LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST.
St. VIII.
Vsebina: 60. Pastirski list avstrijskih škofov. 61. Gesamt-Hirtenbrief der österreichischen Bischöfe. — 62. Pastirski list avstrijskih škofov na duhovnike. — 63. Opomba glede pastirskih listov. — 64. Poroke naborni dolžnosti podvrženih oseb. — 65. Društvo dobrodelnih gospa v pomoč dijakom. — 66. Apostolstvo molitve. - 67. Imenik duhovnikov, ki so se udeležili I. 1606. duhovnih vaj. — 68. Slovstvo. — 69. Konkurzni razpis. — 70. Škofijska kronika.
1906.
60.
Pastirski list avstrijskih škofov.*)
Nadškofje in škofje avstrijski, zbrani na Dunaju meseca oktobra 1906,
sporočajo vsem vernikom svojih škofij pozdrav; blagoslov in vse dobro od Boga Očeta in Sina in Svetega Duha.
Preljubi v Gospodu!
V	resnem času smo se zopet zbrali vaši višji pastirji, da se skupaj posvetujemo. Navdajalo nas je zaupanje na našega Gospoda in Učenika, da bo izpolnil svojo besedo: »Kjer sta dva ali kjer so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.« (Mat. 18, 20.) Združeni tedaj ž njim in pod vodstvom Svetega Duha smo skrbno premišljevali, kaj treba storiti, da se zagotovi v tolikih nevarnostih naših dni pravi blagor vernikov. Nismo se pa mogli ločiti, da vas ne bi pozdravili s skupnim pastirskim listom. Sililo nas je k temu srce, prevzeto od milosti božjega Srca našega Gospoda in Zveličarja.
Najprej se vam srčno zahvaljujemo, da ste vedno tako zvesti sveti Cerkvi in vneti za sveto stvar. Že večkrat smo se obrnili na vas in smo vam pokazali nevarnost naših časov. Vi ste nas radi poslušali, spoznali ste sami, kako resni časi so, in ste se po tem tudi ravnali. Globoko nas je genilo, ko ste odločno nastopili in v milijonih podpisov in sklepov društev, shodov in občin glasno povedali, da ste z nami enih misli in enega srca. Kako tolažilna in bodrilna je za nas. ta zavest, da ste vi z nami! Zato v skupni molitvi prosimo za vas. naj vam Bog da z nami vred svoje moči in svoje tolažbe, »ker dnevi so hudi« (Efež. 5, 16).
Dragi verniki! Mi se ne bojujemo zoper ljudi, nikakor ne; bojujemo se le zoper krive nauke, ki se
I širijo v naših dneh in napolnjujejo s strahom naše ? duše. Posvetnost prevzema bolj in bolj človeška srca; vse misli in želje so obrnjene le na pozemsko' življenje; vsako misel na Boga in večnost izkušajo mnogi iztrgati iz src in izbrisati iz spomina. In tako mislijo osrečiti človeško družbo! Kako slepi so vendar, da jih ne izmodri vsakdanja žalostna izkušnja! Ne, mi ne moremo molčati, ko gledamo, kako izkušajo odtrgati človeštvo od tistega temelja, ki edini more dati rešitev in srečo! Ne, »v nikomer drugem ni zveličanja« (Dj. apost. 4, 12). »Drugega temelja nihče ne more položiti razun tega, ki je položen in ki je Kristus Jezus« (I. Kor. 3, 11.) In ta Zveličar nas uči: »Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse drugo vam bo privrženo« (Mat. 6, 33.)
Vsi veste, kako izkušajo mnogi razkristjaniti z a k o n. Zakon je silnega pomena za pravi blagor človeštva. Zato je hotel božji Zdravnik Jezus Kristus, da bodi zakon zakrament. Kristus je želel, nai bi se iz zakramenta sv. zakona razlival božji blagoslov na človeško družbo. Človeška narava je slaba in mnogo nevarnih skušnjav obdaja človeško življenje. A kjer je nevarnost največja, tam je hotel dati naš Zveličar posebno moč. Posvetil je zakonsko zvezo; naj bi bila zakrament, podoba skrivnostne združitve Kristusa s sveto Cerkvijo: sveta kakor ona, neločljiva kakor ona; vir milosti, moči in edinstva za krščanske starše. Zato pa, predragi
*) Ta list naj £č. gg. dušni pastirji prebero na prižnici prvo adventno nedeljo.
verniki, ni nič bolj pogubnega, kakor so tiste nakane zoper zakramentalni značaj in nerazdružljivost svetega zakona. Neizrečeno gorje bi prišlo na človeško družbo, ko bi se te nakane posrečile. Zategadelj bomo vsem takim poskusom nasproti vedno odločno klicali: ne! Bog nas je postavil za varihe svetili in zveličalnih milosti in naša sveta dolžnost je, da jih varujemo. Gospod nas ni poslal, da bi se prikupo-vali in laskali človeškim strastem.ampak oznanjamo božji nauk, ki naj obvaruje človeštvo pregreli in pogube. Ljubezen božja nam ukazuje, da vodimo nesmrtne duše k Bogu, a ne, da jih prepuščamo suž-nosti mesa in nizkega poželjenja.
A tudi vi, predragi verniki, ne boste dopustili, da bi zakon nehal biti to, kar je, zakrament, podoba skrivnostne zveze Kristusa s svojo Cerkvijo. Vi ne boste dopustili, da bi grde roke strgale krščanskemu zakonu ta biserni venec; vi boste čuvali in bedeli in boste odločno od sebe pahnili take ljudi. O malo-modri ljudje! Sami so zanesli greh in popačenost v zakon in sedaj mislijo, da bodo zboljšali zakon, če ga še raztrgajo! O ko bi upodobili zakon po zgledu sv. Družine, kako srečen bi bil tak zakon! Ko bi skrbeli za to, da bi bila in ostala zakramentalna milost sv. zakona vedno živa in veljavna, ko bi jo vedno obnavljali z molitvijo in čednostnim domačim življenjem: koliko ložje bi bile vse težave zakonskega življenja! Dejte, skrbite za to, da bodo krščanska dekleta, da bodo krščanski mladeniči ohranili nedolžnost in čistost; da jih ne bodo vodile strasti, ampak da jih bo vodil angel varih, ter da bodo v luči svete vere presodili svoje srce in vedenje drug drugeg'a, preden stopijo pred oltar: videli bodete, kako trdna je zvestoba in kako velika ljubezen zakonskega življenja! — —
Zadnji namen človeškega življenja ni tu na zemlji, ampak je v Bogu; zato je Kristus dvignil in posvetil zakon, početek človeškega življenja. K temu namenu se mora torej obračati od prve mladosti vse človeško življenje; za ta namen morajo vzgajati že otroka domača hiša, Cerkev in šola. Sola nima skrbeti samo za to, da se otroci nekaj nauče, kar je potrebno za pozemsko življenje. Namen človeškega življenja je višji, višji mora biti tudi namen šole. Zato je tudi država postavila krščanski nauk med učne predmete na prvo mesto in je izrekla v posebni postavi, da mora biti vzgoja verska. Znano nam je, predragi, da so naše šolske postave v marsičem pomanjkljive, in že večkrat smo zahtevali, da se izboljšajo. Zadnji čas smo molčali, da ne bi bila zmešnjava še večja. A glejte, kar vstanejo ljudje, ki bi te postave radi še poslabšali in izkvarili. Celo krščanski nauk in vaje v verskem življenju hočejo vreči iz šole, in tako šolo imenujejo svobodno!
Svobodna šola! Ne svobode, ampak sužnosti šola bi bila taka šola! Svoboda je tam, kjer je duh Gospodov, pravi apostol (II. Kor. 3, 17). In naš Zveličar je dejal: »Ako ostanete v moji besedi, boste v resnici moji učenci in boste spoznali resnico in resnica vas bo oprostila« (Jan. 8, 31, 32). In sedaj hočejo božjo resnico, Jezusovega duha in njegovo besedo vreči iz šol in govore o svobodni šoli, — da, bila bi le osvobojena od krščanskega nauka, osvobojena od verskih vaj! Ne, zoper tako šolo moramo ogorčeni dvigniti svoj glas! Doslej je imel šolski pouk v Avstriji še verski značaj. Poučaval se je krščanski nauk, molilo se je pred šolo in po šoli, bila je skupna božja služba in skupno so prejemali svete zakramente. Lahko smo rekli: Se je Bog v avstrijskih šolah! Poslej naj bi bilo drugače. Krščanski nauk bi začasno še trpeli, ker tako zahteva postava, a izginilo naj bi iz šole vsako versko znamenje. Nobene božje podobe naj ne bo v nji: ne križa, ki bi k njemu otroci dvigali oči, ne kaj drugega, kar bi jih moglo spominjati, da so kristjani. Toda ne samo izpred oči, tudi iz srca naj bi izginil Bog. V šoli naj bi bilo vse prepovedano, kar bi moglo navajati mladino na krščansko židjenje, z eno besedo, njih zahteva se glasi: Proč z Bogom iz šole!
