Poštnina plačana v gotovini ŠTEV. 8 Glasilo »Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji" v Ljubljani VN Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18‘—. = Posamezna številka stane Din 1-50. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VB. Enakopravnost v zadružništvu Tembolj ko se človeška družba diferencira, tembolj ko se deli delo, tembolj je kompliciran ustroj gospodarstva človeške družbe, ker delitev dela pomenja -napredek. Radi kompliciranosti gospodarskega ustroja človeške družbe izrabljajo položaj oni, ki imajo veliko gospodarsko moč tako, da gospodarski napredek prinaša dobiček le poedincem, ljudstvo pa živi kljub napredku čimdalje slabše. Za blagostanje ljudstva, gospodarski in tehnični napredek, še ne prinašata zboljšanja, ako ni za obče blagostanje dan glavni pogoj socijalne pravičnosti in jake soci-jalne vesti. Samo pod takimi pogoji bi bila dana možnost, da bi sadovi gospodarskega napredka služili koristim splošnosti in občem blagostanju. In tudi, če smo optimisti, in verujemo v moralni in etični razvoj vzporedno s tehnično gospodarskim napredkom, vendar ne moremo priznati poedincu ali razredu sposobnosti, da bi bil objektiven sodnik, v lastni stvari, ki naj bi meril na podlagi svoje socijalne vesti, sam sebi pravico. Treba je višjega foruma. Ta višji forum je organizacija, ki je ustvarila celokupnost, splošnost koristi nad poedincem in njegovimi koristmi, ki po svoji ustavi izključuje pristranost in izkoriščanje, ki zavaruje enakopravnost. Taka organizacija je zadruga. Funkcijonarji zadruge imajo zadrugo voditi po predpisih in pravilih, ne v svojo, pač pa v korist celokupnosti, v korist vseh svojih članov. S takimi organizacijami onemogočuje-mo sebičnost in brezbrižnost poedinca v škodo bližnjega in v škodo skupnosti. Vpregli smo z njeno sposobnostjo njene sile v korist celokupnosti. Zato morajo veljati v zadružništvu! ista moralna in etična načela tudi za poedinca. Proti načelu sile, je zadružništvo postavilo načelo pravičnosti, proti egoizmu ljubezen do bližnjega in vzgojo za skup^ nost in solidarnost. Ta načela uveljavlja zadružništvo do poedincev. V tem se pravo zadružništvo bistveno loči, od gospodarskih in stanovskih organizacij bojnega značaja, ker edino ta pot in način vodita k boljšemu soci-jalnemu življenju. Zadružništvo v praksi Večini članov naše zadruge ni mar drugega v zadrugi in na zadrugi, kot da vidi takojšen gmoten dobiček. Kateri mesec hvalijo, drugi mesec godrnjajo, v splošnem pa so z našo zadrugo člani kolikor toliko zadovoljni. Ponavljam, oni vidijo uspeh samo v takojšnji materijalni koristi, ki jo nudi zadruga. Ako bi kedaj zadruga ne mogla kazati kakih vidnih uspehov, bi obsojali zadrugo in z njo vse zadružništvo. Mi pa vidimo v zadružništvu poleg ma-terjelnih uspehov, ki se kažejo takoj, tudi moralne uspehe, ki imajo za posledico gmotno korist članov zadružnikov. Ako govorimo v naših člankih o egoizmu in za družništvu, ne mislimo s tem kriti slabosti ali kakršnokoli polomijo v naši zadrugi in ljudem prigovarjati, naj