fVTR/k
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
MaribortM
Poštnina platana v pofovfnl
Cena 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 88
Maribor, torek 17. aprila 1928
Izhaja razun nedelje in praznikov V6ak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št 11.409 /elja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
m min mmmBmBsmmmmmmmmmmimmmmmmm
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št.4 j^M«MMaaa»aS
Teroristična zarota v Italiji
DOSEDANJA PREISKAVA V MILANU RORISTICNO ZAROTO. — DVA
MILAN, 17. aprila. Izredni tribunal za zaščito države, ki se je preselil iz Ritna v Milan, je zbral o atentatu že ogromen materijal. Izmed aretirancev je bilo izpuščenih dosedaj samo 30 oseb, vsi listali pa so še v za/porih.
V uradnih krogih se zatrjuje, da gre za velikopotezno teroristično zaroto, katere center je bil v Milanu. Glavni krivci so že pod ključem.
V Milanu je bil sestavljen poseben oddelek najboljših policijskih uradnikov, ki vodi preiskavo in dostavlja sodišču materijal. Včeraj je bilo aretiranih zopet o-koli 50 oseb, večinoma delavci, ki so bili zaposleni pri milanskem velesejmu.
JE ODKRILA VELIKOPOTEZNO TE-ATENTARJA ŽE ARETIRANA.
Zarotniki so nameravali izvršiti celo vrsto terorističnih akcij v Italiji. Atentat na kralja naj bi bil samo začetek in znamenje za nadaljno delo. Varnostne odredbe so bile zadnje dni še poostrene in je zlasti kontrola meje tako stroga, da je potovvnje silno otežkočeno.
V fašističnih krogih zatrjujejo, da bodo vsi zarotniki obsojeni na smrt in u-streljeni v skupinafi.
Dosedaj sta bila aretirana že dva glavna krivca atentata. Enega so zgrabili približno 200 m od kraja, kjer se je izvršila eksplozija, drugega, Romu la Tranquilla, pa v Comu in so ga že prepeljali v Milan.
Velikonitne izjave ministrskega predsednika
G. VUKIČEVIC HOČE VLADATI ŠE TRI LETA. — GLASOVI KDK MU NISO POTREBNI NE ZA ANGLEŠKO POSOJILO NE ZA NETTUNSKE
KONVENCIJE.
5tanouanjska anketa u mariboru
Na posebna vabila društva stanovanjskih najemnikov se je vršila sinoči anketa o stanovanjskem vprašanju sploh in posebej še o spomenici, ki jo društvo predloži na merodajna mesta.
Povabljeni so bili zastopniki strokovnih orgauizacij, pravniki, poslanci itd. Povabilu se je odzval tudi priznani strokovnjak v stanovanjskih zadevah, višji ravnatelj g. Vrabl. Vseh odzivov je bilo 30. __
V interesu najemnikov je predvsem, da se odpovedi izvršijo po pristojnem fednem sodišču z navedbo tehtnih razlogov, da sodnik ugotovi po svojem prepričanju, če je odpoved utemeljena, upoštevajoč krajevne razmere in potrebe, Soiotno stanje najemnika in najemodajalca in da odpovedi brez razloga odbilo sodišče a limine.
Sodnik naj bi odpovedi lahko odgodil 2a največ 6 mesecev in dosedanje sodne odpovedi naj bi se na zahtevo prizadetih revidirale. Vsaka stranka naj nosi svoje stroške.
Tudi v najemninskih sporih naj bi odločalo sodišče, upoštevaje gmotne razmere obeh prizadetih strank. Najemnina naj bi bila med 6 in 10 kratnim zneskom 1. 1914.
Prašna stanovanja naj hišni lastniki oddajo najpozneje v roku l meseca, si-Cer jih sodišče po lastnem zaznanju ali ha ovadbo pozove, da to store v roku 14 dni in jih kaznuje sicer z globo.
V krajih, kjer je pomanjkanje stanovanj, sme sodišče prepovedati preureje-Vanje stanovanj v poslovne prostore in kaznovati prestopke prepovedi z denarnimi globami.
Glede višine podnajemnin določi občila normalne in maksimalne cene. Nn-temnlka, ki bi zahteval višjo podnajem-nilm. sme kdorkoli ovaditi sodišču, ki 8a kaznuje z globo. Vse denarne kazni J1*! se stekajo neposredno v gradbeni ond dotične občine. Temeljna misel za-.0na bi morala biti: maksimiranje na-l®mnin in utemeljene odpovedi po sodnij-Sk' razsodbi.
Za vse to imajo najemniki doslej teht-J razlogov. Tako n. pr. je neki posest-:‘k i-.1919 kupil hišo za 25.000 Din. Naj-, eJ je dobival na najemnini letno 3600 Pozneje inu je pa kosmata najem-Dln* !°tnih -5.000 Din hišo že parkrat lem Grugi je hišo kupil pred dobrim m za 225.000 Din. sedaj pa prodal za
400.000	Din. Zaslužil je 175.000 Din plus najemnino.
V Mariboru je precej že več mesecev praznih stanovanj. Eno je prazno že tri, drugo pa dve leti. In med tem so ljudje bivali pod mostom! Značilno je, da je neki posestnik stranki pred pričami najprej obljubil, da bo odpoved za nekaj tednov odgodil, ko je priča odšla, je pa to preklical ter dejal, da počaka nekaj tednov le, če se mu plača 500 D.n. Rrimerov grdega izkoriščanja največje revščine je še več.
60 letnica Titalnice u Ljutomeru
Čitalnica je preteklo nedeljo, 15. t. m. slavila 60 letnico svojega obstoja. Slavnost se je vršila v Sokolskem domu v navzočnosti mnogobrojnega narodnega občinstva iz mesta in okolice ter iz Ptuja in Murske Sobote. Sokolski orkester je zaigral uvodoma Triglavsko koračnico, nakar je v vezani obliki pozdravil slav-Ije pesnik Cvetko Golar, za kar je žel tpplo zahvalo. Predsednik Čitalnice, srezki nadzornik Fr. Karbaš je podal sliko dela in bojev za časa Čitalničnega obstoja. Iz podanega sem posnel, kako ogromno delo je izvršila Čitalnica in s tem končala, ker je rodila Sokola, ki bo nadaljeval započeto delo. Za svoje izčrpno poročilo je prejel g. govornik obilo pohvale. Sledila je burka: »Eno uro doktor«, ki je izborno uspela. Povsem lepo pa se je zaključila slovesnost z našim »Morjem Adrijanskim«, ki ga je o-gnjevito odpel sokolski moški pevski zbor ob spremljevanju sokolskega orkestra, ki je neumorno sviral pod energično taktirko g. Ljubeja. Po programu je bila zabava s plesom, ki je dokaj primerno zaključila to redko slavnost, -ar.
Zadruge mlinarjev.
žagarjev, kamnolomov, oglježgnlcev itd. za sodni okraj Laško imajo v nedeljo, 29. t. m. ob 14. uri v dvorani hotela Tadina v Laškem redni Vtni občni zbor. V slučaju nesklepčnosti bo občni zbor eno uro pozneje ob vsakem številu članov. —
Japonski cesar na Češkem.
PRAGA, 17. aprila. V Marijanskih Lažnih se mude Že več dni osebni zdravniki japonskega cesarja. Izvršili so vse priprave za prihod mikada, ki ostane tamkaj dalje časa, da popolnoma okreva.