Glejte, predragi, kako čudni ljudje! Vedno zahtevajo, naj bo šola za življenje; vse, kar se v šoli uči, naj meri na dejansko življenje. A kaj je bolj važno za življenje kakor krščanski nauk? Joda tega ne, tega nočejo, da bi bil krščanski nauk v zvezi z življenjem, da bi se mladina ne učila samo krščanskih resnic, ampak, da bi se tudi vzgajala in navajala na krščansko življenje. J'ako sovraštvo do vere zaslepi ljudi, da so sami s seboj v nasprotju. Zato pa s takimi ljudmi ni mogoče nobeno sporazumljenje. ampak ostane nam le to, da se z vso odločnostjo postavimo zoper take nakane!
Dobro vemo, predragi, kaj nam bodo zopet očitali: da smo nasprotniki napredku in znanstvu. Toda to je laž. Mi se veselimo vsakega resničnega in pravega napredka, pa naj si bo kjerkoli. Le tega ne, tega ne moremo in ne smemo odobravati, da izkušajo človeško življenje odtrgati od vere v Boga in večnost. Naš zadnji in pravi namen je v večnosti, zato ne smemo vseh misli in želja obračati le na po-zemski napredek. Saj že vsakdanja izkušnja priča, da zgolj pozemski napredek ne more dati človeštvu prave sreče. Zato mi nič ne nasprotujemo, če s,e šolski pouk še izpopolni in svetno znanje razširi; samo v to ne moremo dovoliti, da bi bil oškodovan najimenitnejši učni predmet, krščanski nauk. Za krščanski nauk in verske vaje, ki so ž njim združene, se bojujemo in se bomo bojevali. Mi se s tem ne bojujemo samo za se, mi se bojujemo za krščansko
ljudstvo, mi se bojujemo za vas, predragi verniki. Nas pač ne vodi kaka gospodstvaželjnost, bojujemo se le, ker se nam smilite in smilijo vaši otroci, ki naj bi vzrasli brez vsega, kar jim more dajati tolažbo v življenju, pogum in zaupanje v smrti. Bojujemo se za državo, ki se že itak maie v temeljili; bojujemo se za narode, ki jim pravi blagor jamči le vera v Boga.
In ko se bojujemo, predragi verniki, smo prepričani, da ste vi z nami. Vi ne bodete izdali naj-dražjih svetinj. Vi ne bodete gledali malomarno in brezbrižno, kako izpodkopujejo katoliško cerkev v Avstriji. Mi vemo, da tega ne bodete. Saj ste nam že dali zadnji čas najlepši dokaz. Bodite torej zvesti Kristusu in njegovemu namestniku na zemlji, svetemu Očetu; zbirajte se okrog svojih višjih pastirjev, branite ž njimi skupne svetinje,poslušajte njih opomine in svarila. Zbirajte se okrog svojih gorečih duhovnikov in zvestih katoliških mož, ki so jim jasni sovražnikovi načrti. Spoštujte verski pouk, vsadite otrokom že v prvi mladosti verske resnice globoko v srce. Zlasti bodi vaše življenje samo za otroke živ verski pouk; naj ne bo nasprotja med vero vašo in vašim življenjem, ampak živite zvesto po sveti veri, da se jim vaš zgled vtisne globoko v srce. Podpirajte one, ki se trudijo, da bi dali vsej vzgoji vero za podlago. Berite dobre katoliške časnike in spise, da spoznate nevarnosti, ki prete vaši veri in primerne pomočke. Molite, da vam da Gospod moči v boju za najdražje svetinje! Naj Gospod, kakor molimo v svetem rožnem vencu: pomnoži našo vero, utrdi naše upanje, vžge našo ljubezen!
Prejmite, dragi verniki, naš srčni blagoslov: v imenu Očeta, Sina in Svetega Duha!
Dano na Dunaju na praznik sv. evangelista Luka, 18. oktobra v letu zveličanja 1906.
Anton Jožef kardinal Gruscha, knezonadškof dunajski.
Jurij kardinal Kopp, knezoškof vratislavski.
Leon kardinal pl. Skrbensky, knezonadškof praški.
Janez kardinal Pnzyna, knezoškof krakovski, po svojem namestniku pomožnem škofu Anatolu. Janez kardinal Katschthaler, knezonadškof solno-graški.
Frančišek Sal., knezonadškof olomuški.
Andrej, nadškof lvovski, rit. gr.
Jožef, nadškof lvovski, rit. lat.
Matej, nadškof zadrski.
Jožef, nadškof lvovski, rit arm.
Frančišek Borgia, knezonadškof goriski.
Emanuel Janez, škof litomerški, po svojem namestniku .Jožefu, škofu kraliegraškem.
Janez Krstn., škof poreško-puljski.
Martin Jožef, škof budjeviški.
Jožef, knezoškof krški.
Frančišek Marija, škof linški.
Mihael, škof lavantinski.
Filip, škof spljetsko-makarski.
Koloman, tit. škof trikalski, apost. vojni vikar.
Jožef Gregor, škof dubrovniški.
Leopold, knezoškof sekovski.
Frančišek, škof kotorski, zastopan po škofu dubrovniškem.
Janez Krst, škof šenthipolitski.
Konstantin, škof pfemiselski, rit. gr.
Anton, škof krški.
Anton Bonaventura, knezoškof ljubljanski.
Jožef Sebastijan, 'škof pfemiselski, rit. lat.
Leon, škof tarnovski.
Frančišek, škof tržaško-koprski.
Jordan, škof lesinski, zastopan po nadškofu zadrskem.
Jožef, škof kraljevograški.
Vincenc, škof šibeniSki, zastopan po nadškofu zadrskem.
Celestin, knezoškof tridentski.
Gregor, škof stanislavski.
Pavel, škof brnski.
Jožef, knezoškof briksenski.
61.
Die (£n(iif(l)iifc mtb iWdjöfc (Dcftcrrcidjs,
jit Wien im ittomtle (Oktober 190G uerfnmmelt,
entbieten allen ©Ičiubigeu itjrer 'üDiö^eieit ©rufe; ©egen uiib alleš @ute tion @ott bent $$ater intb bem ©ofyie uitb bent ^eiligen ©eifte!
Vielgeliebte int .'perm! >)
3» erufter $cit finb mir, cure Oberljirteu, luiebevum 3« geineinjamen ^Beratungen jufamineugetretcn. 9Bir fjaben
‘) $ie(er ©ejarnt« jpirtenbrief möge ant erften 9tbüentfonntage uou ber Raujel fyerab ben ©laubigen oorgelefeit inerten.
fie begonnen in bem fefteit Vertrauen anf unferen §errn uitb iDfeifter, bajj er fein ©ort erfüllen luerbe: „2Bo ^mci ober bvei üerfamniclt finb in meinem üftamen, bort bin id) mitten unter ifjnen" (ÜNattlj. 18, 20). 2Jiit it)m alfo bereinigt unb unter Leitung bež |>ciligen ©eifteš fyaben mir forgfältig mit
15*
eiuauber erwogen, wie ben (öcfat}rcit ber $eit 311 begegnen uub bas .^>eil ber ©läubigen 311 fidjern fei. 3Öir fönitcu aber nid)t tooit etuanbev fd)cibcn, ol)ue ued) mit einem gemein» fcf)aftlid)cu .'pirtentoorte end) 31t begrüben. Die gitabenfolle sJ?äI)e unferes göttlid)eu ,'perru nnb CSrlöferö bvängt uns bajn uub ans einem Don ihm erfüllten .£«'301 motten mir 31t end) fprcd)eit.
ilSor allem i)'t es uns ein .'pet^euSbebütfitiS, end) für bie Öetoeife eurer Svene gegen bie Zeitige fiivd)c nnb euren (Sifer für itjre heilige Sadje aus inuigftem .'perjeu 311 bauten. 2Bir fabelt uns wieberholt an end) gewanbt uub end) auf bie ©efal)reu nuferer Jage f)iugewiefeit. Uub uufer sJiuf, er ift uid)t uugef)ört geblieben. $f)t' fyabt nufere beforgteu .^>ir-tenioorte mit gewohnter ^olgfamfeit aufgenommem. ^l)v fyabt beit (Srnft ber Dinge bottauf gewürbigt uub itjnt eutfpredjeub geantwortet. üMr fiitb tief gerührt boit ben t}crrlid)eu Äuitb* gebuugeit eures eutfdjiebeueu Auftretens, wie fie oor uns liegen in SRittioueu boit Untcrfdjrifteu, in 3al)lreid)cu 23efd)(üffcn tooit Vereinen, 23erfammluugen uub ©emeiubeu. 2iMe tröftlid) ift es für unä 31t miffeit, bafj if)r mit uns eines ‘Sinnes uub StrebenS feib! Sie ermutigeub nnb ftärfeub ift uns biefeS ‘Bewnfjtfciu inmitten ber Sorgen uub Arbeiten nuferes .'pirten aniteS! 3)?it freubigem Saufe für eure fird)lid)e Srene flehen mir im genteiufameu Slufbficfe 311m .’perrn, bafj and) it)r feiner Stärfung uub feines SrofteS mit uns teilhaftig merbet, „beitn bie Sage finb böfe" 5, 16).