plačujejo za neumnost in slabe kupčije upravnega odbora. Dosedaj ima naša zadruga dosti sreče pa tudi dobro vodstvo in ni povoda, da bi s kakimi frazami o egoizmu bilo treba kriti kakršnokoli trgovsko kupčijo. Našo propagando o zadružništvu, o medsebojni pomoči in gospodarskimi sodelovanjem naj očrtamo z nekaj praktičnimi primeri. Kdor ima smisel za zadružništvo, kdor je videl v eni panogi življenja kaj pomeni zadružništvo in kaj se da z njim doseči, ta bo našel povsod polno primerov, videl bo polno vzgledov, kjer bi se dalo z zadružno organizacijo izboljšati gospodarstva in življenje. Pridem na kmete v Suho krajino, od Boga obdarjeno s kamenjem in ilov ico, brez vode. Malokdo izhaja in zdrži v onem kamenju, ki ga je skoro več kot zemlje. Če vprašaš kmeta kako živi, ti bo tožil, da ima premalo družine. Posla se ne more držati, ker dohodki zemljišča ne prenesejo takih izdatkov; edini, ki more rešiti kmeta so otroci, ki garajo do 20. in 25. leta brezplačno kot črna živina. Delovne moči pa rabi največ radi živine (govedi), da se za- njo pripravi krma, da se cisti hlev, dovaža vodo itd. Vprašam, zakaj pa ne ženete živine na pašo? Pa odgovori, da ga pastir ravno toliko stane in še sitnosti bi imel, ker so pašniki posameznih posestnikov tako raztrgani in pomešani, da bi rabil skoro za vsako žh inče enega pastirja, da ne pride do prepirov. In še radi vode ne vemo kaj bi počeli, kdo bo napravil vodnjak ali kaj podobnega za živino na paši. Zakaj pa se ne zjedinite, da si določite po gotovem ključu iz vaših raztrganih parcel skupni pašnik, kjer se lahko s skupnimi močmi zgradi vodnjak za živino. Rabili bi potem 5 do 10 krat manj delovnih mlcči za vašo živino oz. pri istem številu družine si lahko redite mnogo več živine, lahko začnete misliti na mlekarsko in si-rarsko zadrugo. Tukaj se pa neha modrost kmeta. Štiri, pet kmetov bi še pripravil do tega, kaj pomaga, ko jih je deset proti in se ne dajo prepričati in pregovoriti za skupno delo. Tu se bolj vidi kaj pomeni zadružništvo in kaj pomeni egoizem. Pri sedanjem načinu kmetovanja trpijo ljudje in živina, vzgaja se radi nerentabilnosti kmetije čimveč otrok, garačev, ki delajo zastonj, čim pa odrastejo in zahtevajo lastno ognjišče, ni več za njih mesta, ne kruha, gredo v mesto, v tovarno, v rudnike, kjer pomagajo večati število proletarcev, in licitirati eksistenčni minimum evropskega delavca navzdol. Beseda ne zaleže dosti pri kmetu, kakor beseda sploh malo zaleže. Zgledi vlečejo, in samo z dobrimi zgledi, kjer se dahko dokaže in pokaže praktične uspehe zadružne ideje, se lahko pripravi naše ljudstvo kot je n. pr. Suhokranjčan do boljšega gmotnega položaja. Drug primer: V hiši, kjer stanujem, je 24 strank. Plačevali smo do zdaj malo najemnine, niti četrtino od tega, kar se plača v novi hiši, pred tremi leti pa komaj desetino od tega. Govoril sem s sosedi in sostanovalci in pojasnjeval: Srečo imamo, da stanujemo mirno v stari hiši, kjer plačamo malo najemnine v primeri z onimi, ki jih je usoda zanesla v novo stanovanje z visoko najemnino. Srečo