml Jugoslavije nočemo več. Mi hočemo ustvariti nekaj novega, zato kontinuitete Jugoslavije ne priznamo.« V brošuri »Revolucionarni razvoj slovenskega narodno osvobodilnega gibanja«, ki jo je leta 1942. izdala slovenska komunistična stranka. beremo: »Njegov (narodno-osvobodilncga gibanja — op. pia.) smoter pa vendarle nikakor ni bil dosegljiv s kakršnim koli povratkom predokupacijskega stanja, recimo Jugoslavije. Med upravno in vojaško organizacijo ter oboroženo silo stare Jugoslavije po eni'strani, ter sedanjo osvobodilno vojno slovenskega in ostfu-lih narodov Jugoslavije po drugi strani, nt prav nobene dejanske kontinuitete.c Najbolj jasno pa se je pokazalo zadržanj« O .F proti bivšemu kralju Petru In njegovi vladi v sklepu »protifašističnega sveta« (»za--konodajnega« organa OF) z dne 29. novembra 1943. leta, ki se glasi; >1. Tako imenovani jugoslovanski vladi r inozemstvu se odvzemajo vse pravice zakonite vlade Jugoslavije, zlasti pa pravica, da pred tujimi državami zastopa narode Jugpslavije. To velja tudi. za vsako drugo »vlado« ki bt nastala v bodoče v deželi ali izven dežele, toda mimo volje narodov Jugoslavije, ki se dane# izraža edino v Protifastičnemu svetu narodn« osvoboditve Jugoslavije. 2. Kralju Petru П. Karadjordjeviču se pre-poveduje vrnitev v deželo, s pripombo, da bo vprašanje kralja in monarhije rešil narod sam po svoji lastni volji po osvoboditve vse dežele. 3. Predsedništvu protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije se nalaga, da zp.radi razveljavljenja in ponovnega sklepanja ndnosno odobritve pregleda mednarodne po-< godbe in obveze, ki jih je sklenila v inozertt« stvu v imenu Jugoslavije pobegla »jugoslovanska vlada«. 4. Mednarodne pogodbe in obveze, ki bi jih T bodoče sklenila v Inozemstvu v imenu Jugoslavije ali njenih narodov pobegla tako imenovana »jugoslovanska vlada«, ne bodo pri-snane. 5. Ta odlok stopi takoj v veljavo. Dne 29. novembra 1943 v Jajcu. Za Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavia je dr. Ivan Ribar, 1. r., Rodoljub čolakovlč 1. r.« In po vsem tem sedaj naenkrat »Sedaj smo vojska kralja Petra«! Zares če misli vodstvo OF, da bo svoje simpatizerje goljufala s tako odkritimi lažmi, jih ima za popolne tepce. O priliki tega goljufivega manevra OF p*« ljubljanski »Slovenec«; »Pri komunistih sta dve vrsti reenlce: prv» je za neumne koštrune, И ližejo sol т rokab komunistov. Ta »resnica« se menja veak dart} tu je treba vedno vedeti za datum, kar je lo včeraj sveto, je danes že prokleto. Od nee naprej smo vojska kralja Petra П.... Od danes naprej nimamo več peterokrakih коппи nističnih zvezd, ampak jugoslovanske značk#. Jutri... ne vem« še, kaj bo jutri ^eenlcai'. Pridi vprašat! Druga Tesnica.pa je za komuniste. In to prava trajna resnica: oviđki in valovanje taktike kot jo je povedal Dimitrov na zasedanju kominterne: ,Vsi ovinki in vse valovanje new še taktike nas vodi k enemu samem«, cilju, M svetovni revoluciji', ali po ofarsko; bog so rop, požig, umori'. Pa nam Slovencem je Cisto vseeno pod kalu šno firmo bo izvajala OF svoje nasilstvo nad Slovenci. Predobro jo že poznamo od njenega nastanka pa do danes in tudi za bodočnost saj je kot komunistična stranka zadosti jaane razkrila program komunistične revolucije. No- UNSERE LUFTWAFFE VofbiJdHdiM 'L 1 ^ ICampfffvikt OQd лМ i^ ипемЖУКкжтг— ^ Tap/erkeA schmiedefendl# Tradilion d« FUlSffllRM-MNZERDIVBim HERMANN CORING AIs besonderer Veiband der Lul^ walle ist die Division des Heidi#' marsdidJs vo/lmo(onsiert und mA vielseitifiren und neuzeitlichea Waf/en ausaeriistet. JUNG DIE WAFFE JUNG IHRGEIST JUNG IHRETRACER Brez sonca ai življenja Svetloba in organizem - SI(rIvnostnI učinid sončnili žarluor Mračni irednjl vek se ni zanimal za ion-ce in njegov pomen. Tudi pozrfejia stoletja niso imela pravega umevanja za sončno svetlobo. Sele v zadnjih desetletjih smo prav za prav »odkrili« sonce za nas. V na-lih dneh so kopanje, šport, potovanje in podobni »»sončni posli« tako rekoč naravna zadeva, ob koncu stoletja pa so bili še redki ti pojavi. Danes je znano, da je sončna svetloba vsem višjim živim bitjem neposredno in posredno potrebna kot »motor življenja«. Ce bo sonce po bilijonih let izgubilo svojo ža-rečo moč, tedaj bo konec življenja na zemlji. Lahko si predstavljamo tehnične sposobno •ti »zadnjih ljudi«, lahko si mislimo, da bode zavarovali svoje življenje pred strašnim mrazom, toda ves njihov napor bo zaman, kajti brez sončne svetlobe nI rastlinskega življenja, brez katerega 'udi ni prehranjevalnega vira ne za ljudi :n ne za živali. Vsak ljubitelj narave ve, da imajo ra«tline pravo »lakoto po svetlobi« in da njih stebla in listi čudovito epreminjajo svojo obliko, ako jih obsevamo iz