Ob pravosolatnih velikonočnih praz nikih se je g. Vukičevič mudil v Splitu in je porabil to priliko, da je v intimnem krogu svojih pristašev povedal nekaj misli in nazorov o položaju. Vprašanja, kedaj bo sklicana narodna skupščina, se ni dotaknil. Pač pa je izrazil svoje prepričanje, da do ostavke vlade ne pride, češ da se dela sedaj na tem, da ostane današnja skupščina za vso perijodo. G. Vukičevič se je očividno s to čudno izjavo nekoliko prenaglil, ker se zdi, kakor da identificira skupščino s svojo vlado. So pač gg. radikali čudni ljudje: na eni strani identifikacija radikalne stranke z državo, zdaj pa še istovetenje Vukičevičeve vlade z narodno skupščino!
Druga zanimivost v izjavi g. Vu-kičeviča je sledeča: Kombinacija s koncentracijsko vlado, v katero bi bila šla tudi Kmečko-demokratska koalicija. se je po njegovem mnenju razbila, ker radikalni klub ni mogel in tudi v bodoče ne bi mogel dovoliti, da bi stal na čelu vlade kdo drugi nego član radikalnega kluba. Tudi dr. Korošec — pravi g. Vukičevič — je samo za vlado, kateri stoji na čelu radikal, in tudi Spaho ne bi šel v kombinacijo brez radikalov.
Dalje pravi g. Vukičevič. da radikali in tudi Davidovičevi demokrati sedaj sploh niso več za to. da bi Kmečko-demokratska koalicija vstopila v vlado. To pa baje zaradi nekih izjav g. Radiča ob priliki obiska naših parlamentarcev v Pragi. Te izjave so baje takšne narave, da danes tudi oni demokrati, ki so poorei bili za vstop KDK v vlado, ne Hi lomili' z radikali zavollo Radiča in Pribičeviča.
Radičeve kombinacije z dr. Marinko vičem smatra g. Vukičevič neresnim baš radi znanega stališča radikalskc-ga kluba, da nihče drugi ko radikal ne sme biti na čelu vlade.
G.	Vukičevič tudi zavrača vesti, da hi vlada poskušala ustanavljati novo hrvatsko stranko, češ da izkustva z dr. šurminom in dr. Nlkičem kažejo, da bi vsaka takšna akcija bila obsojena na fijasko. Zdi se, da hoče g. Vukičevič s svojimi izjavami nekoliko zabrisati javnosti oči glede tozadevnih ponesrečenih akcij, zlasti tudi one z našimi prečanskimi privredniki.
Značilna je pa vsekakor izjava g. j Vukičeviča, da vlada ne potrebuje prl-! Stanka Kmečkn-demokratske koalicije niti za angleško posojilo niti za nct-I tunske konvencije. To stališče g. Vu-! kičeviča je nečuveno cinično, ker pred | stavlja danes KDK zastopstvo treh čc-i trtin celotnega naroda, to je ogromne večine vsega prečanskega prebivalstva in se v nobeni državi z normalnimi razmerami tako važne zadeve ne bi reševale na tak način. Stališče g. Vukičeviča je tembolj obsodbe vredno. ker stoji dejstvo, da KDK ni prin-cipijelno proti angleškemu nosojilu in nettunskim konvencijam. Pač pa v slučaju posojila odločno odklanja odgovornost za nje. ako sc pred definitivnim sklepom natančno ne določijo vse podrobnosti glede izdaje posojila.
Dejstvo je, da je finančni minister g. Markovič sam priznal g. Pribičeviču, da se ni z bančnimi grupami, ki bi posojilo dale, nič dogovoril glede kurza posojila, tako da nam lahko Angleži izplačajo za 100 funtov dolga efektivno samo 85 funtov. Pač pa je že sklenjen dogovor glede procentov za provizije. Če torej danes KDK tak način sklepanja posojila odločno odklanja, ker hoče obvarovati narod ogromne večstomilijonske škode, g. Vukičevič pač skrajno slabo služi interesom države in naroda, ako briskantno izjavlja, da glasov KDK za posojilo ne potrebuje. Seveda pa dela to, ker ve, da bodo klerikalni in muslimanski mameluki glasovali za vse, kar jim bo serviral g. Vukičevič glede posojila, pa naj bi bilo še tako nepošteno in še v takšno škodo državne in narodne celote. Saj bodo tudi oni pri tej kupčiji zaslužili. Teh dejstev ne zabrišejo še tako lepe besede g. Vukičeviča s tem, kako se bo posojilo porabilo za po-vzdiro kmetijstva, za regulacije rek Ltd.
.Kremen* odleti u soboto u Neuiyork
NEWYORK, 17. aprila. Poprava »Bremena« se je zavlekla, ker v Ameriki ni mogoče dobiti potrebnih rezervnih delov. Zato so demontirali sedaj sestrsko letalo »F 13«, da uporabijo razne rezervne dele in propeler za »Bremen«. Prihod »Bremena« v Newyork se pričakuje šele za soboto. Ako pa bo popravilo nemogoče, bo dala ameriška vlada na razpolago posebno letalo, s katerim odlete potem letalci v Newyork, kjer jih že nestrpno pričakujejo in jim pripravljajo svečan sprejem.
Polet Budimpešta - Neu/yorh
BUDIMPEŠTA, 17. aprila. Ohrabreni po uspehih nemških letalcev se priprav^ ijajo sedaj tudi trije madžarski letalci, da prelete zračno progo Budimpešta—-Ne\vyork. Eden izmed njih je celo izjavil, da bo letel iz Budimpešte v New-york in nazaj. Listi poročajo, da bo vso akcijo financiral princ Windischgraetz.
5trašna framua}ska nesreča u Berlinu
BERLIN, 17. aprila. Na vogalu Heeres-strasse in. Rennbahnstrasse se je dogodila katastrofalna tramvajska nesreča.. Neki tramvaj z dvema priklopnima vozovoma je skočil s tira, se prevrnil in pokopal pod seboj vse potnike. Osem ljudi obležalo na mestu mrtvih, okoli 90 pa je težje ali lažje ranjenih.
Ukradena diamantna ogrlica
PARIZ, 17. aprila. Policija je aretirala nekega poštnega uradnika, ki je takoj priznal, da je ukradel diamantno ogrlico, vredno 6 milijonov frankov, odposlano dne 24. julija preteklega leta iz Pariza v London. Aretirani uradnik je pokazal tudi kraj, kamor je skril ukradeni nakit, tako da je upanje, da dobi lastnik dragoceno ogrlico nepoškodovano nazaj.
Mariborski in
Akademsko pevsko društvo „ObilK" v Mariboru
NEKAJ ZANIMIVIH PODATKOV IZ DELOVANJA ENEGA NAŠIH NAJBOLJŠIH PEVSKIH ZBOROV. »OBILIC« POTUJE NA TURNEJO NA DU-NAJ. — V PETEK KO NCERT V MARIBORU.
dnevni drobiž
flrajski kino v ietrtek
Mačja steza
Sud«rn2H
V petek 20. tm. bomo pozdravili prvič v našem mestu beograjsko akademsko pevsko društvo »Obilic«, ki potuje na koncertno turnejo na Dunaj in priredi ob ,tej priliki tudi v Mariboru koncert z Istim sporedom, s katerim se bo predstavilo Dunajčanom. Ne bo odveč, če seznanimo naše čitatelje v čisto kratkih potezah z zgodovino in delom tega našega uglednega in naprednega zbora.