imamo, da nas ščiti stanovanjski zakon in nam tako pripomore do gotovega dobička napram onim, katere ne ščiti stanovanjski zakon. Ali bi bili pripravljeni že danes, dokler nas ščiti stanovanjski zakon pred gospodarjem hiše, prispevati mesečno gotovo vsoto prostovoljno za popravilo hiše. Pustili bi si upeljati električno razsvetljavo, plin, zgradili bi skupno moderno pralnico itd. Vse to pa pod pogojem, da nam gospodar zagotovi, da nam pozneje, ko bi lahko zvišal najemnino, vse to upošteva ter nam ne zviša najemnine, temiveč pusti plačevati le dvojne zneske, staro najemnino in prispevek za olepšavo in komfort v hiši. Gospodar je to akcijo z veseljem zasledoval, saj bi imel od tega dobiček on, ker se mu dvigne vrednost hiše, imel bi snažno hišo, stanovalci pa bi imeli poleg komforta tudi materjelne koristi. Na izgubi bi bila samo davkarija. Toda je že tako, egoizem je tako velik, da so se bali najemniki, da bi morda ne prišli popolnoma na svoj račun in bi morda imel njih naslednik v stanovanju nekoliko koristi od tega, kar je on investiral. .Cela akcija je padla v vodo radi egoizma in nerazumevanja najemnikov. Danes, po skoro treh letih, ko bodo morali plačevati jeseni ogromno najemnino v hiši brez komforta, uvi-devajo, kako lepo priliko so zamudili in kako napačno so takrat storili, ko so odklanjali tak sporazum z gospodarjem. Podobnih primerov lahko opazuje dosti vsak, kdor ima odprte oči. V sodelovanju na gospodarskem polju, v slogi je moč in uspeh. Pcedinec malokedaj doseže to, kar bi lahko dosegel v skupnosti. Dobra nabavljalna zadruga more samo biti vzgled in spodbuda produktivnim zadrugam in onim, ki si šele pomišljajo in obotavljajo, ali bi se splačalo ustanoviti mlekarsko kmetijsko zadrugo. Kako bo letos z moko? V letu 1925 in 1926 je bilo mnogo pritožb radi moke. Cisto naravno, kakršna pšenica, taka je moka.. Zadnje 2 leti je za časa žetve vedno deževalo. Žito ni moglo prav dozoreti, in ko je bilo požeto, ga niso mogli spraviti po 2—3 tedne z njive radi dežja. Ko se je končno posušilo, da so mogli spraviti pšenico pod streho, je bilo ponekod že pokvarjeno, zaduhlo, neednako dozorelo, polno primesi, smetjava itd. Letos je pa pšenica zdrava. Kakovost (zdrave) pšenice se meri po njeni teži. Banaška pšenica je tehtala poprečno vedno 78 kg, to je 100 litrov pšenice tehta 78 kg. Bolj je zrnata, težja je. Pa tudi 80 do 82 kg je že tehtalo 100 litrov. Lani je bila zelo slaba, tehtala je poprečno 74 kg, pa tudi samo 71, 72 kg. Iz take pšenice se dobi samo 70—72% moke, ostalo gre v otrobe in krmilno moko. Vsled tega moka ni bila najboljša. Letos je pšenica izborna, tehta poprečno 79 kg, je suha, zdrava, skoro brez primesi, že dolgo let ni bila tako lepa. Temu primerno bomo imeli letos dobro moko. Iz 100 kg pšenice se bo dobilo 76—77 kg dobre moke (belo in krušno). Žal, da je letos pšenice precej manj kot lani. Ker bo vsebovala več moke, se to nekoliko izjednači, vendar je pričakovati letos višjih cen. Še eno bomo morda letos doživeli: Lani se ni inozemstvo toliko zanimalo za našo