Profesionalno učenje in delovanje učiteljev Zbirka Kakovost v vrtcih in šolah 3 Zbirka Kakovost v vrtcih in šolah 1 Področja in standardi kakovosti – nacionalna izhodišča 2 Dosežki učencev ter dosežki otrok v razvoju in učenju 3 Profesionalno učenje in delovanje učiteljev 4 Varno in spodbudno učno okolje 5 Vodenje vrtcev in šol 6 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo Urednika Mateja Brejc in Klemen Širok Uredniški odbor Mateja Brejc, Simona Bezjak, Gašper Cankar, Saša Grašič, Alenka Jurič Rajh, Tomaž Kranjc, Tatjana Krapše, Tanja Rupnik Vec in Branko Slivar ISSN 2630-4031 Publikacija je sofinancirana s sredstvi Evropskih socialnih skladov v okviru programa Vzpostavitev, dopolnitev in pilotni preizkus modela ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja. Publikacija je brezplačna Profesionalno učenje in delovanje učiteljev Tatjana Krapše Tanja Rupnik Vec Jelka Čop Oton Jerman Branka Likon Davorin Majkus Lidija Stadler Andreja Strmšek Igor Vulič Eva Zule Vsebina Profesionalno učenje in delovanje učiteljev · 5 Standardi kakovosti profesionalnega učenja in delovanja učiteljev · 9 Navedena literatura · 25 Profesionalno učenje in delovanje učiteljev Tatjana Krapše, Tanja Rupnik Vec, Jelka Čop, Oton Jerman, Branka Likon, Davorin Majkus, Lidija Stadler, Andreja Strmšek, Igor Vulič in Eva Zule Uredila Tatjana Krapše Strokovna svetovalca Brigita Žarkovič Adlešič in Branko Slivar Jezikovni pregled Lena Vastl Oblikovna zasnova Sašo Gorjup Oblikovanje in tehnična ureditev Alen Ježovnik Zbirka Kakovost v vrtcih in šolah 3 Urednika Mateja Brejc in Klemen Širok ISSN 2630-4031 Izdala in založila Šola za ravnatelje Vojkova 63 · 1000 Ljubljana Ljubljana · 2019 © 2019 Šola za ravnatelje http://solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6989-30-5.pdf CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana COBISS.SI-ID=298652160 ISBN 978-961-6989-30-5 (pdf ) Profesionalno učenje in delovanje učiteljev Kakovostno izobraževanje je močno odvisno od dobrih učiteljev.¹ Temeljna vloga učiteljev v procesu učenja in poučevanja je celostna skrb za učence, v osebnostnem, poklicnem in družbenem smislu. Paradigma dobrega učitelja prehaja od učitelja, ki dobro poučuje, k učitelju, ki spodbuja učenje oz. učenje usmerja tako, da učencu omogoča optimalne dosežke in razvoj (Valenčič Zuljan in Blanuša Trontelj 2014; Paniagua in Istance 2018). Pomemben vpliv na kakovost učenja učencev najlažje dosežemo, tako da opolnomočimo učitelje, da bodo prevzemali odgovornosti za lastno profe- sionalno učenje, spremembe in evalviranje neposrednega učinka na izbolj- šanje kakovosti učenja učencev. Učitelji s profesionalnim učenjem razvijajo svoje strokovno znanje ter si zagotavljajo kritično informiranost in poznavanje strokovnega področja. Učitelji, ki so vključeni v različne profesionalne učeče se skupnosti, bolje profesionalno delujejo – spodbujajo učence in zagotavljajo visoko kakovostne učne izkušnje, kar učencem omogoča, da dosežejo svoje potenciale. Pomembno je, da imajo učitelji raznolike priložnosti za razvijanje strokovnega znanja in izkušenj s ciljem izboljšati kakovost učenja in poučevanja. Pomemben del profesionalnega učenja je kritično vrednotenje in razisko- vanje lastnega dela (OECD 2018; Polak 2010; Žgank 2016; Lesničar idr. 2017). »Prav kakovostno in učinkovito profesionalno učenje učiteljev je tisto, ki lahko spremeni njihova prepričanja, stališča, vrednote, znanje, spretnosti, tako da ti spremenijo prakso svojega delovanja v razredu, to pa bo posledično izboljšalo učenje učencev in