»Obilic« je bil ustanovljen 1. 1884., ko je bila v Beogradu na mestu današnje u-niverze še t. zv. Velika šola. Skozi vrste »Obilica« so šli vsa desetletja ugledni srbski politiki, učenjaki in umetniki. Društvo je imelo nekdaj poleg svojega umetniškega značaja tudi karakter splošnega akademskega društva s ciljem splošne družabno nacijonalne vzgoje. Prav tako znači »Obilic« še danes v vsakem oziru reprezentativno akademsko organizacijo.
Ko so se ustanovila mnoga nova društva z izključno patrijotskim ciljem, se je oprijel »Obilič« svoje glavne naloge —- glasbeno umetniškega napredovanja. Zlasti uspešno je delo v tem smislu po prevratu. — Od leta 1924. je»Obiličev« zbor v Beogradu na prvem mestu. Pred vojno je »Obilič« prepotoval vso Srbijo, 1. 1911. je bil v Rusiji pod vodstvom predsednika univ. prof. Milana Andono-viča. Po vojni je imel mnogo nastopov po vsej Jugoslaviji, 1. 1925 pa tudi turnejo na Poljsko in lani na Grško. Povsod je žel najlepše uspehe.
Lanskega meseca februarja je priredil »Obilič« prve koncerte v Zagrebu in Ljubljani. Zlasti v slovenski prestolicise je njegovo bivanje spremenilo v pravo
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Torek. 17. aprila ob 20. uri »Rigoletto: ab.
A. Kuponi.
Sreda, 18. aprila ob 20. uri »Kreutzerje-va sonata« ab. B. Kuponi.
Uerdi: Rigoletto
Ta popularna Verdijeva upera, ki spada k stalnemu repertoarju vseli večjih odrov, je doživela lani pri nas 7 predstav. Letošnja zasedba je bila v glavnih vlogah ista, le bas - partiji bandita Spa-rafucile in grofa Monterone sta absolvi-rala gg. Stankovič in Skrbinšek. Nehote smo primerjali letošnjo izvedbo z lansko in pri tem z zadovoljstvom ugotovili lep napredek pri poedinih predstavnikih, kakor v ansamblu. Proizvajalo se je z neko sigurnostjo in živahnostjo, kar je izzvalo pri občinstvu polno priznanja. Stališče, ki ga zavzema g. operni ravnatelj Mitrovič glede ustvaritve stalnega opernega repertoarja, je povsem pravilno. Občinstvu se nudi prilika, muzikalne vrednote, kakor so to Verdijeve opere, temeljito spoznavati in kvaliteta proizvajanj raste, kakor smo lo videli spet topot. Da se ujema s tem načelom tudi naša gledališka publika, je dokazal živahen aplavz in dobro obiskano gledališče. Imejitelji glavnih vlog so bili z dirigentom vred poklicani ponovno pred zastor.
H.	D.
Schubertoua proslaua
Narodno železničarsko glasbeno društvo »Drava« je priredilo v nedeljo dopoldanski simfoniški koncert v proslavo stoletnice smrti velikega mojstra Schuberta. O njegovem življenju in o pomenu njegovem za razvoj glasbene umetnosti je poljudno govoril v uvodnih besedah g. skladatelj D e v. S tem je prišlo prav lepo do izraza, da se tudi naša pesem, katere odlični zastopnik je g. Dev, kot nabiratelj narodnega gradiva in kot komponist, poklanja velikemu pevcu, ki je oplodil s svojimi nesmrtnimi deli ves pevski svet.
Spored je vseboval samo orkestralna dela Schubertova in sicer dve overturi (»Alfonso in Estrelle« ter »Rosamunda«), uvodni akt k »Rosamundi« in H-rnol
bratsko nacijonalno manifestacijo. Celokupno meščanstvo je z odkrito in glasno radostjo sprejelo beograjske akademike pevcev in jih z vojaško godbo tisočglavo spremljalo po ljubljanskih ulicah. Mnogi niso mogli prisostvovati koncertu v Unionu, ker so bile že v predprodaji nekaj dni razprodane vse vstopnice. Koncert je tudi z umetniškega vidika popolnoma uspel. Celo vrsto komadov je moral zbor ponavljati.
In v petek se bo nudila končno tudi našemu mestu prilika, da spozna »Obilica«, ki nam bo dal koncert z novim razširjenim sporedom, ki je določen tudi za Dunaj. S svojim nastopom dne 9. t. m. je izzval »Obilič« v Beogradu pravo senzacijo v glasbenem svetu. Izvajal je velik sinfonični psalm »Kralj David«, delo francoskega komponista Artura Honeggerja, ki je postal znan s tem delom po vsem svetu. Delo opeva življenje kralja Davida iz stare zaveze. Komponirano je v duhu oratorija za mešan zbor, orkester, tri soliste (sopran, alt in tenor) ter dva recitatorja. Nastopilo je preko 200 oseb pod taktirko sedanjega pevovodje g. Lovra Matačida, nekdanjega dirigenta ljubljanske, a sedaj beograjske opere.
Na sporedu »Obilica« so danes najboljša dela starejših, novejših in najmlajših naših umetnikov komponistov. Zlasti se polaga važnost in pozornost na ona de|a, katerih muzikalno-vokalna vrednost utegne priti do polnega izraza le tedaj, če jih izvaja velik, močan, homogen in tehnično izpopolnjeni zbor, kakršen je ravno Obiličev.
simfonijo, katero smo že slišali 1. 1920. od takratnega vojn. kapelnika F. Herzoga. Vse druge točke pa so se pri nas proizvajale prvič (seveda izza prevratne dobe).
Orkester je bil topot sestavljen iz godbenikov »Drave«, iz povabljenih naših najboljših instrumentalistov in iz enega člana vojne muzike. Bilo je na odru okoli 40 proizvajajočih, od katerih odpade polovica na člane »Drave« in polovica na ostale. Pri tem se je videlo, da razpolaga naše mesto s prav dostojnim številom uporabljivih orkestralnih moči. Težkoče so še pri zasedbi pihal. Prvič ne odgovarjajo vsi pihalci v kvalitativnem oziru in drugič, nekatere partije niso bile sploh zasedene, To se je čutilo osobito na mestih, ki zahtevajo polne akorde. Bistveni akordni deli so tu pa tam manjkali. Kazalo bi, v takih slučajih dotična mesta dodeliti kakemu drugemu instrumentu s sorodno barvo, če že ne celi part. Dosegla bi se vsaj neka polnozvočnost, čeravno zaželjena barva ne bi prišla do izraza. Kot akti-vum pa je zabeležiti, da trobilci niso bili vsiljivi in da se je v splošnem dosegla neka izglajenost v tonski moči. ,Ves program je bil zadovoljivo naštudiran-in videlo se je, da se je tu storilo vse, kar je bilo pri podanih okolščinah storiti možno. Z veseljem moramo priznati veliko, vnemo, s katero se je igraio. Dirigent g. kapelnik L. Herzog se je močno potrudil, podati najboljše in jo dosegel v skromi^) odmerjenem času rezultate, ki so resnega upoštevanja vredni. Vodil je orkester z živahnostjo in polagal pažnjo na kvalitativno izvajanje in izrazitost. Uspeh, kojega je dosegel, je prav časten zanj, kakor tudi za ves proizvajajoč orkestralni aparat.
Z moralnim uspehom n.ore biti vodstvo »Drave« zadovoli.io, kar je dokazal lep aplavz, kot priznanje publike. Le žal, da Unionska dvorana ni bil.a tako zasedena, kakor bi si bila to zaslužili ta prireditev.	H.	D.
Nakup slame za garnizijo.