©eliebte Diojefaiteu ! ii:ir befätnpfeu uid)t bie 2)icnfd)eu; bas fei ferne oott uns. Sir fäntpfen gegen bie fdjlimnteu $beett, bie in nuferer ^eit fo 3al)lreid) auftaud)en uub uu* fere .pirtenforge mit 9Jed)t beunruhigen miiffeu. Sir fe()cn um uns f)er, mie bie 3krmeltlid)iing immer mel)r alle ntcnfd)-lidjeu 33ert)ältniffe burd)briugt uub bie 93licfc uub Sorgen ber 9){eufd)cu auSfd)liefjlid) auf bie 33ebiugungeu biefeS ir« bifd)cu Sehens ^injuric^ten trachtet. Das Überfiuitlidje uub Überuatürlid)e fud)t mau gäuglid) 31t Oerbräugeit uub jebe Gr inner itug barait auSjiilöfdjen. Uub bamit glaubt man bie utcufd)lid)e ©efellfdjaft 31t baneruber 93efriebiguug uub gliicf* lid)eu .ßuftäuben 31t führen! ‘üBie blinb finb bod) fo Diele, fid) nid)t burd) bie täglidje (Erfahrung belehren 31t laffeu, Wol)iu biefeS Streben führen muf?! 9}eitt, wir föuneu nid)t fdjweigeu, Wenn wir fetjen, wie eifrig man fid) bemüht, bie menfdjlid)e ©efettfdjaft iwu bem gunbameute loSgulöfett, auf bem allein il)r ,f)eil uub iljre Sofjlfahrt ruf)t. „@s ift in feinem aubern .'peil“ (Apoftg. 4, 12). „Gineit anberu ©runb famt uiemaub legen, als ben, weldjer gelegt ift, weldjer ift SfyriftuS QefuS;‘ (I. Gor. 3, 11). Uub biefer uufer ©rlöfer lefjrt uns: „Sud)ct Suerft bas SHeid) ©otteS nnb feine ©eredjtigfeit; nnb biefeS alles wirb end) 3ugegebctt werben" (sD?attl). 6, 33). And) bie beibeit @rfd)ciuungeu, auf bie wir end) jüngft l)iugewiefeu haben, berühren fid) mit jenen beftagenswerteu ©eftrebungeit uub l)abcu basfelbe giel.
Die l)ol)e Sidjtigfeit, weld)c bie (St)c für bas Sol)l ber 55ölfer fjat, läßt es begreiflid) erfd)ciueu, weshalb ber göttlid)e Arjt ber 3)Jenfd)l)eit, QefuS G^riftuS, uufer (Srlöfer, fie 311
einem söeftaubteile ber übernatürlichen ,'peilSorbuung ert)ou. Seine Abfid)t war es, ber ntenfd)lid)en ©efettfdjaft bie reidjen Segensftröme, bie aus bem ©uabcuborttc ber bon ©ott geheiligten (Sl)c fid) ergiefjeu, 31t ihrer leiblid)eu uub geiftigen ikroollfommitung 311 erhalten nnb 311 fidjeru. (Sr wollte bie S)ienfd)heit gerabe au biefer fd)liipfrigeu, an biefer fd)»oad)cu Stelle ihrer 'DJatur oor bem ,'pinabgleitcn in bie gefährlid)ften i5erfud)nngeu bewahren uub fie mit einem fd)ii(5enbeu ©all umgeben. Darum heiligte er bie et)clid)c ikrbinbnug 31t einem Saframeute, weldjes bie @hcgatteu 311 einer ^eitigeu Giulieit oerbinbet, uub ftellt feine eigene ikrbinbuug mit ber Jlirdje als ein t)chreö l'orbilb bafiir auf. 3JMc biefe forbilbliche Einheit, foll and) bie ©ht’gemeiufdjaft uad) feinen auSbrüdlidjeu Sorten uuauflöslid) fein. „Söas ©ott 3ufammengefügt l)at/ foll ber 'Dieitfd) nid)t trennen“ (iOfattl). 19, 6). Deshalb, beliebte ©laubige, föuneu wir in allem, was geeignet ift, ben fafra-mentalen Ghrtva^cv UIt^ ^'c Unauftöslid)feit ber (Sl)c 3U ev' fd)ütteru uub baburd) bie fefte ©runblage beS @he^un^eö überhaupt in 5l'niJe 311 ftetten, feine Reform ber @hc c,;s blicfen, wol)l aber bie Cuellc uufäglid)cu SßerberbeuS für bie meufd)lid)e ©efellfd)aft. ©oher immer ber 9luf uad) einer foldjen ©heveform crfliitgcn wirb, werben wir ihm mit einem cntfd)iebcnen SXleiu eutgegentreteu miiffeu; fo gebietet uns nufere s13flid)t als .piitcru ber .'pcilSgnabeu, bie ©ott in feiner uneublid)eu Siebe uub iöarmhei^igfcit beit ntenfchlidjeu Stäuben uub 2$erl)ältuiffeu beftimmt hat Der Auftrag nuferes .'perru gebietet uns, bie sDienfd)t)eit 31t meibeu nid)t mit Schreit, bie ber Sinnlid)feit fd)iiteid)elu 1111b ihren AuSfchreituitgeit bie Süre öffnen, fouberu mit jenen £el)rcit, bie ber grofje 9(v3t ber sDJeufd)heit, ^efus Gl)r'ftllg' toerfünbet l)al» "nt fie Oor bem fittlicheu 23crberbeu 311 bewahren Die Siebe 31t ben 111t» fterblid)cn Seelen gebietet uns, fie 311 ©ott h*naufilIt“hr«uf nicht [)ilia^ 3» feen Altären ber Siuulid)feit, uub nicht 31t' julaffeu, bafj fie oor bent ©ö^eu beS gleifd)eS fnieu nnb feiner .Sperrfd)aft bienftbar werben.	«
Aber aud) ihr, ©eliebte ©laubige, werbet itid)t sulaffen wollen, bafj ber (£t)cbuub aufhöre, ein Abbilb jener erhabenen uub uuanflöslid)eu 23erbiubnug (Shrifti mit feiner &ird)e 311 fein. 3hv '»erbet eurem ©hebnube biefeS Diabeut uid)t nehmen laffeu, fouberu mit aller @ut)d)iebcnl)cit jene .'pänbe abwcl)reu, bie fid) itad) ihm auSftrecfeu, um es end) 311 entreißen. $hr werbet nicht fd)lafeit, währeub ber $ciub fid) aufc^icft, eilt fo fd)lintmeS Unfraut unter ben 35ßei3cn ©otteS 311 fäeu; ihr Werbet wad)cit uub burd) eure 2£ad)famfeit uub Gutfchloffeu» l)eit feine 33erfud)e Vereiteln. Sahrlid) ftellt fid) bie ftol^e ®fenfchheit feilt rühmliches 3e"3"'ö aus, bap fie uad) äußeren Heilmitteln fud)t, 11m bie Sdjäbeu 3U heile'1/ ^'e Sititbe uub 5i$erfcf)rthcit ber ^eufdjen in bie ®he h'lie>"tl'aGeu- ®'e befs laugt eine äußere Reform für fie, weil fie fid) 31t fd)wad) fühlt, bie geiitbe ber (£% üon hei'a,,s 3U befänden. Statt fo heftig nnb laut uad) einer falfd)en uub oerberblichen Ghcfeform 311 rufen, fottte mau für ihre red)tc Reform bc» ntüht fein. O wäre man bod) barauf bebacht, bem d)riftlid)eit ©heftaube baS Silb jener heilige" gantilie auf3iiprägen, ber
nufer ©rlöfer felbft angel)örte; wie gliidlid) würben bic CShc leute fein! Driige mau bod) Sorge, baff bic faframcutalc ©nabe, mit ber 6f)riftuS in feiner ftird)c bie ©Regatten ans» gegeidjuet l}at, ftets luirffam ttttb lebenbig bliebe nnb erneuerte fie beftanbig burd) ©ebet nnb l)äuSlid)c Dugcnbeii; wie fel)r Würbe man beit Drucf ber unOermeiblid)en 33tfd)werbeu bcS ©hclebenS milbern ! pieltcn bod) bie d)riftlid)cu Jünglinge nnb Jungfrauen bie Sileinobicu ber Jngeub, Uitfdjulb nnb Sittfamfcit, t)cilig; liefen fie fid) oon ifjretn ©itgel fiilncn nnb uid)t oon il)reu 2eibeufd)aftcii nnb prüften fie im 2id)te bcS ©laubeits baS eigene ,perg nnb bic Sitten beS anbeut, beoor fie fid) bie panb 311m ©bcbuubc reichten: wie uuer» fd)ittterlid) würbe bas J-uiibamcut fein, auf bem fid) Irene nnb Viebe im @t)eftanbe aufbauen!