raznih strani. Kakšen je torej neposreden učinek svetlobe na človeka? Ali človek tudi hrepeni po svetlobi kakor rastline, ali pa je morda zanjo manj občutljiv? V zadnjem času so preiskali udeležence raznih polarnih odprav, ki •o morali za arktične zime preživeti več mesecev brez sončnih žarkov, pa niso našli pri njih nobenih poškodb ali sprememb v sestavu krvi. Neposredni sončm žarki torej niso za človeka absolutna življenjska potreba — toda za vedno človek ne bi mogel živeti brez sončne svetlobe. Človeško telo in duh nedvomno hrepenita po svetlobi, saj je že naše sniošno raznoloženjc odvisno od lepega in slabena vremena. Ce primerjamo nezdravi obraz bledegf. zapečkarja s tipom idravega kmeta, 6# »gledamo preroi mastnih otrok pred vožnjo na počitnice ш po počitnicah, nam pokažejo i« ta vsakdanja Izikustva, kako daljnosežen je učinek svetlobe na človeško zdravje. Kakor znano, sestavljajo sončno svetlobo razni . deli, deloma vidni, deloma nevidni žarki. Do sedaj še ne poznamo popolnoma učinkov vidne svetlobe na človeka, vendar je ugotovljeno, da vidni žarki ne vplivajo znatno na kožo, da pa imajo po ovinkih skozi oko najbrže znaten vpliv na naše telesno in duševno razpoloženje. Svetloba poživi človeka in vpliva na njegovo gibanje. Ne glede na neposredni učinek svetlobe, ki ga posreduje naše oko, so ugotovili njen do sedaj še nepojasnjen voliv na ueke hormonske žleze, ki povzročajo celotno presnovo našega telesa. Poskusi na živalih so potrdili, da povzročijo svetlobni žarki neke spremembe v nekih delih možganov, spremt.abe, ki Izostanejo pri poskusih na slepih živalih Znanstveniki, domnevajo, da povzroči ta zelo komplicirani svetlobni učinek skozi oko na hormonske žleze celo vrsto vsakodnevnih ritmov v človeškem življenju. Samo 'premls llmo na spreminjanje telesne toplote pr) zdravem človeku v teku dneva, na začasno še zelo skrivnostna dejstva, da se pojavljajo najvažnejši dogodki v človeškem življenju — rojstvo, začetek krize v bolezni In smrt — nenavadno pogosto le ob nekih prilikah. Pred štiridesetimi leti je danski zdravnik Finsen odkril pomen nevidnih delov sončnih žarkov sa človeka in tako položil temelj modemi vedi, ki raziskuje zdravilnost sončnih žarkov. Danes vemo vsi, da se mo ramo zahvaliti njemu za temno polt, toda ta je samo vnanje znamenje. Pomembnejš-|e dejstvo, da povzročajo ultravioletnl žar ki pri zdravem in bolnem organizmu števil-џе, še dolge ne popolnoma snane učiuke. TI žark; aktivirajc tvorbo vitaminov v telesu ter preprečujejo al' zdravijo strašno rahitis Po najnovejšil, medicinskih ugotovitvah vplivajo odločilno na presnovo, olajšujejo dihanje, pomnožujejo zaradi bolezni zmanjšano število rdečih krvnih telesc — sploh so za človeka največje važnosti. Običajna meščanska obleka je škodljiva zdravju že zaradi tega, ker skoraj popolnoma ovira njih učinek na telo. Ozke ulice, soparni zrak, bivanje v zaprtih prostorih pa izpopolnjujejo »blolo ško mestno temo«. Moderne športno j-. Kopališko tlvljenjeje tore] za meščana neogibno potr^no. 8ev*> da pa so novejša raziskovan)« dognala, d# more pretiran kult svetlobe tudi resno škodovati našemu zdravju. Znanosti pa se z raziskovanjem sončne »vetlobe m njenih učinkov na človeka, kajti poleg vidnih in ultra-violetnih žarkov »o najbrže tudi Infrardeči žarki soodločili^ odpirajo številne naloge, katerih teroretlčna in praktična rešitev največ|e<7« pomena za človeka. Dr. Slererth Cvetlica ii lurSkih tasov / zanimivosa o рми v zorečem žitnem polju se med zlatoru-menimi klasi poleg rdeče barve maka pojavi večkrat svetlikajoča modra barva pl«-vice, ki s« po svetlosti in lepoti, kakor se nam zdi, kosa z nebom. Ta iqra barv pač seljuje prijatelja narave, ali manj kmeta. Za njega sta plavica in mak samo nadležen njivski plevel, ki žetveni donos precej zmanjša. Izvor plavice, ki se je verjetno že v časih mostiščarjev z žitom razširila, je okvirjen z nekatero romantično predstavo. Tako je baje nekdaj padel košček nebesne sinjlne na polje in se tu vrasel. Po neki bolj svetovni razlagi so bojne tolpe Turkov, ko so leta 1683. oblegale Wien, izgubile iz ovsenih vreč ki so jih prinesle s seboj za konje, mala semenska zrnca, iz katerih so potem Izrastle najlepše I« ugotovlje- no, da »o prišli ti otroci Flore v Evropo Iz krajev ob vzhodnem Sredozemskem morju. Poznali so od njih, ki naravoslovno spadajo v plavlčarskl rod glavincev, že pred pol stoletja okoli tristo vrst. Najbolj znana je v Nemčiji prava plavica ali modr glavlnec, katere azurnoslnjl, redko kedaj rdeči ali beli cvet lah o do jeseni opaziš na nam noljih. Kemik s temi cvetovi dela različne »čarovnije«. Ako vtakneš plavice, ki vsebuje barvilo dana v navadno ocetno Idalino, peetane takoj ivetlerdeO. Ob