Na področju komande mariborskega vojnega okrožja se vrši komisijsko nakupovanje slame za garnizijo Maribor do konca avgusta. Nabavna cena znaša 38 par za kg, ki se Izplača po odbitku 'A% davka prodajalcem v gotovini —
Prisega uojaških nouinceu I
Danes ob 10. dopoldne so položili letošnji vojaški novinci mariborskega 45. pešpolka svečano prisego, da bodo zvesto služili kralju in domovini. K lepemu slovesnemu aktu je prišlo tudi precej civilnega občinstva, ki v Mariboru z vednim zanimanjem sledi življenju naših vojakov, v kolikor ni ono omejeno na izključno notranje udejstvovanje v vojašnicah. Na prostranem dvorišču vojašnice kralja Aleksandra v Melju so bili že razvrščeni vojaki v tri skupine, ločene po pravoslavni, katoliški in muslimanski veroizpovedi, ko je ob 10. prispel poveljnik naše garnizije, gospod general Spasič v spremstvu poveljnika polka g. polkovnika Petkoviča in pozdravil zbran častniški in vojaški zbor. Nato so imeli na vojake daljše govore pravoslavni prota g. Trbojevič, vojaški imam g. Halil beg Imamovič in vojaški duhovnik g. Zavadlal, ki so predočili novincem važnost in svetost prisege in zlasti povdarjali razliko med nekdanjo zaobljubo, ki so jo morali dajati predniki v tujih državah proti lastnemu narodu in današnjo zakletvo, ko obljubljajo vernost svojemu narodu in kralju svoje krvi. Med posameznimi govori in polaganjem prisege je svirala vojaška godba pod vodstvom kapeltoika gosp. majoria Čermak*. Pred koncem sta nagovorila nove vojake še general g. Spasič in polkovnik gosp. Petkovič opozarjajoč na dolžnosti, ki jih ima junak do svoje domovine in do svojih sorojakov onstran naših mej. S trikratnim »živijo!« vzklikanjem vrhovnemu poveljniku kralju Aleksandru in celokupnemu kraljevskem domu ter odsviranjem državne himne je bila zaključena vojaška slovesnost.
Občinski svet mariborski.
Na dnevnem redu seje mariborskega občinskega sveta, ki se bo vršila v četrtek popoldne, so med drugim sledeče točke: Predlog kuratorija dnevnih zavetišč, da se ustanovi v magdalenskem predmestju dnevno zavetišče; preskrba mestnih delavcev in drugih mestnih u-službencev ?a starost in onemoglost; predlog za zopetno postavitev Tegettho-fovega spomenika; obdačba zvišane najemnine nad zlato pariteto; kanalizacija in regulacija Einspielerjeve ulice; nakup mestnega pokopališča v Pobrežju po župnem uradu Sv. Marije v Mariboru.
Železničarsko zborovanje.
Za jutri ob sedmih zvečer je sklicano pri Unionu železničarsko zborovanje, na katerem se bo razpravljalo o odpustu delavcev iz železniških kurilnic in o železniških živilskih skladiščih. Radi odpustov se je podala v Beograd posebna deputacija, ki se še pa ni vrnila. —
Otvoritev brzojava in telefona v Sv.
Marjeti ob Pesnici.
Dne 5. aprila je bila pri pošti Sv. Marjeta ob Pesnici otvorjena brzojavna in telefonska služba. —
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Od 8. do 14. aprila so bili prijavljeni mariborskemu mestnemu fizikatu trije slučaji obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer po 1 slučaj škrlatinke, tifusa in šena, ki pa niso končali s smrtnim izidom. —
Koncert »Obilič«.
Za petkov koncert beograjskega akademskega zbora »Obilič«, pri katerem nastopi pod taktirko opernega dirigenta g. Matačiča 120 pevcev z izredno zanimivim sporedom, je predprodaja vstopnic že pričela. Radi izrednega interesa, ki vlada za ta koncert akademikov, priporočamo pravočasno nabavo vstopnic. Apeliramo pri tem na mariborsko javnost, da se s posetom oddolži obisku tako odličnih gostov, kot je »Obilič«. Krasen spored koncerta objavimo v prihodnji številki. —
Zamenjava turških novčanlc.
Turčija zamenjuje ves turški papirnati denar bivšega turškega imperija za nov papirnati denar turške republike. Zamenjava se je pričela dne 5. decembra 1927 in traja do 5. junija 1928 (šest mesecev). Po preteku tega roka izgubi papirnati denar bivšega turškega imperija vsako vrednost —
Občni zbor Protitaberkulozne Sige v Mariboru
se bo vršil v petek, dne 20. t. m. ob 17. uri v bolnici.
Otroški telesni plod
so našli včeraj na njivi g. K. v Studencih. Plod je star 4—5 mesecev in je prišel najbrže iz kake greznice s fekalijami na dotično njivo. Tekom današnjega dne bo plod pregledala zdravniška komisija ter ugotovila starost in spol. Orožništvo pridno poizveduje za storilko in je upati, da bo kmalu izsledena. —
Neznan gluhonem deček
v starosti 12 do 14 let, širokega obraza, scitlih las in oči, čokate postave in prijaznega obnašanja, je bil najden brez spremstva pred nekaj tedni na ulici v Mariboru, ter oddan potom mestnega socijalnega urada v začasno oskrbo de-čjega doma. Od dečka, ki je popolnooma gluhonem, sicer pa normalen, ni mogoče doznati bivališča njegovih svojcev. Sodeč po nekih razglednicah in nekaterih drugih rečeh, ki so se našle pri njem, je morda iz bližine Ptuja. Pri sebi ima v primitivnem nahrbtniku rusko bluzo in čepico. Ako dečka kje pogrešajo, odnosno, če bi kdo vedel odkod je ta deček, se prosi, da se takoj javi mestnemu so-cijalnemu uradu v Mariboru. Ni izključeno, da je kdo otroka nalašč privedel v mesto in ga tu prepustil njegovi usodi, ker se taki slučaji večkrat dogajajo. —
Požar z Zg. Hočah.
Pozno sinoči je gorelo v Zgornjih Hočah. Oškodovano je neko gospodarsko poslopje. Gasili so mariborski in domači gasilci. —
Hrup til 'ropot motociklistov ni samo velika nadloga, temveč tudi grda brezobzirnost. Mladi motociklisti povzročajo zlasti ob sobotah in nedeljah, ko se zgodaj odpravljajo na izlete ali pa pozno vračajo domov, po glavnih ulicah hrup kakor svetopisemske trobente pred Jeriho. Če imajo dovolj denarja za motorje, naj si nabavijo še naprave, ki u-dušijo ropotanje. Obzirnost do drugih je dolžnost. Hvalevredno je, da je policijski komisarijat podvzel najstrožje korake proti objestnosti in brezobzirnosti motociklistov. Za hrup in ropot ni več kazni izpod 100 Din. 2e za prvič je l0o Din najmanj., Večkratno brezobzirno ropotanje si bo pa vsak dobro zapomnil. Stražnikom je strogo ukazano, da ne spregledajo nobene brezobzirnost?. _ Prestopkov proti pasjemu zaporu je dnevno večje število, množijo se pa tudi slučaji, da pes koga obgrize. Vče raj je prijavil nekdo Iz Pobrežja, da gs je pes ugrizel v Koroščevi ulici ob vhodu na športno igrišče. Torej še tam, kjer toliko ljudi hodi, pustijo brezobzirni ljudje svoje pse brez nagobčnikov. Ce ne ustraši nevarnost stekline, bodo morale ustrašiti strožje kazni. —
Trgovske pomočnike opozarjamo na redni občni zbor, ki bo jutri v petek 20. t. m. zvečer v hotelu »Pri Zamorcu«. Poleg novih volitev so na dnevnem redu še druge zanimiv« točke. Vabi Pomočniški odbor Trgovske ga gremija. —
Ljutomer.