©ott t)at bic Jamilic als uuauflöstidje ©inl)eit geheiligt nnb mit befouberett ©naben anSgeftattct, weil fid) in il)r bic Stcufd)l)eit 31t einem übernatiirlid)eu ScbeuSgicle erneuert. ?(uf biefes SebeuSgicl muff aber ber l'icitfd) bott frül)efter Jngeub l)ingelcuft werben, nnb biefc Slufgabe follen gcmcinfam .'naus, Šird)e nnb Sd)itle erfüllen. Darum bat leidere uidjt allein baS JicI, bic Jngeub mit beit Meitutuiffeu nnb J-crtigfciteu auSgurüften, bic für bas irbifdpbiirgcrlidfe Scheu uotwenbig finb, foubern fie and) für ben Sebeiisberuf 31t ergieheu ber fid) über beffen ©reugeit l)iuauS fortfetd. Die fittlid) rcligiöfc ©rgichuitg t)at besljalb and) bas weltlidjc ©cfclt unter bie Ulufgabeu ber Sd)itle aufgenommeu nnb bie 'Jlcligion au bie Spitze ber Vcljrgegenftäubc gcftellt, womit iljre Sidjtigfeit nnb l)ol)c 33cbcutuug offeufnnbig l)erWorgel)oben wirb. Diit biefer Seftimmuug ift bie gegenwärtige ©iurid)tuug nuferer Sd)itle gefefjlid) georbuet. Jt)r wiffet, ©eliebte ©laubige, ba)f wir auf bic lüläugel nuferer Sdfulgefefjgcbnug wiebcrl)o(t anfmerffam gcmad)t nnb bereu Elbftellung 311 erreichen oerfudit fabelt, Seim wir in ber leiden Jeit mit biefcit Derfud)eit gurücfhielteu, l)at baS feinen ©ruitb barin, baff wir in fo unruhig bewegten 3citeu bic ©rregung ber ©emiiter uidjt fteigern wollten. Um fo meljr Ijat es uns befrembet, baff biefc Dcrfud)e gcrabc jefjt Oon auberer Seite gemacht werben, nnb fogar in ber ?(bfid)t, uod) eine arge 33erfcf)led)terung ber ®r» 3iet)uug nuferer Jngeub 31t erreichen fOiau will ben iHcligiouS* unterricht nnb bic Einleitung 311111 religiöfeit Sehen aus ber 'Schule oerweifen 1111b ben 9teligionSunterrid)t l)öd)ftens burd) eine farb- 1111b fraftlofc Sittenlel)rc erfefjcit. @S fiub falfd)c Drüber, bic, wie ber Slpoftel fagt, fid) einfd)(eid)eu, nufere Freiheit 311 Überliften, bic wir haben in ©fjrifto Jefit, 11111 uns in ftned)tfd)aft 311 fd)tageu (©al. 2, 4). „So ber ©eift bcS .perrn ift, ba ift greil)cit" (11. Jtor. 3, i7). Hub berpeilanb felbft lehrt im ©oangelium: „Senn il)r in meinem Sorte bertjarrt, werbet itjr wahrhaft meine Jünger fein nnb werbet bie Sat)rf)eit erfennen, 1111b bie Sal)rl)eit wirb euch frei iuad)eii'' Ijol). 8, 31. 32). Hub nun will mau bic Sd)itlc baburd) be= freien, baff ntau Sfjrifti ©eift uub Sort aus il)r oertreibt 1111b bas lteiiut ntau „freie Sdjule" — frei Oon allem ÜMigionS» unterrichte, frei 0011 allen religiöfeit Übungen! ©egen biefeu Der» fud) ergeben wir in gerechter ©ntriiftuugaufs neue nufere Stimme.
Disper hat	ber	Schulunterricht	in Öfterreich einen
religiöfeit ©haraftcr gehabt Der 3teligionSuutcrrid)t wirb in ber Sd)ule erteilt uub ift gefcfjlid) gefiebert; guglcid) waren bie dleligionSitbungen iunigft mit bem Unterrichte Oerbitiiben burd) baS Sd)itlgebct, ben gemeinfameu Defud) beS ©otteS» bieufteS, bcu gemeinfameu ©mpfattg ber 1)1. Saframenfe. So faiiu	man fagen:	©ott	ift uod) in ben	Sd)iilcu öfterreid)S.
Etiiumehr foll cS	aubers werben.	©S foll 3War nod)
ber ^Religionsunterricht in ber Schule gebulbet werben, wie eS baS ©efet) Oerlaugt; aber alle ©rinnerungSgeid)eu ber üieligion folleu aus ber Sduile entfernt Werben. Die tiuber folleit	ihre Dürfe	nid)t	mehr auf baS	Dilb ihres ©rlöferS
richten fönneit; uiepts foll fiel) in ber Schule befiuben, Was auf ben religiöfeit Sinn eiitwirleu 1111b ihn nähren fann. El ber itid)t	allein	aus	bcu Eiligen, foubern and)	aus ben
pergett ber	Üinber	foll	©ott oerfdjwinbeu. Die DleligioitS»
Übungen folleit nicht mehr in uub 0011 ber Schule gehalten, foubern Icbiglid) bem ©rmeffeu ber ©Iteru überlaffen werben. Jebc Einleitung uub Efugctuöhmtug an bas religiöfc iiebeit foll in ber	Schule	unterfagt Werben — furg baS	SofungS»
wort lautet	nun: Jort	mit ©ott aus ber Sd)ulc.
'Sir enthalten uns, auf bie Cucllen uub weiteren Diane biefer Seftrebungen eingugehen; aber wir inüffeit wenigfteiiS bie uuterrid)tlid)e Seite biefer Jorbcruug mit einigen Sorten berühren. Die Schule hat bie Deftimmung, bie l)erantt>ad)' feuben ©cfd)lcd)tcr für bie Elufgabeu bes mcnfd)lid)en Gebens Oorgubilbeit, uub muf) ber gefamte Sehrftoff 31t einem hav'-mouifcheit ©augeu Oerbitiiben Werben. Elod) mehr; in bcu weltlid)en Uutcrrid)tsfäd)eru geht bic ©infithruug in bic praftifdje Übung bes ©eiernten mit bem Unterrichte panb in ,'panb nnb wirb fo mit bem Scheit aufs iunigfte Oerbuitbeu. SeldfeS lluterrichtsfad) hat aber einen fo mächtigen 1111b 1111» mittelbaren ©inflnf; auf bas Sehen, Wie ber iHeligiouSuiiter» rieht V Sarinu foll alfo gcrabc biefer oon ber praftifd)cu Übung in ber Sd)ule aitSgefd)loffeu werben9 Jhr fehet, ©eliebte, wie wenig ber paff gegen bie Eteligion imftaubc ift, and) mir folge* rid)tig 311 beufeu uub 311 bnubefu. ©rwenbet nad) Silltürgweierlei 3)1 ah au; fann mit foldjeu ©cgueru eine Derftänbignngmöglid) fein? 9?eiu, gegen biefc Seftrebitiigeu erheben wir immer 0011 ueiiem in gerechter ©utrüftung nufere Stimme.
Dielgelicbtc im .perrn! Sir wiffeit wopl, bag man uns oorwirft, wir feien gegen bcu Jortfdjritt auf beit ©ebieteu bcS ineitfd)Iid)»irbifd)en SiffenS. Diefcr Dorwurf ift ebenfo itngered)t wie unbegrünbet. Sir begrüßen im ©egeuteil jebc gefunbe ©ntwidluug beS menfd)lid)eu ©cifteSlebeuS nnb freuen uns über bie Jortfdjrittc ber uiciifd)lid)cu ©eifteSarbeit auf allen ©ebieteu beS irbifdjen Sehens Sas wir aber beau» ftaiibcu, ift baS Dcftreben, bie Sohlfaljrt ber 3Rcnfd)heit lebiglid) auf bie Deroollfommituttg ber irbifd)eu ScbeuSbcbiu» guugen griiubcu gu wollen $u biefer Deanftanbuug oerau» lagt uns fdjou bic täglidje ©rfahmiig, weld)e geigt, bag ber materielle Jortfd)ritt allein bie mcnfchliche ©cfellfchaft bisher uid)t gliidlid) gemad)t l)t>t uub uid)t gliidlid) machen Faun. Die irbifd)e SebenSarbeit umfaßt ja bie Söfuug gWeier EFuf
gaben; fie gilt biefer Grbe uttb bei- Sorge für basi Grbeu-Icbeit; fie hat aber nod) ein aubereS $iet, ^aS über biefe Grbe hiuauSWcift iit bie Gwigfeit, wo nufere ^olteubiutg uub bie eublid)c Gutfdjeibuug liegt
Jrett biefen ©ruubfä^eu uub als ,'piiter ber uml)reit ©ruttblagcu bes .peiteS ber ÜJeitfdjh.eit müffeit wir alle iBe-ftrebnugen abweifen, welche bie Grfd)iitterung biefer ©riiub-lageit, ob auSgefprod)eu ober in ihren f^orgeu, 311111 .ßiele haben. Sot)t fiub wir mit beit 33eftrebiingeu üöltig eittücv» ftauben, bie Unterrid)tžinetf)o5c 31t üerüollfommuen, aber mir ntüffen barait feftfyalten, baf; biefer nicht auf Soften bes wid)tigfteu Unterrid)tSgegcuftanbeS, bes 9icligionSuuterrid)teS, gefd)iet)t. Sir bebauern ntandje SDiängel in ber Regelung nnferes Schulwefeits; aber was fie bent $$otfe gewä^rlciftct, werben wir uns unb beu uns anücrtrauteu (Staubigen nid)t uet)meit taffen. Sir fäntpfen nidjt gegen bie Grweiterung bes weItUd)eu SiffenS; aber wir verlangen and) forgfältige ^ßftege ber RetigionSfeuutuiS 1111b bie unjcrtrennlid) fid) baran au fd)liefteube RetigioitSübuug.
llitb baruitt, ©eliebte ©laubige, fönitcit wir oljite Über> l)ebung fagen, weint wir jene Seftrebuitgeu befämpfeu, fäntpfen wir itidjt tebiglidj für uns, foitbern für eud); wir fäntpfen itid)t üou .'perrfd)fiid)t geleitet, fottberu gebräugt üon iüiitleib 1111b Grbarmcit mit citd) uub euren ftittberu, bie in Uitfcutttnis aufwadjfeu füllen iu altem, was itjiieu Jroft im £ebeu 1111b 'Oiitt uub Grl)ebuitg im -Sterben geben fautt. Sir fäntpfeit für bie ftaatlidje Orbituitg, bie wir ol)iiel)iu fdjou genugfant beu gcfät)rlid)fteu Grfdjütteriutgen auSgefe^t feljen; wir fäntpfen für bie $uiibameute ber Sof)lfaf)rt ber 33ölfer, bereit X'auer l)afteftcS bie Religion uub ber ©otteSglaube ift.