potih in travnikih je zelo pogosta njene sorodmca, katere bledorožasti cvet tudi lahko občudujemo vse poletje. V goreklh go*. P® najdeš gorskega glavinca, ki je i vijoličasto modrim cvetom In kakor s pajče-vino poraščenimi, ob steblu padajočimi sti posebno krasen. Iz Orlenta izvira pižmov glavlnec, ki ima velike lilardeče po pižmu dišeče cvetov«^ ki pa Ima tudi podvrste z modrimi ali menimi cveti. Grenka korenina BehenoveSf® glavinca ali repnega osata, ki domu)« on Euiratu, je posebno cenjena kot zdravilo. Ona nI samo koristna proti strupu, ampak baje cel6 pospešuje spomin. N«š« »kromn* plavica Ima torej, kakor razvidno, lele zaai. mlve sorodstvo, v katerem »• )• pokazala b»< gata domišljija In stverlina moč prlrode Ж vsej evoji barvitosti. Ali že veete ...? ... da v opaiovallšču na Vezuvu pri Neep-Iju prelsfcujejo t«dl vpliv preperele leve M plodnost obdelovane zemlje* ... da so v časih srednjeveškega verovanja v čarovnice lahko otroci nastopili kot priče proti »vojlm staršem? Pri obravnavi )# bilo stavljenih 35 že naprej dolečenh iai4 greda. S. ЈцЦЈа 1944. EABAWANKJBM BO T JB stran 5. — eter. 52. va komunietifina taktika ne bo nikogar zbe-(faia. Resnico o OF kričijo grobovi po eloven-«kl zemlji, pogorišča po naSih vaseh; za tl-etega, ki al tega ne more od blizu pogledati pa Imamo dokumente: V znamenju Osvobodilne fronte in Črne bukve. Dobro je le to, da resnice o komunistični revoluciji ne vedo več samo komunisti^ ampak vsak pošten in zaveden Slovenec. Enodnevna .resnica' ra komunlstlftne koštnine nas ne bega več. Včeraj rdeče zvezde, dvignjena pest, danes ealutlranj« In jugosl. kokarde — to je taktika; leanica, ki ni odvisna od včeraj in danes, pa je: OF j« komunistična, zato je protislovenska in tudi protijugoslovamska.« Ravno tako ocenjuje novo »politiko« OP tu-«U ljubljansko »Jutro*, ki pove: >Vbrezprlmeniem cinizmu, ki ne pozna nobenih meja, ker mu je svet samo en cilj — revolucij«, in ■ovjetlzacija, so posegli Se po skrajnem sredstvu, ki jim je preostalo, da se s tistim, kar 80 v preteklosti popolnoma opljuva-11 in čemur je veljala тва njihova borba, dokopljejo do tvojega cilja. Treznemu človeku, ki je od vsega početk* kritično zasledoval delovanje komunistov in »premija! vse metamorfoze ter permutacije njih politike, м gornja nova taktika ne more zdeti nič čudna. Zdelo W se skoro nelogično, če M je komunisti ne bi bili posluiill In se tako lajeverill svojemu načelu večnega taktizi-remja. Pričakovanja so se torej izpolnila, saj vemo, d« se komunisti poslužujejo vseh sredstev, da dosežejo svoj cilj. Danes so »priznali« jugoslovanskega kralja, jutri se bodo zvezan » vragom In belcebubom, glavno je, da morejo pod takšno ali drugačno krinko slepiti naivni »vet in nemoteno pripravljati teren za svojo revolucijo. Izgrajenega človeka e takšno Igro ne morejo omajati. Omajajo lahko pač samo tiste »nekatemlke paralitlčnlh hrbtenic«, ki Iz nevednosti ali pa iz golega Spekulanstva stvari nočejo videti takšnih, kakršne so v resnici. TI bodo edini Se pozdravljali novo taktiko In bodo kot doslej, tudi v bodoče sledili komunistični politiki v vseh njenih taktičnih oblikah. Zdravi narod pa, ki je komunizem Izpregledal že pred dolgim časom, ga vidi tudi pod njegovo sedanjo krinko le takšnega, kakršen je v res-nicl: ravno tako rdečega, ravno tako oblastl-željnega in nasilnega, kot je bil takrat, ko je divjal preko naših polj In vaji.« »Slovenski. Dom« priobčuje v svoji 25, številka z dne 24, junija 1944. nova dokazila o komunističnem značaju In komunističnih ciljih slovenske Osvobodilne fronte in med drugim izvaja: >Bolj8evlzaclja Osvobodilne fronte, ki ee Je Izvedla v jeseni 1943. In roparski nastopi rdeče .narodno osvobodilne vojske', naperjeni Izključno proti Slovencem in proti njihovemu imetju, so položaj pri nas razčistili tako, da sta ostala samo še dva tabora: protikomuni-stični. to Je večinski tabor slovenskega naroda. ki se zbira okoli slovenskega domobran-stva kot edinega poroštva za svoj obstanek, ter komunistični, ki mu gre danes samo še za to. da se z ropom in nasiljem obdrži do konca vojUR,.. seveda do takeg^a konca, kakor "i ga zamišlja In želi sam. Komunistične tol-pozne jeseni 1943. ne dobivajo več °oj&čenja za svoje moštvo. Njihove it *1 dne do dne večje, njihovo voja- ^"IJenje postaja vedno bolj en sam beg proti nezadržnemu uničenju. Njihovim vodite-Цвт ne gre danes več za to da bi se ojačili in imeli na našem ozemlju kak vojaški pomen, ^»nveč da bi se izognili uničenju, ki jim grozi. ''®pnčanl so, da bi enoduSnl srd slovenskega naroda, katerega so dve leti ustrahovali, mo-f preoblečejo kožuh In spremene uspavati slovensko ljudstvo z n°lo^lvl?enie'*7 In si tako ohra- roi^tamlce