Dramatski odsek Sokola v Ljutomeru ponovi na splošno željo in posebno naših prijateljev iz okolice in Murske Sobote v nedeljo dne 22. aprila ob 3. popoldne M. Dreyer-jevo dramo »Ljubezen sederrt najstletnega«. Premijera te predstave je bila prvovrstno odigrana ter priznam® našim požrtvovalnim igralcem, da mo* rejo tudi amaterji nuditi lep duševni u* žitek. Predprodaja vstopnic za Ljutomer v trgovini Fran Repič, za Mursko Soboto v trgovini Brumen. Predstava traja 2Y> ure ter imajo vsi zunanji P°set„n.y ki zvezo na večerne vlake. —	81
Znamenitost Koroške ceste je tvrdka L. Ornik, kjer dobi človek vs * kar rabi za oblačila. Kdor ne verjame, naj se prepriča. —
Gojzerli,	,
lahki JS težki in original kakor tudi n« 30 modelov promenadnih čevljev n y Karo. Koroška c. 19. —
v M a r i b o 1 u, dne 17. IV. 192&
Mariborski V E C C R N I K Jutra
Stran '6.
Fantastična zgodba o cesarju
Viljemu
KAKOR DA JE VSE RES.
Angleški književnik Fred. C. Smaleje spisal fantastično črtico, ki ne trdi nič več in nič manj kot to, da je nemškega cesarja Viljema 1. 1915. v taborišču za fronto izmenjal neki blazni zločinec. Naj sledi par odlomkov iz te črtice:
V močno zastraženem paviljonu se je nagibal nad mizo polno zemljevidov in načrtov človek zavihanih brk v vojaški obleki. Zraven njega je stal kolos, čegar lice je bilo radi skrbi in misli še bolj na-mršeno, kakor navadno. Naenkrat ie pa v paviljon stopila tretja oseba brez vsake prijave. Kolos dvigne glavo ir. še bolj namrši obrvi. Takoj, ko je pogledal, se mu je pa lice silno spremenilo. Z drhtečim glasom je komaj spregcvorii: »Gott!«
Njegov pogled je blodli od človeka, ki je stal z njim ob mizi do onega, ki je stal pri vratih. Ta je bil do pičice enak onemu pri mizi po licu, uniformi in celo po dekoracijah. Ko je začul besedo kolosa, se je tudi človek ob mizi okrenil in ostrmel. Ko je prišel zopet k sebi, je srdito Vskliknil:
»Kaj pa to pomeni, Hindenburg? Kdo si dovoljuje tako komedijo? Kje so straže? To je res neverjetno!«
Človek pri vratih je dvignil roko, kakor da zahteva mir in spregovoril:
»Oprostita, gospoda . . .« Njegov glas je zvenel ravno tako, kakor glas pravega Viljema II. za mizo... »Izkaažite mi čast mirnega posluha«.
»Kako ste mogli priti sem?«, ie vskliknil Hindenburg z obupanim glasom. »Kako ste mogli priti skozi vse straže? Govorite ! Govorite takoj! In ne ganite se. ker ste sicer takoj mrtvi!«
Čuden obiskovalec je izpovedal, da je gledališki igralec in da bi rad zastopal cesarja, ki ga zna tako odlično predstavljati, na vseh nevarnih mestih na fronti. Priporočal je to svojo dobro idejo ter prosil, naj se sprejme. Črtica nadaj-iuje:
Viljem II. ga je poslušal ves začuden. Hindenburg je pa kričal: »Kaj straže, ti norci ne vedo, da sem z Veličanstvom že dolgo v pavilijonu in da sploh nisva Šla ven?« Končno je cesar prišel do besede: »Predrznost tega človeka presega vsako mejo. Sicer mi pa mora biti jako podoben, da je lahko vse prevaral. Poglejte ga bolje, Hindenburg, pa mi recite, kaj o tem mislite!«
Igralec se je moral obračati, Hindenburg ga je pa ogledoval od vseh strani. »Zares, podobnost je strašna, da bi se še 6am lahko zmotil.«
Viljem II. je nezadovoljno majal z glavo: »Lahko bi enostavno poklicali stražo, da zapre tega človeka. Zdi se mi pa, da to ne bi bilo ravno najboljše postopanje. Naj se ta Človek malo odstrani, da rešiva to stvar.«
Igralec je moral stopiti v kot, cesar in maršal sta se pa posvetovala. Ko sta bila gotova, je Hindenburg stopil k igralcu, ta mu je pa nenadoma vrgel pe-rišče paprike v oči. Hindenburg je zatulil od bolečin ter padel.
Na tleh je čul po sobi najprej ropot, potem revolverski strel in padec nekega trupla.
Z muko je odprl boleče oči. Bila je tema. — »Na pomoč! Na pomoč!« je vpil, Prihrule so straže in ko je postalo zopet svetlo, je stal ob mizi cesar bliskajočih oči z revolverjem v roki.
»Napadel me je, streljal sem«, je vpil na ves glas, pokazal na tla in dodal: »Mislim, da sem ubil izdajalca.« Pred njegovimi nogami je ležalo truplo s prestreljeno glavo v mlaki krvi. Hindenburg je drhtel in vpil: »Kdo je ubit? Kdo ie ubit? Povejte mi resnico, ker ne vidim!« Človek, ki je stal z revolverjem v roki, mu je položil roko na ramo ter dejal: »Pomirite se. maršal, vse je dobro! 'nfamni izdajalec je mrtev, jaz, Vaš ce-Sar sem živ.«
Ravno, ko so hoteli odnesti mrliča, je Pa straža privedla nekega civilista. -Ve-hcanstvo«, je javil službujoči častnik, *ta Človek se ne da odpraviti, na s^sak način hoče govoriti!«
Mož se je predstavil kot profesor * ravnik, blaznice Iz Dlisseldorfa ter Poročal, da mu je ušel nevaren blaznež, se je izdajal za cesarja. Rekel je, da
je srečen, ker se je vse dobro končalo. — »Če je tako, profesor«, je spregovoril z zamolklim glasom človek, iti je ostal živ, »potem ste tudi vi mnogo krivi na tragediji, ki bi bila lahko še hujša«. — Naenkrat se je pa profesor sklonil k mrliču ter mu odvihal rokav. Videlo se je, kako je mahoma prebledel in kako mu je pot stopil na čelo. Nekaj je hotel spregovoriti, straža ga je pa odvedla v zapor.
Ko sta bila zopet sama, je Hindenburg uprl svoje krvave oči v cesarja: »Želite, Veličanstvo, da nadaljujemo?« — »Da nadaljujemo?« je ta ponovil, kakor da ne razume. »Da, radi zapovedi, ki jih je hotelo Veličanstvo izdati ravno v trenutku, ko je vstopil oni človek.« — »Ne, ne, nocoj ne . .. Dogodek me je zmedel. Bomo pa jutri.« »Ali Veličanstvo . . . ofenziva? Von Kluck mora še nocoj dobiti zapovedi, ali drugače vse propade!« »Rekel sem vam že, da nocoj ne morem. Pustiti me na miru!« Ostro so zvenele te besede.