pšenico, ker je bila slaba, srbijanska pšenica celo precej dvomljiva. Letos bodo naši sosedje, Italija, Avstrija, Češka, gotovo precej segali po tej izborni pšenici. Zna se zgoditi, da bodo prodali preveč pšenice, da jo bo spomladi zmanjkalo za potrebo lastne države. Podobno je bilo predlanskim, ko je moral Banat kupovati za drag denar amerikansko pšenico, ali pa lastno pšenico, ki smo jo preje izvozili v Madžarsko. Tako prerokujejo, da se bo gibala cena pšenici do Božiča pri 2.95—3.05 Din za kg. Kakšna bo potem cena moki. se še ne da sklepati. To je odvisno od popra-ševanja po eni ali drugi vrsti moke. Pred letom še je bila razlika med moko 0 in štev. 5 celih Din 1.50, danes je razlika med belo in krušno moko samo 50 para. Ljudje so se naučili ceniti vrednost krušne moke. Ne gledajo več tako na barvo, kot pa na tečnost, na hranilne snovi, ki jih vsebuje krušna moka več v sebi, kot bela. Zato jo cenijo in plačujejo skoro tako kot belo moko. Ako bi padli še predsodki radi barve, bo morda krušna moka še dražja od bele. Naša zadruga kupuje pšenico in pusti sama mleti. Da se pravilno uredi prodaja bele in krušne moke, kot se jo dobi iz pšenice, smo napram tržnim cenam prodajali belo moko precej drago, medtem, ko je bila krušna moka dosti poceni. Kadar bodo naši železničarji to uvideli, kar so uvideli že davno bogati bana-ški kmetje, da bodo segali bolj po krušni moki kot po beli, bo bela moka cenejša in boljša, krušna moka pa nekaj dražja — in lepša. Po sedanji ceni pšenice bi se moglo prodajati belo moko po 5 Din, krušno po Din 3.80. Ako vzamemo za razmerje med krušno moko in belo samo za 75 par razlike, bi pa prodajali belo po 4.80, krušno 4.10, morda še cenejše, to bo odvisno od kakovosti pšenice Peki, ki jim ni treba gledati na barvo moke, temveč na lep okusen kruh, pustijo mleti že danes enotno moko; tako bi jo mi morda lahko prodajali letos po Din 4.20—4.50, in to bi bila za naše železničarje izbrana moka in sprejemljiva cena. Toliko v vednost vsem onim, ki so mnenja, da je beli kruh najbolji in da je predrag, med tem ko od strani gledajo krušno moko in njeno ceno. Zadružni vestnik V s e mi članom! Člane ponovno opozarjamo, da morajo vsak mesec dospeti pismena in ustmena naročila za drva in premog najkasneje do vsakega 20. v mesecu. Kdor se drži točnosti in reda, mu bo mogla tudi zadruga točno in v redu dosta-iti naročeno blago. Med 1. in 15. v mesecu se drva in premog ne dostavljajo, ker je v tem času osobje zaposleno z razvažanjem živil na progo in na dom. Vsi, ki pretečeni mesec niso prejeli naročenih drv, naj nekoliko potrpe, ker še niso došla. Drva prispejo šele okoli 15. t. mi. Zato prosimo potrpljenja in upoštevanja. Danes smo ponatisnili celoten cenik predmetov,'Id jih Ima zadruga v zalogi. Posebno opozarjamo na izpolnjeno zalogo manufakture, ker je izbira sedaj zelo velika. S tem ustrezamo vsem, ki so zahtevali cenik že v tej številki. Skupno pošiljanje zabojev in druge embalaže se vrši samo iz nekaterih postaj. Vljudno pozivamo člane, da skušajo tudi z ostalih postaj pošiljati