Hub il)r, ©eliebte ©laubige, wollt itjr biefen Stampf uns allein überlaffen? Sollt it)r felbft eure t)eitigften ©iiter unb tuidjtigfteu Qntereffen fd)tt£loS preisgeben? Könntet it>r gleid)* giltig uub teilnahmslos jitfetjen, wie bic fatl)o(ifd)e Kircf)C iu • Cfterreid) 3ugrunbe gerid)tet werben fotl? ^t)r wollt bas nid)t; bafür babett wir üon eud) t)crrlid)e 93eweife. So galtet beutt feft an bent üon S^riftuS gefegten oberften f>irten ber Sirene, beitt römifdjeu Zapfte; febaret eud) mannhaft um eure Ober hirteit jitr 2lbwef)r ber brol^eubeu ©efaf)reu unb l)öret auf itjre ü)laf)ituugcu uub Sariiungeu. Sd)aret eud) um eure eifrigen *ßriefter unb um treue fatt)olifd)e SOZänner, bic flar bie glätte ber S'ciube burd)fd)aueii. ßeiget eure Sertfd)ä^ung gegen bett Religionsunterricht, ittbent it)r felbft eure Siitber üou il)rer jarteit Qjugenb an mit beu Sattheiten bcs ©laubeits befannt mad)t uub fie in itjre jugcitblidjeu Seelen tief ein» pftanjet. 23or altem fei euer Sebeit felbft euren Sittberu ein lebenbiger eiubrudSttotter Religionsunterricht; taffet fie fein '.Wtfjücrhältnis jWifdjen eurem ©tauben uub eurem Sebeit fetjen, fottberu übet treu eure Zeitige Religion üor ihren klugen, bamit fidi etter SJ3orbilb tief in it)re fersen präge. Uuterftü^et alte ffleftrebungett, bie bas 3ict verfolgen, bic @rjiet)ung auf ber ©runblage eurer tjeiligcu Religott aufjubaueti. iiefet tren!att)olifd)e Leitungen ttttb Sd)riftcu, bie eud) belehren über bic ©cfat)rcu, bie eurem ©tauben brotjeu, uub über bie 'JJiittct,
ihnen 311 begegnen. Hub ergreifet bie Saffe bes ©ebetes, auf baf; eud) ber .sperr ftärfe 1111b euren Strni führe, mit eure hciligften ©iiter 311 fdjüfceu!
Sir aber bitten beu ,'perru, er wolle erfüllen, was ihr in Verehrung ber heilen Rofeufraujföiiigiu betet: Gr möge eud) beu ©tauben mehren, Gr möge eure ,'poffuiiug ft arten, Gr möge bie Siebe iu eud) entflammen!
Gmpfangct 001t uns ans üäterlidjen •peilen nod) nuferen Segen: GS feguc eud) f ©ott ber 35ater uub + ber Sohn uub f ber .'peitige ©eift! 9lmeit.
©egeben 31t Sieit, aut $efte bes heiligen Güangelifteit üufas, beu !8 Oftober im ^al)re bes .'peitS 190).
Wnto» ^ofef Marbiiml Wnifdin, ^iivftei*3bifd)of üou Sieu. (skorg Mavbinal Mo pp, g-iirftbifdjof üou SBrestau. fco MnvDiunt Pott Sfrlicitsft),	rftc 13bifd)0f üon ^rag.
^o(|aitnc6 .«luöiunl ^wjtjun, g-ürftbifdjof toou Ärafan, vertreten bitrd) Stuatol, Sit.=©ifd)of 001t ^reuopotiS, Seit)bifd)of üon S’rafau.
Johannes MavDittni Mntfriittjnler, giirftet^bifdjof oou Salsburg.
rt’»-««,? «nt., gürfterjbifd)of 001t Olinii^.
Hörend, Grjbifdjof üon Lemberg, rit. gr.
^ofef, Gi'3bifd)of Don Hemberg, rit. lat. sJJi(ittf)nu5, Gr3bifd)of t>ou ^ara.
^ofef, Grjbifd)of von Seniberg, rit. arm.
Jyvmii 'iiorgin, ?y it r f t e r 3 b i f cf) 0 f Don ©Ö13.
(fuunnnuft ^ohnttne», 33ifd)of Oou Seitmeri^, vertreten burd) ^ofef, ©ifd)of üon föttiggrä^;
^ol)nnitC5 'i^ttpt., 33ifd)of üoit ^arei^o^^la.
ÜÜKartin	93i)djof	üon 93ubweis.
^ofef, ^ürftbifdiof üon ©ttrf ^vauj 9Bnvitt, 2>ifd)of üon Siits. aRirfjncl, ^ürftbifd)of üon Saüaut.
Philipp, 93ifd)of üou Spatato=9)?acarSca. ftolomnti, Xit.'93ifd)of üou Xricala, ^tpoftolifdier $elbüifar. ^ofef Wvegov, 93ifd)of üou Ragttfa. yropotö, giirftbifdjof üou Sedan.
Jvt'ntt), 53ifd)of üott Gattaro, üertreteu burd) ^ofef ©regor, ®ifd)of üott Ragufa.
^ohmtncö ünpt., ©tfd)of üou St. Rotten.
Honftnntin, 33ifd)of üott ^rjemt)St, rit. gr.
'Jtiiton, 33ifd)of üou i^eglia.
lutati ^onnbentuvn, gürftbifdjof üott Saibad).
3ofcf «clinftinn, ©tfd)of üou ^r3emt)St, rit. lat.
Veo, 93ifd)of üott laruow.
33ifd)of üoit 3:rieft--Gapo b’ Qftria.
^orömt, 93ifd)of üon Sefiua, üertreteu burd) 'DlatthäuS, Grjbifd)of üou 3ara-^ofef, öifchof üou Äöttiggrä^.
iMujcnj, 93ifd)of üou Sebettico, üertreteu burd) l'Jiattl)äuS, Gr3bifd)of üon 3arn-C?ötcftin, 3'iirftbifd)of üon Trient.
Wvcflov, 93ifd)of üou StauiSlan.
93ifd)of üon 93rüutt.
Sofef, 5iirftbifd)of üou ©rij.cn.
62.
Archiepiscopi et Episcopi Ditionis Austriacae
Dilecto ac Venerabili Clero suo salutem in Domino!
Venerabiles Fratres!
Vindobonae una congregati ad res collatis consiliis discutiendas, quae Ecclesiae et religionis bonum spectant, sollicitudinem nostram praeprimis ad Vos, Venerabiles Fratres, convertimus, utpote qui potiorem partem gregis Jesu Christi effecitis.
Invocato in hunc finem superno auxilio, benedictione speciali nec non hortamentis Summi Pontificis Pii X. suffulti, confidenter, Fratres dilectissimi, Vos solemni hac occasione alloquimur. Equidem Vos estis adjutores nostri fidelissimi, in partem sollicitudinis nostrae vocati, qui zelo animarum acti operam Vestram pastoralem in vinea Domini laudabiliter impenditis, verbum Dei adultis et parvulis annundantes, Sacramenta sancte administrantes, miserae conditionis populum, paupertate et ignorantia laborantem, multifariam multisque modis adjuvantes, ad exemplum Samaritani in evangelio. Et quia vita sacerdotum evangelium est laicorum, exemplis vitae Vestrae sacerdotalis populo aedificationi esse studuistis et hac ratione doctrinam, quam ore praedicastis, exemplis confirmastis. Non defuerunt tribulationes et insectationes mundi adversus Vos, sed exemplum Christi Domini prae oculis habentes, patienter eas sustinuistis, gaudentes, quia digni habiti fuistis pro nomine Jesu contumeliam pati Vos gaudiorum et tribulationum nostrarum participes fuistis. Haec animo nostro revolventes, Fratres dilectissimi, gratias Vobis agimus quam plurimas, gratulamurque Vobis; quod vero majus est, Deus justus judex retribuet Vobis abundanter: „Euge serve bone et fidelis . . . intra in gaudium Domini tui!“ ’) Merces magna nimis, quae bonis sacerdotibus repromittitur.
Nos quidem una mente omnes obsecramus Jesum Christum, Pastorum Principem, ut et »n posterum cooperatio Vestra, zelus Vester, exempla sacerdotalis vitae Vestrae in dies crescant. „Pater sancte, serva eos in nomine tuo, quos dedisti mihi!“ 2) Non diffitemur tamen, Fratres dilectissimi, nostris hisce diebus pericula haud spernenda clero imminere, de quibus Vobis breviter loqui pastoralis nostri officii esse ducimus, ut mala praeveniamus, et si quae jam incipiant radices mittere, tempore opportuno eradicemus.