PefrV'i?' Povlekli Iz S Woteg. Ш k.r Toda v teh ivojlh računih se motijo. Svojo barvo In svoje namene ■ slovenskim narodom ee docela jasno pokazali po 8. septembru 1943 ko go vsaj začasno lahko divjali po deželi! Takrat 80 se komunisti očitno zvezali z izdaJ jalsko savojsko vojsko In združeni z njo In s vso njeno oboroženo silo planili po lastnem narodu, hoteč izvesti pri njem boljševiSko revolucijo in pokolj vseh nasprotnikov komuniz-nia. S temi dejanji so se do kraja razkrinkali In izkopali nepremostljiv prepad med sabo In slovenskim narodom. Med iiovenaklni narodom In med Osvobodll-e fronto leži danti morje slovenske krvi, Was 6#cfeuf#f di^SB Zifferf Si* besagf, daf) Eisenberg (Thijr.) |„ I'ojtleitg.blet 15 li*0, Sit h#lflt Po»t. und trfigf wtienllich lur ichntlUn »»sheree gefdrderune d«' Aniehrift und in den Abstnder-ongaben Me,, У1, poitleitiohl in tiner rei$ ormigep Umrondung link* npbmn dem Po.»ort vrmerkenl Di* PoitUitiohJ (a, Kl.g.nlurl Ш 0 prelit« po volji, po delu ali po xaelugl Osvobodilne fronte. Med slovenskim narodom in med Osvobodilno fronto stoji denes zid i* 30.000 poklaoih Slovencev, katerih mrtve oči tožijo OF In slovenski komunizem. Med slovenskim narodom in Osvobodilno fronto lejtijo Turjak Grčarlca, LašCe, kočevski proces in moriSče v Mozlju. Med slovenskim narodom in Osvobodilno fronto tvorijo neprekoračljiv jei razvaline neštetih slovenskim vasi od Kolpe do Soče in kadeče se podrtine tisočerih slovenskih domačij. Med slovenskim narodom in Osvobodilno fronto leži ločnica, ki je noben* sila, nobeno geslo, nobeno znamenje in nobena zastava ne bo več mogla zabrisati. Ta ločnica je komunizem. Slovenska Osvobodilna fronta je komunletift-na in Istovetna s Komunistično partijo Slovenije. To je danes dokazano dejstvo, ki ga. nihče ne more več izpodbitl. Osvobodilna fronta bo ostala isto, kar je Komunistična partija, naj se zaradi taktike in stiske skrije pod kakršna koli nova gesla. Isti bodo ostali njeni cilji, isto bo ostal njen boj proti slovenskemu narodu, ki komunizma noče.« Bojišče T Italiji Apeninsko gorovje PokraJtaski značaj Srednje Italije, *a katero Je »pričo sedanjih bojev na Italijanskem bojišču splošno zanimanje, določa gorski »1-etem Apeninov. Od Genovskega zaliva se vlečejo proti Jadranskemu morju valoviti hribi in dosežejo svoj najvišji vrh v Oran Sassu, ki se dviga 2.915 m nad morjem. Potem to gorovje zopet uplahne, se obrne v zapadno »mer ter ee konča na kalabrijskih tleh. V širini je Apeninsko gorovje neenakomerno. Na nekaterih mestih meri v širino komaj 30 km, drugod zopet 150 km, povprečna višina pa znaša 1200 m. Celokupna dolžina Apeninov je 1400 km. To je prav za prav nekoliko »krivljen lok gora ob Tlrenskem morju. Na notranji strani ima več vulkanskih tvorb, ob katerih predstavlja živo ognjeniško »llo mamo Se Vezuv. Zaradi potresov in prelomov v plasteh ima zapadna stran padec, d očim je na jadranski strani hribovje položnejše. Gorske višine pa nimajo razdrapane ostrine, marveč kažejo narahlo zaokrožene oblike, v katere so vrezane globoke doline. Le malo »veta je teh gorah pogozdenega, zato »o tukaj zelo pogoeti plazovi, katerih se dolinski prebivalci upravičeno bojijo. V srednjem in južnem Apenlnu najdemo tvorbe iz trdega apnenca, tako n. pr. zlasti v 2.800 m visokem kraSkem masivu Abrucov. Greben Apeninskih gora na zapadu In vzhodu tvorijo mnoge gorske verige, ki slove pod Imeni-Apu-aoeklh Alp, Toskanskega gričevja, vulkanskih hribov v Ladji in Kampanlji, dobro znan pa je tudi Monte Cargano. TI predeli Apeninov so dobili svoje nazive po področjih v avoji bližini. Tako n, pr. delijo severni del Apenin-skega pogorja v skupino Llgurskega, Etruski-škega In Toskansko-emilijskega Apenina. Srednja skupina nosi naslov Rimskega In Umbrlj: skega Apenina skupno z Abrucl. Južna skupina pa je sestavljena iz Neapeljskega in Lu-kanekega Apeninskega pogorja. Kulturni pa* na tem gorovju sega do višin« 1000 ni. Do t« višine rastejo kostanji In oetanki starih go*- loreH fbSon Bibbien^'^ /f. S&sdano , Monfnardi aClNadiCaskllo ^ Bolsena-S. , ^ЛПћдПатм JHancianoo ^ 1 '^'7„ 3 / Mnnhfiafconei fecanafe ZMgnkth #erhoy "Cimirw" bT^Orfe ■jiNarnl д«?^1026^ Т« ж«ш1јет1а |r«dn|t XUlii* prikaiuj* ozemlj«, k|«r ■• ▼rit hudi obrambni bo|i. (01«| dinainjo foročllo Oborkom-mudo dor Wohrmaeht.) Xf> i X vN'^^eh^lla VRonddior« л L mw .Ouvifav. . ~ Castellana/^z-y/?^ f oKd%J'^ " —^^5 RopiJ Lf -!• Ml < ^.