skupno zaboje, ker je ta način mnogo cenejši in tudi postrežba točnejša. Z neredom iz proge, se ustvarja nered v zadružni trgovini, ki vodi pozneje do različnih in neupravičenih pritožb onih članov, ki ne poznajo in nočejo poznati 'eda. Zato prosimo, držite se in upoštevajte navodila zadruge, ki smerijo le na korist reda točnosti in solidne in mirne postrežbe. Prosimo torej točnosti! Denarnica s srednjo svoto denarja se je našla v trgovini. Kdor jo pogreša, naj se priglasi v zadružni trgovini. Cenik živil sra mesec avgust 1027 Mlevski izdelki. Moka pecivna o gg kg 530 Moka mehka ff 520 Moka krušna 9f 4-— Moka ajdova n 9*— Moka ržena 5 — Moka koruzna >» 2'60 Moka krmilna n P80 Zdrob pšenični it 6-— Zdrob koruzni >t 3-50 Otrobi pšenični tt P70 Otrobi koruzni tt 120 Testenine. Makaroni dolgi jajčni kg 11 20 Makaroni domači tt 9 60 Polzi jajčni n 11-20 Polži domači tt 9-60 Rezanci domači široki tt 9 60 Špageti domači n 9-60 Fidelini domači tt 960 Šubiotti in bleki kg 9 60 Zvezdice za juho it 9 60 Zrnje. Riž I. vrste kg 8 50 Riž II. vrste ti 7 — Koruza v zrnu tt 240 Kaša prosena tt 6*— Ješprenj domači tt 5'— Ješprenček za juho tt 8 — Fižol tt —•— Fižol beli tt 2-60 Leča tt 550 Grab V —•— Sladkor. Sladkor v kockah kg 16 — Sladkor sipa tt 14-40 Sladkorčki (bomboni) tt 25 — Sladkor v prahu ti 1650 Kava Kava Portorico kg 64 — Kava surova I. vrste ft 50 — Kava surova II. vrste tt 44 — Kava žgana tt 56-— Kavne primesi. Kava Kneipp kg 14-50 Kava žitna it 8 — Kava vidrova tt 14 — Kava družinska tt —’— Kava figova tt 24 — Kava Enrilo škatla 16 — Kava Enrilo kg 24 — Cikorija Franck it 20 — Cikorija Tvolinska tt 19 — Drugi predmeti. Mast domača kg 25 — » v dozah po 10 kg doza t O CM Mast v dozah po 5 kg tt 135"— Čajno maslo kg 52-— Kuhano maslo it 44'— Sol debela kg 3 — Sol drobna kg 350 Čaj v dozah doza 12, 24 Čaj v zavitkih zavit. 3, 6, Čaj v zavitkih tt 7,15 Kakao na kg kg 38 — Kakao v zavitkih zavit. —■— Paradižniki a V2 kg doza K)’ — Paradižniki a 14 tt —'— Marmelada kg 22- - Čokolada a 14 tabl. 12 — Čokolada a 1/1o tt 450 Čokolada a 1l2o tt 2 50 Čokolada z lešniki ti 3 — Rožičeva moka kg 8 — Dezert šnite kom. 250 Delikatese. Slanina mesnata »Hami- burška« kg 28-— Slanina prekajena debela tt 25 — Slanina papricirana tt 26’— Salame ogerske tt 100 — Salame krakovske tt 38 — Salame navadne it 18 — Kranjske klobase kom. 5 — Prekajeno meso I. kg 28 — Šunke Praške it —•— Krače it 18 — Svinjski parklji, glava tt 10 — Svinjske glave brez kosti kg 18 — Sardine velike škatle H - Sardine srednje tt 950 Sardine male tt 6 — Med cvetlični I. kg 2P— Med cvetlični II. » —•— Sir pol ementalski I. tt 44 — Sir pol ementalski II. ti 38 — Sir trapistovski 11 26 — Maggi velike steki. 22 — Maggi srednje tt 14 — Maggi male ti 9 — Maggi na drobno dkg P50 Juhan velike steki. 