Hindenburg je bil že pri vratih, a se je zopet obrnil: »Ta profesor je nekaj iskal na blazneževi roki in ni našel. Torej blaznež ni ubit...«
»Maršal«, ga je prekinil drugi, »čudim se, da ne mislite ha to, kaj bi bilo, če bi bil cesar ubit. Sovražniki bi znali to izkoristiti. Vojska bi se spuntala in narod bi se dvignil. Ukazujem vam molk v imenu domovine, katero je treba rešiti. Vaš cesar ni mrtev, vi imate cesarja. Živela domovina!«
Hindenburg je zadrhtel ter odšel skozi vrata z izrazom groze. »Mein Gott«, je mrmral po poti.
»Blaznež! Blaznež na prestolu! In vendar ima prav! O Bog na nebu, kako strahovito prav!«
Od službujočega častnika je še zvedel, da se je profesor stopivši v ječo zastrupil, da ni spregovoril niti besede.
Tako angleška črtica. Ko človok pomisli na Viljemovo početje, mm;a reči: Kakor da je vse to res.
5reča u nesreči
Pred velikonočnimi prazniki so se vršile nočne vaje za zračno obrambo Londona. Ravno, ko so žarometi spremljali neki aeroplan, se je motor aeroplana pokvaril in aparat se je spuščal s tako naglico, da mu svetlobni žarki reflektorja niso mogli več slediti. Takoj je bilo jasno, da se je zgodila nesreča. Približno 300 m od tal je pilot skočil s padalom iz aeroplana. Aeroplan je medtem padel na zemljo in se popolnoma razbil. Pilot je pristal s padalom na železniški progi, vendar tako nesrečno, da je obležal nezvesten na tračnicah, kjer so ga kasneje tudi našli. Bil pa je tudi že skrajni Čas, kajti že minuto kasneje je pridrvel ekspresni vlak iz Londona, ki bi ga sigurno povozil. Letalca, ki je bil v nesreči vendar srečen, so prepeljali v bolnico.
KM vse pride v statistiko.
Amerikanci imajo veliko veselje s statistiko. Vse mogoče preštevajo in naštevajo in njih statistična delavnost se čestokrat udejstvuje na mestih in ob prilikah, da se moramo začudene vprašati: bogzna, kako so prišli na to! Tako n. pr. naštevajo, kolikokrat se raznovrstne živali pojavljajo v slikah, ki so razstavljene v glavnih newyorških in bostonskih umetniških razstavah in muzejih. Konji so na vsaki 15., krave na vsaki 17., psi tudi, ovce na vsaki 27., kokoši in druga perutnina na vsaki 56., mačke pa tia vsaki 142.sliki. Zajci se najdejo na vsaki 378. osli 567., gosi in race pa na vsaki 1735. sliki. Ker je statistika temeljita, so naštete seveda še razne druge živali.
Pisatelj Shaw in godba.
Angleški pisatelj Bernard Shaw je velik nasprotnik pojedin z godbo. Ko so ga nekoč nekam povabili in je že videl pripravljene godbenike, je stopil h kapelniku ter mu dejal: »Ali bi bili tako ljubeznivi ter igrali to, za kar bi vas prosil?« — »Z največjim veseljem!« je odgovoril kapelnik. — »Potem pa Igrajte domino, dokler bom jedel.«
Spari
Ilirija u fTlaribaru!
V nedeljo nogometna tekma SK Ilirija— ISSK Maribor.
Prvak mariborskega okrožja se je že več mesecev pogajal s prvakom ljubljanskega podsaveza za odigranje tekme na naših tleh. Sedaj je končnoveljavno določeno, da pride Ilirija že prihodnjo nedeljo gostovat v Maribor. To srečanje bo razen mnogih drugih pozitivnih momentov, ki jih bo nudilo naši športni publiki, zanimivo tudi z ozirom na bližajoči se finale za prvenstvo Slovenije, v katerega prideta najbrž SK Ilirija in gotovo ISK Maribor. Ilirija nastopi v Ma riboru z najboljšo postavo, ki jo trenutno ima. Po daljšem času torej zopet enkrat nad povprečnostjo zanimiva igra!
Poraz italijanskega nacijonalnega teama.
Pri nedeljski meddržavni tekmi Italija —Portugalska v Lizboni so zmagali domačini 4:1.
Jugoslavija v tekmi za Davisov pokal.
V svetovni borbi za Davisov pokal igrajo predstavniki naše države letos kakor znano s Finsko. Tekma se bo vršila v dneh 4., 5. in 6. majnika v Zagrebu. Finci so v tekmovanju za Davisov pokal še novinci in ni docela izključeno, da nam podležejo.
Vseslovanski nogometni turnir v Pragi.
Ob priliki proslave desetletnice obstoja češkoslovaške republike bodo priredili koncem oktobra tl. v Pragi vseslovanski nogometni turnir, za katerega so pozvane reprezentance Poljske, Bolgarske in Jugoslavije. Včeraj je JNS prejel tozadevno oficijelno povabilo, ki ga seveda sprejema.
Rumunija - Turčija 4:2 (1:1).
Razen včeraj omenjenih meddržavnih tekem se je vršila v nedeljo tudi tekma med Rumunijo in Turčija v Temešvuru, ki je končala z 4:2 za Rumune.
Belgija in Jugoslavija v tenisu.
Naš savez je sklenil z Belgijo meddržavno tekmo v tenisu za 7., s. in 9. majnika. Igrali bodo v Zagrebu, ker se Belgijci baš vračajo iz Bukarešte, kjer igrajo prvo kolo za Davisov pokal.
HAZENA.
Concordija v Mariboru?
ISSK Maribor namerava za nedeljo povabiti na svoje igrišče prvaka jugo-slovenske hazene Concordijo iz Zagreba, ki potuje drugo nedeljo na turnejo v ČSR. ISSK Maribor ima sicer zabra-no hazenskih iger, vendar upa, da mu LHP v interesu športa dovoli odigranje hazenske tekme s Concordijo in tako omogoči, da bomo imeli Mariborčani prihodnjo nedeljo veliki športni dan z gostovanjem prvaka Slovenije v nogometu in prvaka države v hazeni. Družina Concordije je še vsakemu Mariborčanu, ki je gledal lansko tekmo, v najlepšem spominu.
Hazena Concordije na Češkem.
Naš državni prvak v hazeni Concor-dia odide 26. tni. na daljšo turnejo po ČSR. Igrala bo $ Slavijo v Pragi, dalje v Pardubicah, Brnu, Zlinu in drugih mestih. Zagrebškim hazenašicam pripravljajo zlasti v Pragi krasen sprejem, kjer jih bodo pozdravili razen športnih društev tudi mnogi oficijelni predstavniki mesta z županom na čelu.
g	„	.
Ce hoče norec čez ocean
V pariškem predmestju St. Quen je oddal neki napo! blazen človek 22 strelov na dve svoji rojakinji, pri katerih je stanoval. Prestrašeni ženski sta pobegnili, blaznež pa se je zabarikadiral v sta novanju in nato zažgal svojo posteljo. Policiji in ognjegascem se je le s težavo posrečilo, da so preprečili večjo nesrečo. Obe ženski sta kasneje izpovedali, da je njihov sostanovalec zdivjal najbrže vsled tega, ker mu je nenadoma šinilo v glavo, da poleti čez ocean, in je hotel zato šiloma iz stanovanja, da si kupi aeroplan. Ko sta mu hoteli to preprečiti, je zgrabil za samokres in pričel streljati.