^psenbshnau • /Lf ^Berse-HShan!nmern OstpgOTbanA^<' O 10 20 30 tJpHm- đov, v ostalem pa pokrivajo tla paSnlkl. Na robovih gorovja ob Tlrenskem In Jadranskem morju je nastalo več močno obljudenih-mest, dočim so v višinskih predelih samo vaške naselbine. Navzlic tetavam, ki jih nudi ozemlje, lahko rečemo, da Je Italijansko prometno omrežje dobro razvito. Posebno v Zgornji Italiji Je zelo mnogo cest, ki imajo dobre zveze In priključke na vse strani. Ko so gradili te ceate na gorskem ozemlju, so se morali seveda delavci boriti z neštetimi težavami, toda ovire so bile uspešno premagane. Italijansko železniško omrežje se steka v skupno vozlišče pri Bolognl ter se od tam zopet razcepi proti Florenci, Rimu In Neaplju. Llgursko prometno omrežje drži Iz Genove preko PIse v Grossetto, Orbetello ter gre preko Clvitavecchie v Elm In od tam dalje v Ka-labrijo. Ob Jadranski obali pa drži prometna Mla Iz Bologne skozi obrežna mesta Rimini, Pesaro, Ancono, Pescaro, Vasto, Termoli, od tam đal^e pa v Bari In Brindisi ter se konča v Tarehtskem zalivu. Ciril Bobinc - samo eden izmed mnogih vH. Krelnburg, 4. julija. Kakor znano, м vračajo pritilno aovačeei člani tolp v zadnjem čaeu v vedno večjem številu domov, ali ae vdajo nemškim očiščevalnim oddelkom. Vsi ti — tudi t lati, ki eo prej Idealizirali bandlte In Jih ematrall za oivobodltelje naroda — #e zgražajo zaradi groznih življenjskih prilik pri bandltlh. le bolj pa zaradi njihovega zverinstva m sovraštva proti ljudstvu. Le redkokdaj pripovedujejo tiitl, ki eo me vrnili, o evojih doživetjih popolnoma odkrito, ker me, kar je razumljivo, boje os vete banditov. Pred nedavnim smo brali tako avtentično »pričevalo. In iicer v plamu prisilno mobiliziranega Cirila. Bohinca Iz Tratten v Poljanmkl dolini, ki ga je iz zapora v aprilu t. 1. pisal svoji rodbini Ciril Bohinc Je stanoval v Kla-gonfurtu, kjer je bil atalno zaposlen. Dne 25. februarja t, 1. je prišel v Zirklach, da ob-IšCe svojo sestro. Ob dveh ponoči, ko je spal v seHtrinl hiši, mo prišli tja banditle In ga odpeljali v gore. Dne 18. marca je bil ujet. V zaporu je pimal pismo svoji rodbini ki so ga oblamtl dobile pri preiskavi. Pismo je .bilo potem Izročeno rodbini Bohinc. Priobčujemo tukaj besedilo tega zanimivega pl»ma; "Draga ata in mama, bratje in meetrel Napišem vam nekaj besed, če vam bodo prišle v roke pa ne vem. Nisem več pri bandltlh. Bog Je usllšal mojo prošnjo, rešil me je iz krempljev teh zveri Ne morem vam oplaatl, kaj sem moral pretrpeti te trt tedne, kar »o me ugrabili. V petek, 98. februarja, mem lel k R'ranckl v Cerklje, mislil sem. da se bom tam pozdravil, ker mem bil malo bolan. Ob dveh nonofti vclerejo v hfšo In me z orožjem prisilijo, ila sem šel z njimi 1 Kaj sem pretrpel, ni mogoče povedati Mari podnevi In ponoči, v »negu do kolen z raztrganimi čevlji, v dežju In v gorski burji, premražen In največkrat I»čen. Ull in garje. Se bolj i#m trpel na dull. ВЦ ,#m skupaj z ljudmi ki so popolnoma drugega mišljenja, ki nimajo nobene duše. talomten Hem bil radi vam, ker sem vedel, kako »te v ikrbeh. Rdin* tolajba ml je bil Bog, Njemu sem daroval vrne trpljenje. Kadar ml je bilo najtežje, sem govonl: ,0 Bog. Tebi darujem vee to, kar prenašam, naj bo v Tvojo slavo, meni pa v pokoro ■» grehe. Mariji is angelu varuhu sem м uročil v varmtvo. Spemni ## n vzami me pod Tvoje varstvo', sem šepetal vmeh potih nnZo?! "n" prljlko, кчко bi pa nI bilo РгЛе Lm": "V InžPfnm ,1P bil najhujši nem živ Biti municljo =0- ušea na * nekem jarku, mimo uše« pa tvlSgaU krogi«. Od 5. ijutraj do po- »nega popoldneva je trajala ta groza. Prostovoljno sem ee pustil ujeti. Dami nisem svoboden, Bfm vendar »rečen, samo da nisem več pri teh bandltlh. Ne vem, kaj bo z menoj, aH bom te živel ali ne. ne bojim se preveč, Bog je moja rešitev in moj končni cilj, v njega zaupam. Molite tudi vi zame In ne bojte se. Dam pa en nauk: Od banditov naj nihče ne pričakuje evobode, gre eamo za boljSevizacljo, tega pa Bog nas varuj. NajiepS# vaa pozdravljam : am.« To pismo napotuje vsakega Grorenjca, da o niaralčem razmišlja. Najvainejše je pa v njem preeoja banditov od strani iekrenega In svoj narod ljubečega Gorenjca, ki jih označuje kot »Ijudt popolnoma drugega mišljenja, ki ni-majo nobene duše«, In ki potem zaključuje: >NlhC# naj ne pričakuje od banditov svobpde, njim gre aamo za boljševlzacljo, katere nas pa »оу varuj.