njihove dosežke« (Zavašnik Arčnik 2015, 16). Prav takšno profesionalno učenje se razvija v sodelovanju z drugimi učitelji v šoli in izven šole, saj tako svojo prakso, način razmišljanja ipd. vidijo drugače in posledično svoje delovanje tudi spreminjajo (Harris in Muijs 2003; Stoll in Louis 2007; Fleten 2009; Harris in Jones 2010; Zavašnik Arčnik in Erčulj 2015; Grah idr. 2017). Dejstvo je, da se učiteljeva vloga spreminja in s tem tudi njegovo profesionalno učenje in delovanje. Na to vplivajo različne okoliščine kot so npr.: ¹ V besedilu uporabljamo poimenovanja šola, učenec, učitelj. S poimenovanjem šola označujemo vrtec, osnovno šolo, srednjo šolo, dijaški dom in organizacije za izobraževanje odra-slih. S poimenovanjem učenec označujemo otroka v vrtcu, učenca v osnovni šoli in dijaka srednje šole oz. dijaškega doma. S poimenovanjem učitelj označujemo strokovne delavce v vrtcu, osnovni in srednji šoli oz. dijaškem domu ter mentorje dijakom pri delodajalcih. 5 Profesionalno učenje in delovanje učiteljev razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki omogoča splošno do- stopnost do znanja, nova spoznanja na področju učnih metod in oblik, strategij dela, učenja in poučevanja, individualnih razlik v stilih učenja, vse večje prepoznavanje raznolikosti učencev ipd. Sodobni principi učenja in poučevanja so usmerjeni v spodbujanje proak- tivne vloge v učnem procesu, kar tako učenca kot učitelja postavlja v dinamičen in sodelujoč odnos. V taki učni praksi ustvarja pogoje za spodbudno učno okolje, kjer učenec poleg znanja/védenja načrtno izgrajuje tudi spretnosti in veščine ter si v konstruktivnem dialogu med vrstniki in odraslimi oblikuje svoj model vrednot. Za »vodenje« učnega procesa je pomembno, kako učitelj razume učenje in da pozna najnovejša spoznanja in paradigme o učenju. Sodobne raziskave (Dumont, Istance in Benavides 2013) navajajo, naj uči- telj pri svojem delu upošteva, da ima učenec pri učenju aktivno vlogo, učen- čevo predznanje, ravnovesje med usvajanjem konceptov, veščin in meta- kognitivnih kompetenc, sodelovalno učenje, formativno spremljanje in vrednotenje, ter vključuje raziskovalne pristope in uporablja sodobno tehnologijo itd. Prav tako naj učitelj pri svojem delu upošteva naslednje značilnosti sodobnega razumevanja učenja (str. 50–53): – učenje je konstruktivno: raziskave vedno znova potrjujejo, da učenci znanja ne sprejemajo od zunaj, ampak ga izgrajujejo v procesu osmi- šljanja svojih izkušenj; – učenje je samoregulirano: uspešnejši so tisti učenci, ki obvladajo samo-uravnavanje, tj. tisti, ki znajo učinkovito organizirati svoj čas za učenje, ki si sami postavljajo cilje ipd.; – učenje je kontekstualno: kakovosten proces učenja dokazano vedno poteka v družbenem in kulturnem kontekstu ter v sodelovanju z njim; – učenje je sodelovalno: učinkovito in uspešno učenje poteka v sodelo- vanju z drugimi učenci, drugimi ljudmi, sredstvi in tehnologijo; – učenje je kumulativno in pri vsakem posamezniku poteka drugače. Učni proces, ki upošteva zgoraj omenjene značilnosti omogoča pridobi- vanje kakovostnega znanja, spretnosti in vrednot pri učencih in pri tem upo- števa potrebe vsakega od njih. Učitelj pri tem sledi načelom formativne- ga spremljanja (Holcar Brunauer idr. 2017). Učitelj nenehno ugotavlja, kako učenci napredujejo na poti doseganja ciljev, in pouk prilagaja povratnim in-formacijam, ki jih pridobi od učencev. Izmenjave informacij med učenci in učiteljem prispevajo k bolj učinkovitemu učenju, premagovanju vrzeli, pre-seganju pomanjkljivega ali napačnega razumevanja