Conqueritur Summus Pontifex Pius X. literis encyclicis diei 28. Julii 1906 ad Episcopos lialiae „Pieni danimo“, spiritum inobedientiae et independentiae aliquot e clero invasisse. Hae literae documenta et
admonitiones continent sapientissimas, quae, ut nobis ex ipsius Pontificis ore constat, neque extra Italiam vi sua destituuntur.
Serp:t satis late summa quaedam errorum ac principiorum circa doctrinam et disciplinam ecclesiasticam, quae sub nomine reformismi vel modernismi veniunt, quaeque quasi venenum et semen malum mentes et corda quorumdam e clero virorum inficiunt. Verbis et scriptis proclamant, dogmata accomodanda modern's systematibus, quae scientifica vocantur, quaeque rationalismi et evolutionismi erroribus redolent. Haec extollunt ultra modum, negligunt e contra sanam Ecclesiae doctrinam, prouti nobis a Ss. Patribus et a s. Conciliis tradita fuit. Innovationes quoque circa Ecclesiae constitutionem ad similitudinem constitutionis civilis inducere contendunt, ut puta circa sedium episcopalium nec non aliorum quorundam ecclesiasticorum officiorum canonicam provisionem: impugnatur ausu temerario sancta coelibatus institutio, quae semper fuit Ecclesiae decus et robur. Quae quidem tam abnormia esse intelliguntur. ut vel quaelibet de hisce innovationibus disputatio omnino sit damnanda et reprobanda. Ex praefato spiritu inobedientiae et reformat:onis sponte sua profluit habitus perversus discutiendi praecepta, consilia et admonitiones Superiorum ecclesiasticorum, saepe aetate, sapientia et doctrina eminentium, eorumque vim variis et temerariis subtilitatibus eludendi
Contra hunc temerarium innovationis spiritum, Fratres dilectissimi, apostolica fortitudine jam sub initiis resistendum est, ne quasi malum semen optimam partem agri Dominici pervadat cum damno inaestimabili doctrinae et disciplinae ecclesiasticae et salutis animarum. Si quis recte consideret et recogitet tx corde, persuadebit sibi, causam harum querelarum, huiusque spiritus innovationis quaerendam esse non tam in defectu institutionum Ecclesiae, sed magis in passionibus humanis, quae etiam cor sacerdotale, proh dolor! pervertere possunt, ut puta superbia mentis, quae spiritum obedientiae et humilitatis exhorret, concupiscentia carnis, quae jugum Domini, licet suave, ferre non valet, concupiscentia oculorum, quae bona terrena, oblectamenta saeculi plus aequo exoptat. Quae omnia, Venerabiles Fratres, si vel in ips's laicis damnantur et reprobantur, quanto magis in clericis, in partem Domini vocatis, qui, teste Christo Domino '), sal terrae et lux mundi esse debent!
>) Matth. 25, 21. 23. — '■*) Joann. 17, 11.
i) Matth. 5, 13. 14.
„Renovamini spiritu mentis vestrae“, clamat Spiritus Sanctus1); hoc idem, Fratres dilectissimi, et nos clamamus. Renovemus nosmetipsos resuscitantes in nobis gratiam sacerdotalem, spiritum fidei et orationis. Quo consliio vehementer commendamus, ut clerus, Sanctorum exemplis insistens, exercitia spiritualia frequenter peragat; in silentio enim et quiete proficit anima devota. Instate orationi et piae meditationi quotidie, juxta praeceptum Dominicum: „Vigilate et orate, ut non intretis in tentationem.“ 2) Oratio et vigilantia, en scutum firmissimum adversus spiritum mundi, ancora salutis, custodia puritatis in moribus sacerdotalibus. Haec est, Fratres dilectissimi, prima et necessaria reformatio, ut digna efficiantur instrumenta gratiae ad salutem animarum nobis creditarum et mereamur, ut Deus nostris laboribus benedicat; nam „neque qui plantat, est aliquid, neque qui rigat, sed qui incrementum dat, Deus.“ 3)
Hic praeterire non possumus, quin universo Venerabili Clero valde commendemus devotionem erga sacratissimum Cor Jesu et B. Mariam V., quae ab Ecclesia maximi habetur momenti, ut fere necessaria ad sacerdotalem perseverantiam videatur. Cor Jesu docet nos humilitatem; ipsum cor est sacerdotale, in quo reconduntur thesauri salutis aeternae, cor flagrans amore nostri, quod compatitur et medetur infirmitatibus nostris.
B.	V. Maria est mater nostra, ministra potissima salutis, mediatrix omnium gratiarum; ipsa, ut multa paucis dicamus, omnipotentia supplex.
Non diffitemur sane, Venerabiles Fratres, quasdam Ecclesiae institutiones, quatenus dispositiones sunt humanae prudentiae, temporum circumstantiis immutatis aliqua reformatione indigere posse. Testatur hoc ipsa historia, quae docet, non semel Ecclesiam, aliquando in Conciliis collectam, saepius opera Summi 'Pontificis aliorumque Pastorum divisim plura reformasse, et in dies sensim renovat quasdam disciplinae leges ac jurium codices. Has vero reformationes decernere, Christo sic statuente, competit Ecclesiae docenti. Summo Pontifici scilicet et Episcopis. Equidem verum est, reformationes optimas etiam aliunde initium habuisse; accessit tamen semper Ecclesiae docentis sanctio. Reformationes vero, quae a legitima auctoritate sancitae non fuerunt, sed per aliam viam in Ecclesiam inductae sunt, tristissimum exitum nactae sunt, uti quotidiana testatur experientia. Apprime tamen novimus, Fratres dilectissimi, Vestra quoque consilia, Vestram cooperationem Pastoribus in regimine Ecclesiae opportuna esse et perutilia. Hoc consilio Mater Ecclesia instituta condidit, ut sunt synodi, quae sensim in usum iterum veniunt, conferentiae decanales et pastorales, quae opportunam sacerdotibus offerunt occasionem negotia pastoralia discutiendi, desi-
deria Pastoribus libere aperiendi. Haec genera conventuum, usu Ecclesiae jam sancita, nos Venerabili Clero commendamus, utpote quibus honestae libertati satisfit simulque constitutioni ordinis sacerdotalis hierarchicae. Ceteras vero sacerdotum inter se associationum formas, quae disciplinae ecclesiasticae et spiritui sacerdotali minus conveniunt vel ab eis alienae sunt, profecto commendare non possumus.
Aliud sollicitudinis nostrae pastoralis officium est vigilem curam habere, ut verbum Dei digne et competenter fidelibus annuncietur. Non abs re erit, Venerabiles Fratres, breviter ea revocare, quae Ecclesia hac in re statuit ac decernit. Praeprimis necesse est, ut praedicator vitam exemplarem prae se ferat; exemplum enim bonae vitae credibilem reddit praedicationem nostram. De Christo Domino S. Lucas dicitf): „Coepit facere et docere“; exempla praecesserunt, verba subsecuta sunt. Nemo habeat facultatem praedicandi, nisi prius de vita et scientia et moribus probatus fuerit (Trid.). Materiavero praedicationis ea assumatur, quae a Christo Domino indicatur dicente2): „Praedicate Evangelium“ . . . „docentes eos servare, quaecumque mandavi vobis“, vel, ut explicat Tridentinum3), „An-nunciando eis... vitia, quae eos declinare, et viitutes, quas sectari oporteat, ut poenam aeternam evadere et coelestem gloriam consequi valeant“. Removeantur ergo a loco sancto omnes quaestiones, quae ephemeridibus aulisque academicis magis congruunt, quam Ecclesiae ; removeantur ea omnia, quae indolis personalis sunt, nunquam quaerendo, quae nostra sunt, sed quae Jesu Christi. Memores sint sacerdotes praedicationis fontem praecipuum esse s. Scripturam, eamque interpretandam non juxta privatum sensum cuiuslibet, qui saepius passionibus obumbratur, sed juxta interpretationem Ecclesiae, Ss. Patrum et Conciliorum. Parvulis praesertim frangendus est panis verbi Dei in scholis. Quanta diligentia, quantus zelus in hoc officio adimplendo requiratur, nemo est, qui non videat, cum causa agatur maxima, de puerorum scilicet institutione et educatione, qui veluti flores et gemmae nascentes Ecclesiae sunt. Nostis, Fratres dilectissimi, Summum Pontificem Pium X. speciales edidisse4) literas encyclicas „Acerbo nimis“ de doctrina Christiana tradenda. Has literas perlegite saepius! Ardescat zelus Vester in hoc officio gravissimo peragendo !
Crescunt in dies conatus virorum malorum, qui parvulos a materno Ecclesiae sinu eripere contendunt, scholam independentem ab Ecclesia, educationem a religione liberam proclamant. Non dissimili vehementia matrimonium Christianum impugnant, ut jam ab incunabulis adolescentulos veneno errorum impune imbuere
■J Eph. 4, 23. — 2) Matth. 26, 41. — 3) | Cor. 3, 7.