12 — Juhan srednje tt —'— Juhan male it 6 — Juhan na drobno dkg UO Gorčica (ženf) kozarec 10-— Keksi v zavitkih a 1 kg zavitek 5, 6, Reberca z Špeh. kg 26-— Reberca it 26-— Sir Permazan tt 100-— Pekmes (Povidl) tt —*— Polenovka suha kg 24 — Sir Chalet komad 350 Salama letna kg —•— Salama Veromeška tt 80-— Salama Planiška tt 60’ — Salama letna tt 28'— Sadje. Češplje suhe bosanske kg 9 — Češplje suhe domače tt —*— Hruške suhe domače tt —"— Orehi celi tt —•— Rožiči tt 6 50 Fige v vencih tt 12, 7 Mandeini dalmat. tt 54 — Rozine fine it 38-— Grozdiči - Vamperli tt 18 — Čebula tt 3 — Česen it 12'— Limone komad 1, 0'75 Pomaranče it —'— Tekočine. Kis dvojno močan liter 4 — Olje namizno fino ti 18 50 Olje namizno bučno liter 18"— Olje olivno it 24'— Konjak a 7/J0 1 steki. 60'— Rum a V2 1 » 35 — Konjak medicinal 0/35 it 30 — Žganje borovničar a V2 1 tt 25-— Žganje hrušovec a V2 1 tt 23 — Tropinovec a V2 1 tt 23 — Brinjevec a V2 1 tt 23 — Slivovka a V2 1 ti 23 — Malinovec a V2 1 tt 17 —• Mineralna voda a IV2 1 tt 6 — Vino dalmat. črno Vino dalmat. črno a 7/io 1 lit. 10 — dezert steki. 18 — Vino dalmat. belo Vino dalmat. belo a 7/10 1 lit. 12 — dezert steki. 20'— Francosko žganje Brazay n 10, 24 Dišave. Poper oel in zmlet, veliki zavitek 3'— Poper cel in zmlet, mali „ P50 Cimet cel in mlet veliki „ 3 — Cimet cel in mlet mali „ P50 Klinčki (žbice) „ 2 50 Dišave cele in mlete vel. „ 2’50 Dišave cele in mlete mal. „ 1 50 Lavorjevo zrnje (lorber) tt 2'50 Janež tt 2'50 Kumna tt 250 Muškatovi orehi komad 0-70 Vanilija v šibkah )) 2 — Vaniljni sladkor zav. 0'60 Žefran rt 080 Paprika mleta velik n 3-— Paprika mleta, mali tt 1-50 Pecilni prašek tt 1 — Limonadni prašek tt 0 80 Potrebščine za perilo. Milo Schicht kg 15-60 Milo Zlatorog ti 1420 Milo terpentinov© tt 1620 Milo Gazela tt 13'40 Milo železničarsko tt 14 — Milo toaletno »Apolo« komad T— Milo toaletno »Elida« It 8, 14-20 Milo toaletno »Speick« it 6'— Milo toaletno viola tt 4’— Soda za pranje kg 2’ Plavilo zavitek 2-50 Boraks 2'50 Pralni prašek >y 250 Belin » — •— Škrob rižev v zavitku » 1 50 Škrob rižev škatla 5 — »Tri« soda 3’50 Milo za britje kom. 4'— Potrebščine za čevlje. Rujava krema škatla 4’ - Krema Jadran fJ 5'— Krema Lux n 5'— Krema Fox ft 6'— Krema Proja 99 5'— Mast vazelina „ 4 50, 5'50 Mast Jelka vel. doza —'— Mast Jelka mala n — Borsin za podplate 99 —•— Krtače za blato komad 4 — Krtače za mazati n f50 Krtače za svetliti 99 12 — Čistilo belo škatla 3'— Vrvice za čevlje dolge par 2 •— 150 Vrvice za čevlje kratke 99 1-25 Druge potrebščine. Kalodont za zobe tuba 8‘- '• Krtače za zobe kom. 12, 8 Krtače za obleke 99 18 — Krtače za ribati 99 4 — Omela za parkete 99 30 — Omela velika 99 14 — Omela mala 99 —•— Metle rižove vel. 99 ir— Metle rižove male >> 9 — Jelka čistilo za parkete steki. 24‘— Jelka čistilo za parkete >> 13 — Sidol (čistilo) Svitol tuba 4 80, 5 50 Smirkovo platno pola 1'50 Tepači veliki kom. IS- Tepači srednji 99 IS’— Tepači mali 99 8 — Sveče velike paket 850 Manufaktura. Rusko platno za moške letne obleke m 46-— Sukno in. štofi za moške od 60 obleke ,, do 342 Kamgarn beli 190’— Lister, črn in modri n 170 — Hlačevina „ 30—70 Rips za ženske obleke „ 85, 110 Cvirnato za ženske obleke „ 18—30 Krepi „ 14-50-16 50 Etamin, barvani „ 20 — Batist, barvani m 18, 20 Koton „ 