ter izboljševanju dosež- kov (Black idr. 2002). Z aktiviranjem učencev, spodbujanjem njihovega razmi- šljanja in zastavljanja vprašanj, poleg učinka na učne dosežke, učitelj spreminja tudi celotno dinamiko dela v razredu in izboljšuje odnose med učiteljem 6 Profesionalno učenje in delovanje učiteljev in učenci ter med učenci samimi. Kakovostni odnosi in dosežki imajo povra-ten pozitiven učinek na motivacijo za učenje, kar pripomore k sproščenemu vzdušju v razredu in boljšemu počutju učencev ter vpliva na njihov odnos do šole in znanja nasploh. Za doseganje kakovostnih dosežkov učencev, je pomembno, da učitelj pridobiva dokaze o predznanju, učenju in razumevanju učencev skozi celoten učni proces. Zbrani dokazi so kažipoti za učitelja, saj mu omogočajo vpogled v razumevanje in učenje učencev. Poleg učitelja dokaze zbirajo in vrednotijo tudi učenci. Na podlagi le-teh prilagaja nadaljnje procese poučevanja in usmerja učenčeve procese učenja (Wiliam 2013). Učiteljeva praksa v razredu oz. učni proces je odvisen od njegovih pojmovanj oz. subjektivnih teorij učenja in poučevanja, zato je pomembno, da se stalno uči in nadgrajuje svoje znanje z najnovejšimi spoznanji pedagoških strok in rezultatov raziskav. Sodobni pogledi na razumevanje profesionalnega učenja poudarjajo: – aktivno oblikovanje in usmerjanje lastnega profesionalnega razvoja, – kritično presojanje, refleksijo kot temelj profesionalnega učenja učitelja, – povezovanje pojmovanj in ravnanj, – sprejemanje kognitivno-konstruktivističnega modela pouka, – razumevanje profesionalnega učenja kot vseživljenjskega procesa. Profesionalno učenje poteka na različne načine, formalno in neformalno, individualno in skupinsko, v in izven šole itd. Ne glede na način je pomembno, da je profesionalno učenje načrtovano in sodelovalno, pri čemer je tim-sko izkušenjsko delo eden od učinkovitih načinov za izboljšanje pedagoške prakse znotraj šole. Sodelovanje učiteljev iste šole omogoča razvoj smisel-nega učenja med njimi. Ob tem se ponujajo priložnosti, da z opazovanjem, skupnim načrtovanjem izvajanja učnega procesa in izmenjavo pedagoških praks učitelji usmerjajo profesionalno delovanje, ki temelji na rezultatih pro-učevanja lastne prakse (Novak 2018; Hargreaves in O’Connor 2017). Enako pomembno kot to, da učitelj sam skrbi za svoje profesionalno uče- nje in delovanje, je tudi to, kako šola kot organizacija omogoči vrsto prilo- žnosti (Erčulj in Trunk Širca 2000, 6). V šoli je za ustvarjanje pogojev za učenje, ki učiteljem omogočajo profesionalni razvoj, v okviru svojih pristojnosti, odgovoren tudi ravnatelj šole (Koren 2007; Erčulj 2011). Profesionalno učenje mora tako biti načrtovan in usmerjen vseživljenjski proces, ki se začne z dodiplomskim izobraževanjem in nadaljuje skozi vso poklicno pot. 7 Profesionalno učenje in delovanje učiteljev 8 Standardi kakovosti profesionalnega učenja in delovanja učiteljev Pri opredelitvi standardov kakovosti profesionalnega učenja in delovanja iz-hajamo iz vprašanja: Kakšen naj bo učitelj, da bo: – ustvarjal varno in spodbudno učno okolje (glej tudi zvezek 4) ter – spodbujal in omogočal optimalne dosežke učencev ter dosežke otrok v razvoju in učenju (glej tudi zvezek 2)? V standardih, ki so navedeni v nadaljevanju, poudarjamo učiteljevo vlo- go in vodenje učnega procesa, skrb za profesionalno učenje ter delovanje v različnih skupnostih v in izven šole. Standarda Kazalniki Učitelj usmerja učenje tako, da Učitelj vodi učni proces tako, da učencu omogoča pridobivanje in učencu omogoča optimalne do- izkazovanje kakovostnega