« 8 to presojo in s tem zaključkom je akla<]no tudi mnenje vseh tistih, ki niso spoznali OF-arske bandite Iz laSnlve propagande, ainpak Is l##tn*ga izkustva. Kreis Radmannsdorf Kronau. Slavje Hitler Jugenda). Slavje Hitler Jugenda v Kronau se je začelo z Jutranllco, sa kateri je govoril BannfUhrer Banna Radmannsdorf, HauptgefolgschaftsfUh-rsr Werner Bwlsreynski. Zatem so Plrapfl in JungtnUdel, kakor tudi v/ri tabori KLV korakali po Kronau. V Jugenderholungahelmu je bilo potem predvajano lutkovno gledališče, ki je razveselilo vse zunanje Pimpfe, kakor tudi dečke 1» taborišč KLV In otroke Jugenderholungs-helma. Pri sklepnem slavju j# povzel besede v zastopstvu Krelslelterja Pg, Oberdorfer In I* fovorll zbrani mladini in njihovim vzgojl-;tljem, tako j# bilo zaključeno slavje Hltler-Jugenda Krelsa Radmannsdorf, ki je kljub slabemu vremenu, ki j# povzročilo neke spre-iiembe programa, Imslo lep uspeh. Napreišnja naročila za cukrenine se moralo UvrSIti pravočasno t^andasanjlhrungsamt Kftrntan Je uradno objavil, (ja ,, bodo v mesecu avgustu 1944. n» vse potrošnike vključno kmetijske samo-eskrbpvancf Izdajale cukrenlns. Upravičeni potroSalitl morajo do 8 julija 1944. cukrenine prt trgovcu za živila ali prt slaščičarju z oddajo odrezka N 36 Nfthrmittelkarte (karte ■a hranila) #4. dodelitven« perioda praj ваго- eiu. K temu se Se objavlja, da se mora ta skrajni termin upoštevati. Po 8. juliju 1944. ne sme noben ; trgovec in slaščičar več sprejemati naprejfinjlh naročil. Enako morajo ti zbran^, napreJSnja naročila oddati najkasneje do 15. julija 19'944. pri pristojnem Emahrungsamtu Abt. B radi Izdaje Bezugscheina. Po 15. juliju 1944. Emahrungsamtl ne bodo sprejemali več najprejšnjih naročil. Za nabavo upravičeni potrošniki in trgovci naj se torej vsekakor po tem ravnajo, ker se jim drugače cukrenine ne bodo dodelile. Vellavnost odrezkov krušnih kart Landesemithrungsamt KKrnten je pred nekaj časa uradno objavil, da se v 64. In 65. do-delitveni periodi na oba velika odrezka A In B Relchsbrotkarte B (državne krušne karte) ne Izdaja skupaj 1000 gramov pšenične mokf, temveč enaka množina rženlh proizvodov. To objavo- so napačno razumeli, da se smejo tudi na velike odrezke Relchsbrotkarte A, ki niso zaznamovani z >B«, oddajati samo rž eni proizvodi. Radi tega se objavlja, da se pri Relchsbrotkarte A nI nič spremenilo, ampak da kakor do sedaj opravičujejo odrezki, ki niso zaznamovani z >R« za nabavo pšenične moka oziroma pšenične^ kruha. Zgoraj omenjene mere se tičejo sa!ho -obeh odrezkov ReJcha-brotkarte B. Dobili bomo jajca. Prizadevanje v tem letu, da se letos dodeli normalnemu potrošniku več jajc, kakor lansko leto, se jasno spozna iz dodeljenih količin v zadnjih oklicih. Istočasno se opaža, da se dejansko izdavanje jajc ne vrši v vseh krajih ob enakem času. Od pristojne strani se k temu sporoča, da so temu povod samo prevozna vprašanja.- Prt tem se opozarja, da je bilo v uradnih oklicih izredno opozorjeno, da bodo v takih primerih v sledeči obskrbni dobi jajca naknadno dobavljena. Tudi za tekočo 64. obskrbno dobo je predvidena dodelitev na normalne potrošnike, in se mora torej oddati Bestellschein (naročilnica). Količina dobave se bo objasnila ob primernem času. Označite lego zračnih zaklonišč Ce se pri zračnem napadu porušijo stamo« vanjske hiše, je za vojake in reševalne o(|-delke, ki pribite na pomoč, često težko ugotoviti lego zračnega zaklonišča. Pač pa se vedno hitro našli zračno zaklonišče, če je bila njegova lega z zadostno dolgimi kažočimi pši-cami označena, zlasti na zunanji strani poslopja. Na tak način si lahko aoeedjs in dnigt vojaki, ki pridejo večkrat mimo hiše, dobro zapomnijo lego protiletalskega zaklonišča, In v prtmeru poškodovanja lahko pouče TodJ* reševalnih in pospravljalnih oddelkov hitro la smotrno. Rešitev oseb ki so zasute v zakloniščih, e# s tem znatno pospeši in olajša. Reichsmlnister der Luftfahrt je zato stavil vsem lastnikom poslopij v dolCnost, da osma/Ujo lego zračnih zaklonišč s pšicaml ntt zunanjih atenah hit. Markacija naj se po možnosti Izvrši v svetlih barvah, za silo pa se lahko đapravl tudi na drug način. Posebna odškodnina ee za to na daje. Naši vojaki pozdravljajo domovino / Vxhodu pošiljata pozdrav* vsem bralcem Karawanken Bote Geft«lt*rja SlUttw k kel. Rodbinsko kronika Iz Gorenfsko Kreis Krainburg I'redassel. Rojstva v mesecu juniju. Antonla Stern, Kokritz; Johann Kert, Predaesel; Petav Stare, Tatlns. — Umrla Je; Marlanm* Ltkoatik Kokrtta. stran в. — Ste*, бв. KABAWAHKEIf ВОТК Sreda, g. ЈдјЦа Wt^ Hxeh&patkaMe \ in JiwainAm^ Geoebmigie Derisen-BamJi mit JVauplxireii^stfellen X a a ft a.đ. Хвжтсж u. Veit a.d. Sawve Semjtuf 149 Die Berufsfachschule ftir Gym-naetlklehrerinnen des Reiehs-gaues Karnteii die eiiijahrige Ausbildung zur Gymnastikleh-rerin. Anmeldung M. Domenig, Klagenfurt, Stuttgarter PI. 9. TUcMige Buchhalterin, mlt Durchschreibeverfahren ver-traut (keine Anfangerin), fur Bauunternehmen baldmoglichst gesucht. Einsatz im Krs. Tem-pUn. Bewerbungen mit den tiblichen Unterlagen erbeten unt. C. L. 2096 an BAV, Berlin SW 68, An der Jerusalemer Kirche 2. Zeichnangsetelle d«t offenti Baaepukaeee fnr die Ostmark Girokouti Reidisbaaknebenstelle Rrainburg Nr. 1041/5730 Girozentrale derOstmaTkischen Sparkassen.Wien Nr 10/720 Karntneriscfae bparkasse Klagenkrt Postsparkajtsenkonto Wien Nr. 62.283 Sekretarin fur den kaufmanni-schen Leiter eines Bauunter-nehmens baldmoglichst gesucht. Einsatz im Krs. Tem-plin. Bewerbungen mit den ublichen Unterlagen erbeten unt. C. K. 2095 an BAV, Berlin SW 68, An der Jerusalemer Kirche 2. Die Organisation Todt sucht fur kriegswichtige Einsatze im Reichsgebiet und in den besetz-ten Gebieten technische und Verwaltungskrafte aller Art. llitarbeiter fUr die Gefolg-schaftsbetreuung, Lagerfiihrer Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni sin, brat, svak in stric Anion Hldmar Matrose. i>adel na Zapadu. Dragi Tone, sniva] sladko večni sen). Prosimo, molite zanj. St. Georgen b, Krainburg, 30. 