Originalnost ameriškega
uelebogataša
Bogati Amerikanec Chanel, ki živi v Cannesu, je nekega dne dobil pri igri »baccara« veliko vsoto denarja. V sreči se je spomnil svojih prejšnjih čudaških akcij z denarjem in je naslednjega dne, ob 9. zjutraj, odprl okna svoje vile in pričel metati mimoidočim potnikom šopke po 10 do 20 frankov. A to mu še ni zadostovalo. Končno je potegnil iz žepa
75.000	frankov, vrgel denar zbrani množici ter potem zaprl okna in ostal ves dan doma. Zaman so hodili ves dan mimo njegovega stanovanja ljudje in čakali, da se ga morda zopet poloti želja, da osreči človeštvo.
Toda to ni prvič, da se je Chanel igral z denarjem. Nekoč je v Ameriki stavil s svojimi prijatelji, da bo ponudil mimoidočim ljudem milijon dolarjev, ki jih pa ne bodo hoteli sprejeti. Preoblekel se je v ta namen v berača in je ves dan ponujal ljudem, ki jih je srečal, da jim napolni žepe z dolarji. Seveda so se »beraču« vsi smejali v obraz, ker so pač mislili, da je blazen ali pa da jim hoče dati ponarejene dolarje. Le neki delavec je v šali vzel dva snopiča po deset dolarjev. Chanel je na ta način dobil stavo.
Na ladji, ki ga je nekega dne peljala v Francijo, je vrgel snopič za 200.000 frankov, privezan na vrvi, v skupino morskih psov. Toda morske pošasti niso razumele darežljive geste ameriškega bogataša ter so odplavale naprej. Chanel je nato vzkliknil: »Čudno, ribe bolj prezirajo denar kot ljudi.«
Ta čudak-bogataš gotovo nima najboljšega mnenja niti o denarju niti o svojih bližnjih. Priporočljivo pa bi bilo vsekakor, da bi ga posnemali tudi naši bogataši. Imeli bi vsaj bolj mirno vest.
Najsrečnejša žena
Neka italijanska revija je stavila vprašanje, katera žena se da smatrati za najsrečnejšo. Dobila je mnogo odgovorov, od katerih so posebno zanimivi sledeči: Najsrečnejša je ona soproga, ki lahko po 30 letnem zakonu še dvomi o zvestobi svojega moža— Ona, ki je na dan svoje srebrne poroke prepričana, da je njen zakonski mož več vreden od vseh njenih flirtov. — Ona, ki posadi svojega moža na prestol, žezlo pa ves čas sama obdrži. — Tudi Eva je bila priznana za najsrečnejšo in sicer radi tega, ker ni imela prav nobene tekmovalke ter ni mogia biti na koga ljubosumna. Po svoji iapi-darnosti in svojem pesimizmu je pa zanimiv sledeči odgovor: Nobena žena ni najsrečnejša, ker ni noben mož najboljši.
Najnouejši film: „U najem*’
Velika londonska posredovalnica za na jem stanovanj ter za nakup in prodajo hiš in zemljišč si je uredila sedaj lastno filmsko podjetje, da lahko ljudem v filmu predstavlja vse svoje oferte. Interesenti gredo v posredovalnico, kakor v kino ter si iz filma lahko izberejo, kar jim ugaja. Filmi so namreč različni. Na enem so po vrsti vsa posestva, na drugem hiše, tretjem stanovanja, potem posamezne sobe in sploh vse, kar se daje v najem. Obiskovalec samo pove, za kaj sc interesira in že ga postavico pred film.
Stran \
Mariborski VF^FPVIK TuTra
V Maribor«, 'dne 17 IV. 192S.
\1 ~ i rirwimrrTim«iiiiiiiii ■»iimuiiii—mnw
Hans Dominik:
Oblast treh
Težko je opisati dogodke naslednjih tedntv avgusta. Dne 6. avgusta je neznana moč umrtvila veliko angleško in ameriško vojno brodovje. V magnetičnem vrtincu je bilo zavlečeno britansko brodovje v newyorško pristanišče. Ob isti uri je pa vleklo ameriško brodovje navzgor po Temzi.
Dan pozneje je v Združenih državah padel Stonard in sestavila se je nova vlada, v kateri je začasno prevzel dr. Glos-sin zunanje ministrstvo. Ob vsakem drugem času bi taka vladna sprememba razburila ves svet. Sedaj se je pa izvršila skoraj neopaženo. Neznana oblast in sila je splošno zanimanje tako zavzela, da politični preobrat v Zedinjenih državah ni mogel dosti zanimati.
V kateremkoli kotu sveta so se srečale angleške in ameriške vojne sile, povsod je posegla vmes neznana sila kot tretja.
Ameriška zračna bojna sredstva, ki so nenadoma prodirala proti Indiji, so bila ustavljena že na potu. Pri Lokkadivah so popadala v morje. Angleška letala, ki so skušala napasti Panamski kanal, so pa tik pred Jamaiko zašla v magnetičen ciklon, ki jih je zgrabil ter zanesel na najvišje vrhove Kordiljer. Posadke so rabile več dni, da so se izvlekle iz snežene pustinje ter dospele do prvih človeških naselbin. Vsepovsod je delovala oblast ter preprečila vse bojne spopade.
Dogodki v dobi od 6. do 15. avgusta so delovali na človeštvo tako nekako, kakor popotnikva palica v mravljišču. Največja vznemirjenost se je najboljše izražala v tisku vseh kultiviranih dežel.
Da dobimo vsaj nekaj pregleda nad največjim vtisom dogodkov teh osmih dni, moramo prizadeto človeštvo v vseh di-žavah deliti na tri skupine: fizike, .vojaške kroge in široke ljudske sloje.
Zastopniki vede so skušali na vse kri-plje, najti točno razlago vseh čudnih dejanj in pojavov. Zabiranje in zbiranje energij, genijalna iznajdba Silvestra Bursfelda je pa ležala daleč izven •inan-stvenega znanja. Tako so tavali v temi vsi znanstveniki, ki so s svojimi razlagami polnili velike liste vseh peternih
delov sveta.
Angleški letalski potapljači so bili vrženi 5000 metrov visoko na Kordiljere. Po maxwellskih jednačbah so st? končno dala preračunati magnetna polja, ki so zgrabila težka letala. Iz tega se .ie dalo sklepati, da bi neznana sila lahko tudi vojne ladje metala na visoke xore. f-o teh ugotovitvah so začeli pisati isti o moči neznane oblasti v vedno širših obrisih.
V Zedinjenih državah so se pa držali malih podatkov, ki jih je zamogel dati državni tajnik zunanjih zadev dr. GIos-sin. Zlasti profesor Curtis je delal intenzivno in je lahko že 12. avgusta njpra-vil poskus na odprtem morju. Okrog 10. ure je odplul njegov čoln s posebnimi aparati iz pristanišča. Curtis je pripravil aparat, ki lahko s svojimi žarki obvlada precejšnje magnetično polje. Za poskus se je uporabila stara torpedovka. Profesor se je nadal, da bo zamogel na daljavo 1000 metrov doseči magneti/branje.
Obkoljen od svojih asistentov je stal pred pripravljenimi antenami, torpedovka je tudi že bila na svojem mestu. Električna energija visoke frekvence je završala po antenah.
Profesor Curtis je postal vznemirjen. Učinki, javljeni od torpedovke, so bili veliko večji, nego jih je sploh smatral za možne. Ukazal je ustaviti energijo v antenah.