11-16 Modra tiskovina * 12-17 Cefir „ 12—34-50 Deleni volneni „ 34— Nogavice dolge otroške „ 8—20 Poplin svileni „ 27, 29 Nogavice kratke otroške „ 9-20 Svila siva (umetna) „ 29, 34-- Majice moške „ 32—44 Pongis svila „ 45’- Majice sokolske „ 20—34 Rips za srajce „ 17-50 Majice otroške „ 15-27 Pique „ 19- Damske rokavice, letne „ 36—36 Crepdechin v vseh barvah „ 140-- Damske kopalne obleke „ 42'- Svila surova „ 45-170 Moške kopalne hlače „ 19- Molin zelen za srajce m 14 — Elastika za naramnice kom. 1, 075 Flanela zelena za srajce 14*— 99 “ * Naramnice Ruš j m 16'— Otročje naramnice ze- „ 15, 20 Klot črni „ 38—63 lene z vez. „ 15—30 Klot barvani „ 30' Samoveznice (kravate) „ 20 — Oksfort za srajce „ 12, 14, 20 Vata tabl. 5'— Serg „ 35 70 Damske podveze par 18, 25 Elastik-podloga m 12—20 Moške podveze „ 10—12 Žima podloga „ 20- Elastika za rokava „ 5- Rukavina „ 20—30 Elastika ozka m 125, 1 '50 Brokatopodlaga za Elastika za podveze „ 3'50-9 damske plašče „ 55, 60 — Robci žepni „ 4-9 50 Inlet barvani ,. 15—27 50 Traki črni in beli 'm 050 Inlet beli m 17"— Pavolca D. M. C. rdeča Šifon „ 13—25 in modra valjček 2’— Batist-šifon „ 25'SO » D. M. C., bela „ 150 Batist ,, 34- Igle varnostne duc. 150 Kanafas „ 11—20 50 Šivanke L50 Etamin, beli „ 30- Sukanec (cvirn) beli in Madapolan amerikan. „ 12- črn štev. 10 -16 valjček 5‘— Platno belo »Triglav« „ 13- Meterska mera za šivilje kom. 7"— Platno belo »Jeftino« „ 9 50, 16 50 Sukanec beli in črni 10—16 20-30 40—50 Platno domače za rjuhe „ 27 — špula Din 5'— 375 3 — Platno Wassertuch za rjuhe Kotonina rjava „ 30 50 „ 10-12 Obutev. Platno za nahrbtnike „ 54'- Čevlji moški visoki par 220'— Platno za zastore 100 cm „ 32‘- Čevlji možki kovani „ 210 — Gradi za moško perilo „ 13, 19- Čevlji moški nizki Schim> „ 220 — Gradi za žimnice 48, 50 Čevlji moški visoki Schimy „ 220'— Platno za obrisače „ 12,14,17 Čevlji otroški Obrisače Frotir kom. 25—45 Čevlji ženski visoki boks „ 220 — Obrisače za kuhinje kom. 8—12 Čevlji ženski nizki boks „ 195 — Servijeti „ 15'— pevlji damski s špango par 175—150 Mizni prsti barvani m 42, 53 Sandali veliki „ 65—110 Mizni prti damast „ 60- Sandali srednji 80—90 Prtički kom. 18 — Sandali mali „ 44—60 Stenske preproge kom. 60, 100 Copate Posteljne garniture Odeje posteljne garn. 520,560, 950 kom, 165 — Kuhinjska posoda. Dežni plašči Rjuhe flanelaste kom. 240,360,480 „ 58, 82 Lonci emajlirani Kastrole emailir. Pletenine in galanterija. Srajce moške bele kom. 48, 60 Ponve emailir. Zajemalke emajlirane Pokrivače po velikosti Srajce »Panama« odprte Srajce možke Cefir Srajce moške, rips „ 65- „ 54-115 kom. 62 — Razno. Ribe morske sveže, vsak Srajce skaut „ 42-45 četrtek, petek ,Srajce moške mrežaste „ 20, 24 Kruh dnevno svež kg 4'— Damske srajce „ 30- Srajce iz klota kom. 60' — „ 25-48 Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev Spodnje hlače državnih železnic v Sloveniji«. Nogavice moške „ 9-28 Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Nogavice ženske „ 13-48 Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.