znanja, spretnosti in prečnih veščin. sežke in razvoj. Učitelj ustvarja varno in spodbudno učno okolje. Učitelj spodbuja razvoj učenčevih vrednot. Učitelj načrtuje, spremlja, vre- Učitelj načrtuje profesionalni razvoj in se vključuje v različne oblike dnoti in izboljšuje svoje profesio- profesionalnega učenja. nalno delo in usmerja svoj razvoj. Učitelj spremlja in vrednoti lastno prakso ter jo izboljšuje. Učitelj deluje v (profesionalnih Učitelj se vključuje in prispeva k razvoju učeče se skupnosti v šoli. učečih se) skupnostih. Učitelj se vključuje in deluje v skupnostih izven šole. 9 Profesionalno učenje in delovanje učiteljev 10 Standard 1 Učitelj usmerja učenje tako, da učencu omogoča optimalne dosežke in razvoj Učitelj vodi učni proces tako, da skrbi za razvoj vsakega posameznikaučenca. Učence spodbuja, da sprašujejo, rešujejo probleme, raziskujejo ter da načr-tujejo lastno učenje, ga spremljajo in vrednotijo. Za to mora vzpostaviti varno in spodbudno učno okolje, v katerem se počutijo sprejete in upošteva- ne, kar jim omogoča, da vzpostavljajo odnose s sošolci in z njimi sodelujejo. Učitelj učence spodbuja, da v razpravah izražajo svoja stališča, tudi, kadar so drugačna od prevladujočih, da jih reflektira in argumentira. V raznovstnih situacijah učitelj učence spodbuja k tveganju, jim dovoljuje, da delajo napake in se iz njih učijo. S svojim razmišljanjem, doživljanjem in ravnanjem daje učencem zgled za razvoj vrednot kot so učenje, znanje, spoštovanje različ- nosti, odgovornost itd. ter jih spodbuja, da izgrajujejo lasten sistem vrednot. Kazalniki kakovosti 1.1 Učitelj vodi učni proces tako, da učencu omogoča pridobivanje in izkazovanje kakovostnega znanja, spretnosti in prečnih veščin. 1.2 Učitelj ustvarja varno in spodbudno učno okolje. 1.3 Učitelj spodbuja razvoj učenčevih vrednot. Opisi kazalnikov in primeri vprašanj za razmislek so prikazani v preglednici na straneh 12–13. 11 Profesionalno učenje in delovanje učiteljev , e ri nje? p ojimi ciljev druge ter na a čeu razumem sv K s ijev ako pnih in anjav K u ladu ljučim strategije riter sk sk k vk vna v es vanje a edje? doseganje edvrstniško oc za vanju tehnologijo? m pr uspešne ospr to uspeli ? e v ta samour T rbim določanje v ,sodelo IK tera sk enci ter rinačr acijsko K vljam uč p ako žnost K rabe si ev? v njih oljo?v ispodbujam osta ijami) o mišljenje zmo p d em? tacije? pasti enc teg na -komunik mer dosežke? a odo uč b oti odjetjih)p ien na ? e a ,p v čenc enja? v u ritičnok tivnost, or o ljiv evanju enje pi/str ,d imam uč o so va e ne macijsko kolikšni uč ouč ciljev torji ojim az zarjam V rimer p tako ot ino rier or rostor p za prist sv a p es men ,k in dok k inf opo ah? in anje ih oc v te e ojem (in starši pr to uspešnosti nc s eščine isv bljam šolsk dami v akšne če napak osegajo K a u d pr o učni načr ijev en nost oj učitelji elemen na v zagotavljam podjetnost ako or z met izv vah riter rečne upor k ra upno k p eščine ajam učijo sk in ouk in v rimi Izv v rugimi p odgov e e te d macije podobno? ljučujem ilagodit razmislek a e vijam enci ter znanje? k z or varjalnost, in vk pogosto iščam uč pr za ak (s inf raz čenc oločanju st es ko vajam upno znanja? d a se dosežk in u ,u oc iz sk ostno enja? tne očjih k izkor vseh a da ašanj v ačin ezujem ter pr T n uč v encih in o odr IK ob ovr anje p e vpr ako p vijam znanja k ljučim njih k p ? riuč učni ešč ogosto olim, a ostnega e v akšen v v se p v v p enci raz žnostmi? do uporabljam? ptimalne k do uč o ter enc rimeri a a ako ako akšne ako ako ako ednosti ako li li ako a ako P K pojem N k