Stežkim vzdihom je sedel na stol. Učinki na torpedovki niso prenehali. Nasprotno! Naraščali so, dokler ni 2lok-tromagnetični vrtinec torpedovke zgrabil, dvignil iz vode ter jo treščil ob peščen breg.
Onemeli so vsi na čolnu opazovali katastrofo. Na klic svojega prvega asistenta se je pa profesor Curtis ozrl ter zagledal čudovite učinke tudi na ‘asUem čolnu.
Naperjene antene so se spremenile v plin. Za trenutek so zelenkasto zažarele, potem pa izginile. Žice z izolat :rji vred so padale napo! raztopljene in raztrgane na ,krov. Potem je pa vrti /ec zgrabil tudi čoln ter ga vrgel na o rod.
Profesorja je vrglo v nnhak pesjk. To je bil konec ameriških poskusov. Po poročilu, ki ga je še isti dan poslal v Wn.v
hington, je bila izključena vsaka c.i-ba’proti sredstvom tajnostne oblasti in sile.
Trinajstega avgusta je pa predaval profesor Raps na tehniki v Charlott.;n-burgu o elektrodinamiki. Slušatelji so že pripravljali svinčnike, da bi si delali notice o napovedani snovi. Nemški profesor je pa podal nekaj čisto drugega...
»Gospodje! Tudi jaz sem poskušal, da bi s sredstvi naše znanosti razkril skrivnost neznane oblasti. Učinki, o katerih se je zanesljivo poročalo, se dajo razjasniti le na ta način, da ima neznana oblast neko sredstvo, s katerim se lahko vsa energija na poljubnem mestu koncentrira in razvija. Po Oliver Lodgeju je energija vsemirja po deset miljard HP ur na kupični centimeter. Naša znanost do sedaj še ne pozna sredstva za osvoboditev te energije. Gotovo pa še ni sredstva, s katerim bi ^e lahko ta ener gija na velike daljave naperila in sprožila«.
Slušatelji so pisali. Šumel je papir, svinčniki so škripali. Profesor Raps je nadaljeval s svojim razlaganjem. Spuščal se je v podrobnosti in izračunaval je učinke, ki se tem potom dajo doseči. Veliko črno tablo je pokril z velikanskimi številkami kilovatov in kalorij. Nato je postalo predavanje zopet splošno. »Mi nimamo niti pojma, s kakšnimi sredstvi in s kakšnimi, nam popolnoma neznanimi oblikami energije se dosežejo taki učinki na veliko daljavo. Orjaški duh, ki je prehitel našo znanost za stoletja, je vse to iznašel... «
Silvester Bursfeld v svojem ledenem grobu visoko zgoraj ob tečaju je bil lahko zadovoljen s to oceno nemškega učenjaka.
Profesor Raps je nadaljeval: »Gospodje, različno sem občutil, ko sem spozna! vse to, kar sem sedaj razložil. Na eni strani veselje znanstvenika nad veliko iznajdbo, veselje, katero vsi poznate pri vseh uspešnih poskusih v laboratoriju. Na drugi strani pa globoka gro-
za. Gospodje, že misel, da je nadčloveška moč izročena* rokam umrjočih ljudi, je strašna. Lastniki iznajdbe lahko prizadenejo svetu, kar hočejo. Vsako mesto zažgo, vsako človeško življenje pokončajo. Brez obrambe smo. Brez upora moramo prenašati vse, kar pride oblastnikom na misel. To je strašno, a je resnično«.
Profesor je zaključil svoje predavanje pred uro. Preveč vznemirjen je bii za delo po učnem načrtu, f
Vsebina njegovega predavanja je zvišala splošno vznemirjenje. Veliki listi so za drag denar kupovali od slušat 5:jev tehnike beležke o tem predavanju. Istega večera, se je pisalo o tem že po vsem sv. ‘u.
Bilo je jasno, da je učenjak vsaj teoretično na sledu izvoru tajnostne oblasti in sile. Čimbolj so se fiziki vglabljali v podrobnosti njegovih izvajanj, tembolj so morali priznavati pravilnost njegovih sklepov. Samo ta razlaga je bila možna. Nekaj mora biti, kar lahko energijo vsemirja razpošilja na poljubne kraje sveta, tam pa sproži.
Sredstev za to pa nihče ni pozna' Ali ne ve nazadnje ta nemški profesor še več, kot je povedal? . . . Misel, da bi kaka država razkrila Hm-v-.t ter zavladala z njo vsemu svetu, je povzročila nov nemir.
Po vsem svetu so v največji napetosti čakali na nove znake in dejanja oblasti. To skrajno napeto pričakovanje »e vladalo povsod, kjer so prebivali misleči ljudje.
Dalje prihodnjič.
Kupujte železniške vozne karte v biMetarni ,Putnika‘ v Mariboru, ASe\jandr.53
ti f ■.■'.'"■j 'gapj1	■■■■
It« tiviijov poere-m oocijalne namen« obč*n»iv* :	be«ed*	30 p.
imjmun-ii rneesk OJ« J>*-~
ŠMali oglasi
w jn'!ia.’.!"iin mmmammmimmaas Žonitv«, rfopt*ov«*|» tn Offla. •1 «i-gov*ireg> nMmmg! zna&aja: voki booda 50 p, naj man j li zneMfc Dm 10 —
ANTON NOVAČAN CELJSKA KRONIKA	
	
	PII BOO tisti kemično in barva vsakovrstne obleke, tkanine in žalne obleke v 24. urah najlepše in najcenejše. 532 MARIBOR ' Gosposka ulita 33 Rasila^ova ulica 22 1 _	_ .
dramatski mozaik v treh delih i prvi del HERMAN CELJSKI je pravkar izšla. Broširana knjiga velja Din 40’— v platno vezana Din 48’— s Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge v Maribora j Aleksandrova cesta št. 13 i	——	*	J	
	
	loiiiiinli
Računski uradnik službe. Gre tudi kot skladiščnik, sopotnik ali paznik. Večletna spričevala, kavcija na razpolago. Naslov v upravi lista.	823
Otroški voziček
ceno na prodaj. Studenci, Krpanova ul. št. 31..	816
Stara vijolina
ceneno na prodaj. —Naslov pove uprava.	818
Moško kolo
dobro ohranjeno ceneno na prodaj.
819
Urno likarico
sprejme takoj F. Verdnik, Maribor, Aleksandrova c. 55.
Lepa prazna soba
v sredini mesta se odda takoj v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«.
815
Kupim točllnlško mizo
Ivaniševič, Vetrinjska ulica 3.
825
prejemam na dotiro lirano. Obed po Din 7-50, večeMa po Din 5 — BrezaIkoholna test-ivncija „Ti zvezdi" Rudolf Smole; Ma 1-bor. Pod mostom 11.
po Din 16’— dobite edino le pri
J. Trpinu, Maribor
CšSauni trgi 17
XII
Glavni trg 17
NaJboUie su no sa gsEalže
in spomladanske obleke, volneni rips, kasha in druge novosti za ženske obleke, perilo, ovratnike, samoveznice, nogavice ». t. d. kupite najceneje pri tvrdki
I. N. SOirmit Mar'bor,
Aleksandrova cesta itev. 13
izSel je
ALBUM SLOVENSKIH KV ''2EVNIKOV
Knjiga, ki je razkošno opremljena stane do 5. maja broširana 130 Din, vezana 160 Din, poštnina 10 Din več. Naroča se v
knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor Aleksandrova cesta štev. 13
Izdala Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: orHstavnik izdajatelfa In urednik: Fran BroiovlJv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik i	Stanko	Detelov	Mariboru