6. 44. Žalujoči; starii: Johann in Maria; bratje: Bla-sius (na konti), Aleš, Johann, Franz, Albin, Matija; »tstre: Ljudmila, Paula, Maria, Fran ziska in vse ostalo sorodstvo. Bau- und Betriebsfernsprecher, Sekretarinaen, Stenotypistin-nen Schreibkrafte, Nachrich-tenlielferinnen und . Nachrich-tenmadelfUhrerinnen. — Besol-dung nach TO. A, auBerdem in den Einsatzgebieten Wehr-sold, freie Dienstlcleidung, Ver-pflegung und Unterkunft. — Schriftliche Bewerbungen an das Per.sonalamt der Organisation Todt, Zentrale, Referat P 21, Berlln-Charlottenburg 9. Prvovrstna natakarica, srednjih iet, išče službe v lepem kraju, najraje na štajerskem. Zmožna samostojnega vodstva. Cen j. dopise na K. B. Krainburg pod »Nastop takoj«. 3536—2 Altmalerial - # leere Flaschen nicht wegwerfen, wmdem sic neuen Zweckcn diens№ar machen, we'l sle ouch ge-braucht noch wertvoll sind. Leere Formamint-Flaschen mlt Schroubdcckel tnilssen heute an Apotheken und Drogerien zurOckgegebem warden« BAUERiOE BEBLIN V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je na* srčnoljubljeni sin, brat in nečak Anton FriuiosfhUz, Grenadier, rf star komaj 20 let, padel dne 6. junija 1944. na vzhodni fronti. Ljubljeni Tonček, počivaj v miru. H 1 g. K r e u z, 28. 6. 1944. Anton in Marta, stariit Marjan, brat, in ostali sorodniki. Wie relnigf man Mop, Schuhputz-und Staublappen? Weicheo Si« еК« Sachen 24 S»uft-dem m gebrouchter Menko losung ein.und stompfen Sa f*od wi#d#f g«brouclvs>er«ig. Henko zurti Einweicfaen u«d Wass er e nf hilrten. Službo dobi lAfm me starejša gospodinja, do bra kuharica za trgovsko hišo, katere lastnik je vdovec, na prometnem kraju Gorenjske. Vodila bi, oziroma nadzorovala tudi celotno gospodarstvo. Ponudbe na K. B. Klagenfurt pod »Vestna« 1527-1. liolar Л samostojno obrtjo dobi mesto v Karntenu na deželi Dopise na K. B. Krainburg pod 3528—1. Službo dobi 45 do 60 letna žen ska pri 4 članski slovenski dru žini, bivajoči v Karntnu izven mesta. Ponudbe na K. B. Kra inburg pod štev. 3529—1. Sprejme se učenka v modni trgovini v Krainburgu. Prednost 3—4 razr. meščanske šole. — Pismene ponudbe na K. Bote Krainburg pod >Nastop takoj«. 3526—1 Iščem gospodinjo, ki bi bila vajena vseh domačih del. Ponudbe na K. B., Krainburg pod št. 3568-1. Službe išče Kupim borovnice, vsako koii-člno. Dollnar Franz, Krainburg, SeelandstraBe 71 (Primskovo). 3558—7 Prijazna trgovska družina v letoviščnem kraju išče za gospodinjstvo po možnosti samostojno moč. Brandt, Gmunden am Trauneee (Salzkammer-Tutl. Theatergasse. 5721-1 Siužbe sluge ali kaj podobnega iš<'e pošten in izobražen 30 letni fant. Ponudbe na K. B, Krainburg pod 3586-2. Dekle, 18 let, z 8 razredi ljudske šole in obrtno šolo, želi Iti kot pomoč v trgov ino, mlekarno ali peliarijo. Dopise na K B., Krainburg pod »Veliko veselje«. 3566-2 Kmetskega fanta, 12 letnega, dam na kmete v službo. Vajen je vožnje s konji In krmljenja živine. Uporaben je tudi za o-stala lažja kmetska dela. Naslov pri K. B., Kralnburgr pori rrlđen 'lH Ubogljiv«-5580-2. t'ant, marljiv, pošten, v 15. letu, z 2 razr. meščanske šole iSfe menta kot trgovski vajenec po končanem šolskem letu ali pozneje. Cenjene ponudbe na K. B. Krainburg pod »Trgovski vajenec« 3583-2. Išče v n a jem Knosobno stanovanje v sredini mesta v Krainburgu zamenjam za enako na periferiji mosta. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 3541—4. Bnoeobno stanovanje s kuhinjo v Wartu zamenjam za enako v Falkendorf ali na Am Hang. Naelov pri K. B. Krainburg. 3543—4 Mebllrano eobo ■ kuhinjo ali vsaj z uporabo kuhinje išče mirna gospa z odraslo deklico v Krainburgu ali bližnji okolici. Ponudbe na K. B. Krainburg pod »Miroljubna«. 3549—4 MNSOHKISIBUNOKN in ale EIN.IAHKIGE HAUSHAL-TUNGSSCHULB in Stein, Oberllm — ali vzamem na po.sodo. \'rnem novega. Ponudbe na: Felsendorf 60 pri Krainburgu. 3588-7 Kupim dobro ohranjen fotoaparat na film, 6X9 ali 9X12, Sernetz Roman. Galleneck 27, Post Edlingen (12 a). 3573-7 Seno in deteljo, ca. 2000 kg Idiplm. Kravo Ж teletom, dobro mleka-rleo, kupim. Ponudbe na Kari Wlschner, AQIlng. 