') Act. I, I. — 2)Marc. i5) is. Matth. 28, 20. - 3) Sess. V. c. 2. de Reform. — *) 15. April. 1905.
1906. VII. 62.
109
possint. — Satagite, Fratres dilectissimi! Adlaborate contra hos perfidiae conatus. Fideles opportune edoceatis de hisce gravibus periculis, quae educationi filiorum, familiae imminent, ne ob ignorantiae tenebras in laqueos inimicorum incidant.
Reliquum est, ut de quaestione sociali, quatenus ad clerum attinet, pauca dicamus. Nihil in Ecclesia antiquius quam sortem miseram infimae plebis pro viribus sublevare. Testantur hoc innumera instituta in commodum orphanorum, aegrotorum, pauperum, quae saeculis anteactis ortum habuerunt. Recrudescente dissidio inter operarios et dominos, pauperes et divites, Leo XIII. s. m. documenta edidit sapientissima, quae naturam, causas, remedia hujus quaestionis declarant, ut videri potest in literis encyclicis „Rerum Novarum“ i) et „Graves de communi.“ 2) Quoniam vero quaestio socialis, ipsa Ecclesia teste, principaliter religiosa et moralis est, clerus jure proprio huic quaestioni solvendae operam suam impendit. Promant sacerdotes ex Evangeliis doctrinas Jesu Christi, quae si dissidium non ex toto auferunt, certo molliunt; adhortentur divites ad justitiam et charitatem colendam; pauperes vero doceant, ut exemplo Jesu Christi patienter inevitabiles miserias hujus vitae, quae militia est super terram 3), ferant spe suffulti futurae gloriae. Promoveant utiles et opportunas societates, conditioni operariorum sublevandae aptas, auspice tamen religione, ne ipsae ad malum vergant. Flaec vero actio popularis a vigilantia Ecclesiae num-quam subtrahenda est; Ecclesia enim suo materno interventu libertatem cleri et virorum catholicorum minime restringit, quin immo tuetur. Sacerdotes operam in hoc genere rerum navantes, memores semper s;nt dignitatis et missionis sacerdotalis, quae praeprimis animarum causa esse debet. Omnem modum loquendi devitent, qui valeat in operariis excitare odium et aversionem contra classem dominorum et divitum.
Aliud tandem rerum genus, quod sollicitudinem nostram expostulat, sunt diaria, folia periodica, quae in dies crescunt et propagantur. Vestrum est, Venerabiles Fratres, arcere populum Christianum a lectione malarum ephemeridum, quae veluti pestis mentes et corda sauciant. Caveant et ipsi sacerdotes ab hisce lectionibus, nisi gravis causa identidem excuset. Obsecramus, ne viri e clero, nimis sibimetipsis confisi, malas ephemerides legant, quia ex hac lectione sensim sine sensu, teste experientia, venenum mortiferum hauriunt, quod fructus malos producere non tardabit. Magis vero dolendum est, si quando contingat, sacerdotem ipsum edere, moderari, adjuvare folia, quae spiritum inobedientiae, insubordinationis erga auctoritatem immoderatae libertatis, inconsultas reformationes promovent. Ad memoriam reducimus praecepta, quae de hac gravi
materia Ecclesia edidit in constitutione „Officiorum ac ac munerum“ ')> praesertim ea, quae articulo 42. prae, cipiuntur; „Viri e clero . .. prohibentur, quominus absque praevia Ordinariorum venia, diaria vel folia periodica moderanda suscipiant.“ Nostrum erit, in hac re peculiarem exercere vigilantiam et absque ulla haesitatione etiam severiora decernere contra contumaces violatores horum praeceptorum.
Ceterum confidimus, Fratres dilectissimi, hortamenta et admonitiones nostras animo lubenti Vos esse accepturos et qua praediti vestis docilitate et humilitate, observaturos. Vinculum - obedientiae et reverentiae Vestrae erga Pastores Vestros, qui honorem hunc sibi non ipsi sumpserunt, sed positi sunt a Spiritu Sancto regere Ecclesiam Dei2) et rationem reddituri de animabus Vestris3), in dies firmetur, solidetur! Oremus pro invicem et Jesus Christus, Princeps Pastorum, benedicat Vos omnes! Arnen.
Dedimus VINDOBONAE in conventu plenario, festo S. Lucae Evangelistae anno reparatae salutis 1906. Antonius Josephus Cardinalis Gruscha, Archiepis-copus Viennen.
Georgius Cardinalis Kopp, Episcopus Vratislavien. Leo Cardinalis de Skrbenky, Archiepiscopus Prägen. Joannes Cardinalis Puzyna, Episcopus Cracovien., per ipsius Auxiliarem Anatolium Episcopum Ireno-politan.
Joannes Cardinalis Katschthaler, Archiepiscopus Salisburgen.
Franciscus Sal, Archiepiscopus Olomucen. Andreas, Archiepiscopus Leopolien. Ruthenorum. Josephus, Archiepiscopus Leopolien. Latinorum. Matthaeus, Archiepiscopus Jadren.
Josephus, Archiepiscopus Leopolien. Armenorum. Franciscus Borgia, Archiepiscopus Goritien. Emmanuel Joannes, Episcopus Litomericen., per Josephum Episcopum Reginae-Hradecen.
Joanes Bapt., Episcopus Parentin. et Polen. Martinus Josephus, Episcopus Budvicen.
Josephus, Episcopus Gurcen.
Franciscus Maria, Episcopus Lincien.
Michael, Episcopus Lavantin.
Philippus, Episcopus Spalaten. et Macarscen. Colomannus, Episcopus Tricalen., apostolicus Vicarius castrensis.
Josephus Gregorius, Episcopus Ragusin. Leopoldus, Episcopus Secovien.
Franciscus, Episcopus Catharen., per Josephum Gre-gorium, Episcopum Ragusin.
Joannes Bapt., Episcopus S. Hippolyti. Constantinus, Episcopus Premislien., Sanachien. et Samborien. Ruthenorum.
>) De die 15. Maji 1891. — 2) De die 18. Januarii 1901. — h Job 7, 1,
i) De die 25. Januarii 1897. - *) Act. 20,28. - 3 Hebr. 13, 17.
16
Antonius, Episcopus Veglen.
Antonius Bonaventura, Episcopus Labacen. Josephus Sebastianus, Episcopus Premislien. Lati-
Matthaeum
norum.
Leo, Episcopus Tarnovien.
Franciscus, Episcopus Tergestin. et Justinopolitan. jordanus, Episcopus Pharen., per Matthaeum Archi-episcopum Jadren.	_
Josephus, Episcopus Reginae Hradecen.
Vincentius, Episcopus Sebenicen., per Archiepiscopum Jadren.
Coelestinus, Episcopus Tridentin.
Gregorius, Episcopus Stanislaopolitan. Ruthenorum. Paulus, Episcopus Brunen.
Josephus, Episcopus Brixin.
63.
Velečastitim p. t. duhovnim pastirjem!
Današnji Škofijski List prinaša: 1. pastirski list škofov avstrijskili do vernikov, v katerem se govori posebno o razporoki in o slobodni šoli; naj se ta list vernikom počasi in z naglasom prečita pi*vo adventno nedeljo; 2. pastirski list škofov do svojih duhovnikov; morda bi ne bilo napačno, ko bi ga o priliki sestanka društva »Sodalitatis« skupno pre-čitali; veseli me, ko moram izjaviti, da so nekateri opomini za duhovne ljubljanske škofije za sedaj še brezpomembni, ker dotičnega necerkvenega gibanja med nami še ni, vendar semtertja opažam, da bi se tudi pri nas moglo začeti, česar nas Bog obvaruj !
Opozarjam tudi vse p. t. duhovne pastirje na točko II. v zapisniku dekanskega shoda, ki je ponatisnjen v letošnjem Škofijskem Listu str. 73—81. Točka II. je na strani 73—75; govori o raznih žp uvedenih zbirkah in posebno o prepotrebnih prispevkih za sv. Očeta. Naj bode v vsaki župniji »papežev dan« zares dan slovesen, dan dejanske ljubezni do sv. Očeta!
V	Ljubljani, 10. novembra 1906.
t Anton Bonaventura,
škof.
64.
Poroke naborni dolžnosti podvrženih oseb.
C.	kr. deželna vlada za Kranjsko sporoča z dopisom z dne 22. oktobra 1906, št. 17.034 semkaj do-slovno:
T)er Sanbežregieruug fittb neuerer $eit mehrere o a 11 e jur $euutui£ gefommeu, baß Trauungen ftettuitgšpflidjtigcr ißerfonen borgeitommcii mürben, ohne baß fid) ber traneubc ©eelforgcr überzeugt hätte, ob ber Bräutigam bic uad).§50 be§ itlchrgejeßeb bbttt 11. ?tyri( 1S89, ;K6j.T>l. Üir. 41, erforberlidjc auäual)möit»cife (Shebemillignug befiße ober uid)t. Siegt eine foldjc SJemilliguug itidft bor, fo trifft and) beit 3)?itfd)ulbigen alfo beu bie Trauung bottjictjcnbeu s]>ricfter bie im (Mefeße borgefeheue ©elbftrafc bon 00 biž 300 K T)aö f)od)unirbige Orbinariat rnirb bringeubft erfud)t, bie uutcrfteßeubeu ©eelforgeämter auf biefe gefeßlidjett 83c»
fiimmuugeu einbringlidj aufmerffant ju ntad)eu nnb benfelbcu ftreitge ju berbictcu, bic Trauung eined eutmeber nod) nid)t in baž ftellungspflidjtigc Sllter ober eines nod) uidjt aus ber britten StlterSflaffc getretenen ^iiuglingS berpttelpncu, toenu er fid) uid)t mit ber borgefdjriebeitcn (Sljebeioilliguug aužjtn toeifen bermag.
31ur biejeuigeu im ftclluitgSRflid)tigett Sllter bcfinblidjcn Terfoucu, tocld)c bei ber Stellung gclöfd)t ober „'ibaffeuun-fäl)ig" ertlärt, ober in ber britten ÜllterSflaffe uid)t affentiert toorbett fittb, bebilrfeu feiner foldjett SöetbiKiguttg.
Ta navod c. kr. deželne vlade se častitim gospodom duhovnikom naznanja z naročilom, naj se po njem ravnajo.
65.
Društvo dobrodelnih gospa v pomoč dijakom.
V	Ljubljani se je osnovalo društvo, ki hoče di- Ker ima torej društvo velik karitativen pomen, ga jakom preskrbovati dobra stanovanja. Vsakemu je vsem čč. gg. duhovnikom toplo priporočamo v blago-znano, da se nravnost dijakov odločuje na stanovanju, hotno podporo.
6.
Apostolstvo molitve.
Vodstvo „Apostol st v a molitve za ljubljansko škofijo prevzame od 3. decembra leta 1906 dalje prečastiti o. Alojzij Žužek, superior jezuitski v Ljubljani.
67.
Duhovnih vaj
so se udeležili 1. 1906 sledeči čč. gg. duhovniki ljubljanske škofije:
Antončič Anton	Kerin Martin	Pengov Frančišek
Bajec Jakob	Kmet Mihael	Perko Ivan
Barle Janez	Dr. Knific Janez	Pfajfar Ivan
Bergant Valentin	Knižek Feliks	Plevaneč Janez
Bernik Valentin	Koblar Josip	Podbevšek Jernej
Bešter Janez	Kocjančič Anton	Podlogar Leopold
Bizjan Janez	Kolar Josip	Poljšak Anton
Brajec Josip	Koprivec Peter	Porenta Gašper
Brence Janez	Dr. Koren Ivan	Porenta Jakob
Bukowitz Henrik	Kos Josip	Pravhar Josip
Čebašek Janez	Kovič Jernej	Prijatelj Janez
Čerin Karol	Koželj Frančišek	Primožič Jernej
Černe Leopold	Kralj Frančišek	Pristov Josip
Češenj Andrej	Krek Frančišek	Raktelj Leopold
Češarek Frančišek	Krištofič Lovro	Ramovš Jakob
Čuk Karol	Kržič Anton	Rebolj Blaž
Dr. Demšar Josip	Dr. Kržišnik Josip	Remškar Valentin
Dr. Dolenec Josip	Lavrenčič Ivan	Rihar Štefan
Erker Ferdinand	Lavtar Josip	Rome Josip
Erker Josip jun.	Laznik Josip	Rožnik Tomaž
Erzar Frančišek	Lenasi Karol	Rudolf Alojzij
Eržen Frančišek	Dr. Levičnik Alfonz	Schauer Avgust
Ferjančič Frančišek	Lomšek Ivan	Schiffrer Ludovik
Gantar Lovro	Lovšin Anton	Sever Frančišek
Gliebe Josip	Magajna Andrej	Sitar Valentin
Globelnik Janez	Dr. Marinko Josip	Skubic Anton
Gnidovec Karol	Medved Anton	Smolnikar Luka
Godec Janez	Miklavčič Janez	Sta?inski Nikolaj
Gornik Frančišek	Mikuž Janez	Stenovec Anton
Hartman Josip	Nadrah Ignacij	Steska Viktor
Janc Ivan	Nagode Janez	Stržaj Frančišek
Janež Dominik	Nemanič Martin	Širaj Andrej
Jarc Alojzij	Nemanjič Ivan	Škerjanec Janez
Jarc Anton	Ocepek Josip	Šlibar Gregor
Dr. Jerše Josip	Ogrizek Jakob	Šparovec Frančišek
Kajdiž Tomaž	Oswald Frančišek	Švigelj Josip
Kajdiž Valentin	Paulus Vilko	Tavčar Mihael
Kalan Andrej	Pavlovčič Jakob	Texter Konrad
Kalan Janez	Pečarič Martin	Dr. Ušeničnik Aleš
Kepec Frančišek	Dr. Pečjak Gregor	Dr. Ušeničnik Frančišek
Vilfan Frančišek Vrankar Josip Zabret Valentin Zabukovec Ivan Zega Frančišek
Zelnik Josip Zgaga Andrej Zore Anton Dr. Zorč Janez Zupan Simon
Zupan Jernej Žnidaršič Anton r. 1862. Žnidaršič Anton r. 1879. Žust Ignacij.
68.
Slovstvo.
Lurd. — Kritična razprava o lurških dogodkih.
Ko sem bil letos v Lurdu, sem tam dobil knjigo: »Bertrin, histoire c r i t i q u e des čvenements d e Lourdes.« Hvalili so mi jo kot najboljšo, kar je do sedaj o Lurdu spisanih. Kupim jo in prečitam. V prvem delu govori o prikazovanjih s posebnim ozirom na morebitne halucinacije; v drugem delu razpravlja o ozdravljenju, ter raziskuje vzroke njegove, posebno obsežno govori o sugestiji; v tretjem delu pa točno opisuje šest takih ozdravljenj, med njimi štiri, pri katerih je bil pričujoč glasoviti romanopisec Zola, pove, kaj je Zola videl in kako je v do-tičnem romanu o teh dogodkih poročal.
Ker je knjiga pisana jako zanimivo in zares poučno, sem sklenil poskrbeti slovenski prevod. Naslov knjigi je: »Kritična razprava o lurških dogodkih«. Spisal dr. Jurij Bertrin, vseučiliški profesor v Parizu. Prosto po francoščini.« Dotiskan je I. del. II. del in III. del se prestavljata in bota tekom leta izšla. Cena se bo že naznanila.
Knjigo priporočam vsem, posebno omikanim la-jikom, in sicer najbolj onim, ki v veri omahujejo, ali so morda od vere celo odpadli. Rečem s pisateljem: Knjiga ne terja drugega, kakor da se bere z odkritim srcem.
t Anton Bonaventura,
škof.
69.
Konkurzni razpis.
Razpisuje se župnija Sv. Gora v moravški deka-	Prosivci	za	to	župnijo	naj svoje prošnje naslove
niji, stoječa pod patronstvom verskega zaklada kranj- na veleslavno c. kr. deželno vlado za Kranjsko, skega.	Kot	zadnji	rok	za	vlaganje	prošenj	se	s	tem
določi 22. december 1906.
70.
Škofijska kronika.
Odlikovanje. Imenovan je bil č. g. Matej Rihar, župnik v Šmarinem pri Litiji za dekana litijske dekanije in za k n. š k. duhovnega svetnika.
Kanonično vmeščeni so bili čč. gg.: Janez Jereb, župnik pri Sv. Vidu nad Cirknico, na župnijo Škocijan pri Turjaku dne 24. oktobra 1906; Frančišek Pavlin, župnik pri Sv. Trojici nad Cirknico na župnijo Sv. Vida nad Cirknico dne 30. oktobra, Anton Medved, župnik na Sv. Gori, na župnijo Banjo Loko dne 12. novembra.
Imenovan je bil za župnega upravitelja na Krki č. g. Anton Zore, ondotni kaplan; za soupravitelja pri Sv. Trojici nad Cirknico č. g. Frančišek Pavlin, župnik pri Sv. Vidu nad Cirknico; za soupravitelja na Sv. Gori č. g. Josip P lan tari č, župnik v Šent Lam-bertu.
Premeščeni so čč. gg.: Janez Mihelčič, kaplan v Železnikih, za župnega upravitelja na Zaplano; Andrej Zgaga, bivši kaplan v Žužemberku, v Kolovrat; Josip Podlipnik, bivši kaplan v Šent Jerneju, na Krko; Anton Žnidaršič, kaplan v Smledniku, v Zagorje ob Savi; Ivan Lomšek, kaplan v Kopriv-n'ku na Kočevskem, v Stari trg pri Poljanah.
Župnijski izpit so v mesecu oktobru 1.1. dovršili sledeči čč. ge.:
Janko Barle, kaplan v Kranju; Janez Debevec, župni upravitelj v Budanjih; Jožef Juvan ec, žup. upravitelj v Rakitni; Jurij Karlin, žup. upravitelj v Sorici; Jožef Nagode, kaplan na Trebelnem; Andrej Pavlin, ekspozit na Gori pri Sodražici; Jakob Razboršek, ekspozit pri Sv. Joštu nad Kranjem; Tomaž Zabukovec, kaplan na Blokah; Anton Zore, žup. upravitelj na Krki.
Knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani, dne 17. novembra 1906.
Izdajatelj in odgovorni urednik Viktor Steska. — Tiskala Katoliška Tiskarna.