8572-7 Gepelj v dobrem stanju, kupim. Perd. Bawetz, Kleinsteinboch 19, P. Retchen."rteln (12 a). 3571-7 Kupim klavirsko harmoniko na 80 basov. Ponudbe na K. B., Krainburg pod 3567-7. Kupim dobro ohranjene dlvan do 200 RM, dve postelji z žlm-nicaml na vzmeti in 2 omar! za 150 RM. Ponudbe na K. B., Krainburg pod »Dobro blagof 3584-7. Kupim mlatllnl<4> v dobrem ■stanju s tresfllom ali brez, ročni pogon ali na gepeU lo). Jpscrschek .Tohann, HJtai.-le 2 P. Oberdoif ^ Kupim žito, v na Golob Pri«f kosllnl-fltroj za seno In dobrem »tanju. Ppnudbe lob Anton. Podgtar 66, |n In Ohprkrnln. Menjam D,\'namo-lampo za kolo zamenjam za elektr. Ukalnik. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 3548—15. Zamenjam globok otroški ziček za dolDrega Športnega o*, športnega tudi kupim. — Am Hang 18'1 pri Krainburgu. 3621—16 Zamenjam dobro ohranjen globok otroški voziček za žensko kolo. Razliko doplačam. Naslov pri K. B. Krbg. pod 3531—15. Globok otroški voziček zame-njam za šivalni stroj. Razliko doplačam. Naslov pri K. Bote Krainburg pod 3538—15. Menjam klavirsko harmoniko z 80 basi — ter dober dameld zimski plašč sive barve, za dobro ohranjen pogre^jlv šivali^ stroj. Ponudi)« na K. B. Krbg. pod »šivalni stroj«. 3534—15 _• Že n i t V e_' Katera vdova brez otrok in ne nad 50 let stara bi šla k vdovcu brez otrok, ki je dobro situ-iran in ima majhno posestvo in pokojnino za gospodinjo? — Slika zaželena. Vse ostalo po dogovoru. Le resne ponudbe na K. Bote Krainburg pod »Topla jeeen«. 3546—21 4)2 letni tovarniški delavec v ABlingu želi znanja z gospodično ali vdovo brez otrcdi v. starosti od 30 do 40 let radi ženitve. Prednost imajo GoPenj-ke. Cen j. dopise na K. Bote Krainburg pod 3552—21. V ljubezm razočaram mladan-ki nudim utehe in mirnega ■»-vetja. Dopise s sliko pod »Ume-vanje na K. Bote Klagenfurt. 5718—21 Želim dopisovati z Gorenjko v tujini. Dopise pod »Golica« na K, B. Klagenfurt St. 5717—21. 28 letni fant, mizar, -vesele na/-rave, se želi »poznati z dekletom enake starosti radi takojšnje žftiltve. Vdove niso izključene. Z lastnim pohištvom Imajo prednost. Dopise na K. B. Klagenfurt pod »Mizar, zaposlen v Altrelchu«. 5750—21 Koncem mesteca hižca stoji, v njej deklica samotno sedi. V vročem poletju se Ji želja zbudi, da si mešička Ijubesnlvga dolyi. — Gospodje do 50 let prednotit. Vdovci niso Izključeni. Slika zaželena. Cenjene ponudbe ПЖ *• Krm i Hil»u»gr рж* »lice Te sreča ...« 3455—21 Osamljena — želim tem potom dopisovanja z značajirim, inteligentnim gospodom od 25 let dalje v »vrho event, ženitve po dogovoru. Cenjene ponudbe na K. B. Krainburg pod »Ulioama lutam«. 3479—21 Iščem pridno in pošteno go-spodlnjo. ki IM ljubila moja dva: otroka. Prednost Imajo od 30 do 48 let stare. Imam lastno hiSo z vrtom. Sem slikarski mojster, star 4в let. Ponudbe na K. B. Klagenfurt pod Stev. 5749—24. Izpnbljepo Od žel. postaje Krainburg do PSevega Je Wla zgubljen* »Kennkartft« . lue Johanna Lavtar. Naj'^ltelja prosim, da jo vi-ne na K. B., Krainburg proti nagradi. 3574-22 Ra z no DrkUco staro pet let bi rada tl«la v ofikrbo dobrim ljudem v Krainburgu ali okolici. Pla-Cam po dogovoru. Naelov pri K. B. Krainburg pod »Marjetica«. ЗМв—26 Otroke od % leta naprej mprej-mem v oekrbo! Ponudbe na K. B., Krainburg pod »Nadomestl-lo<. Зввв-23 ZAHVALA Vsem prijateljem In znancem, ki lO »pre-mill našega dragega preminulega toproga in »krbnega očka* Johanna J. Sotilsiha v tako lepem številu na njegovi poilednji poti, mu poklonili tolike cvetja in mi v težkih irenutkih stali ob itrani, izrekam najprl-M-ftnejšo zahvalo. L i 11 a 1, 22. junija 1944. Zal«ioSli soproga Maria, oiroeli Ivloa, Mar-inn, Slavko, vnuk Pater, ter ostalo sorodstvo DANKIAGUNO Allan, die anUBlich des Todes unaerer H* ben Tochter und Schwester Klemenline Rnyaie uns zur Seite standen, unf trftstetn-i und die unvergeBliche Verstorbene auf dem letjten Wege begleiteten, sagen wir auf diesemWege unseren harzlichen Dank. Inibesonaere aber danken wir dem Personal der Fahrtbereit-schaitsleitung, des Landrates l.i Krainburg und Radmannsdorf sowie den vielen Blu-menspendem, alien Kameraden und Freuri den auf* herzliohste. Vergehs Gottl 'C r a i n b u r g, 19. VI. 19*4. Die Trauamda FamHIa Kug«)' ZAHVALA ''' nam ob prerani smrti na*# ljubljene hčerke In sestre Klementine Rugate stali ob strani, nas tolažili, pokojnico krepili in jo spremili na zadnji poti, veljaj naat najlepša zahvala. Posebno pa se zahvaljujemo prevoznikom »Fahrtbereltschaftsleitungsetelle« za eaaten prevoz, spremstvo in venec, dalja nameščencem Landrata Kreieburg in njanim stanovskim tovarišem in prijateljem Iz Rad-mannsdorfa. Vsem povrni Bog< K r a i n b ■ r g, 29 6. 1944. ZaIu|o£a drutina Hugale.