zmo K uspešnosti K poti K uč K komunicir različnih K K pr K A A K tem • • • • • • • • • • • • , a- - in a - .Z ter omogoč ,k ese ta- ouk če ri- nači- so in ih oc p ev - ip ,u enci izha- ,izbi- r in tera sodoben, pr ido emljanje uč a te a k encu znan- k ev upo znanje na anje spr ,d ja čenc etnosti uč ter riv ed nc n u ob m če spr znanji dela), tako u uče enjevanja tehnologijo vijajo ,da ostno roblemsk odk o v ogled e oc raz spo p .p in . d komunicir čno vnosti, ko evanje mativno pouk in . tak a in tegije itd razlike to ev u k a vrstnih ,npr for lajen anje dznanja me osebnostim čenci deja nje je pouč v u sebe sk str p enja re in čenc če aj in ijami u in a odijo p erjanja u razno jo u e v ,k v v uč ilagojen ter ,d a a in lik rev sodobno oj v enje teor razisko pr v b p v .Izvaja individualne so o čenju raz tako zna zume uč ,oblike a e e evanja u starši. naša ra razisk znanja ojno v encu o s v odi spo usmerja azalniko ter način . znanje k razumevanjem, e v elj uč ostno nih z ednotenje in zličn elj e pouč ouk pis v sodobnimi v vr iz ra ščin enci odi p ouk bno O Učit ko s st (metode kšnega samost nje in Upošt v ja ra lagaja nu podpor deluje V spodbuja ve P ra uč Učit| - 1 in es e d i odi anje v oc a anjev stn . pr o ,d o v tnosti encu az ok znanja, e ečnih ščin tandar azalnik S K Učitelj učni tako uč omogoča pridobiv in izk ka ga spr pr ve 12 Standard 1 | Učitelj usmerja učenje tako, da učencu omogoča optimalne dosežke in razvoj i ri or p am? sem seboj? način naz tem med v kšen zgled imi sistemu valnega specifik a življenjskega k in tudi sebe? na kšen evim ega imajo omogočam, a od sodelo v in K a življenjsk in seboj enč ačin ržavljani? odnose uč d izdr vlogo n ednostnem oblike e vr med enci? ednote ejanjih? okolja obr izbir vr d ter o d uč akšno akšen em k k e v aktivni d ed ter rednotami, in edo? a ter v so vnašam m ju acijo? v N a mojih z nja? čenci čenci o K njiho da nost u u v im to v če individualnim v ezi o orv u raz zv starši? šole? o v ogosto med u omunik s ažajo d p imajo k čenci pnost, u v izr odgo fleksijo str e da znanja raznolikost vzposta e ako se in enc K jih ako vanja K obude? ednote naučijo nost, ? im, p vr uč e situacije or erjanje duševnem in samor v ulturno akoK so enc jstor k in edsebojno sodelo ednote in a ev e lahko imam? uč k pr in m vr du? st ter odgo odnos e o o nenja a e za onfliktne in in ev v m K spoštovanje en e k ter mene razr ako a dnotah enci čenc k K od re zitiv vam u o uč telesnemu evanje spoštljiv encih? v zujejo ružbeno p z neenakost od njihova esu? o a d zanimiv nav in uč rednote? enci o a emu mojem v oc v izk re pouč v v io uč a u ur a pr vijam imam ednotim vanja vijam ko oje zdr ektno vr enci raz oje a sv socialno k moji razpr raz eljajo or in uč in sv K v k podatk osebne čnem se ričako s upoštevam u enci? da odnose za aj encih? p in oje v K ouk? e evam vila a encih edim p ra čenci? m u emljam e? v riuč p rbim rbim, nar em/uč obr rilagajam rispevam isok so riuč smerjam d p upošt p p esu sk v ravnam spr spodbujam sk p u jemam e enc e čim enja enc ter uč .? ako ako ako ako akšna oc ako ako ako ako a d ako encih? ako ako ako S uč uč K K K K sloga K pr K K K K spr K spodbujam za it K uč K K K • • • • • • • • • • • • • • • , - o - o hu- e - - zi- čen- ta- rav- u sv ladu re e uč v po cije. dušev- v sk es obo za osežke a enci. d so šolskem in v oc spodbu- vnaša sv oja rm spoštljiv uč arav ot v v in pr in ružinami zasebnost deležni- n k idajejo fo d družbenih in ed z lastnem ,k raz (tudi) aciji, o e učni m no ruje temi vsakodnevnih . o in . telesni dosleden ar a s o tn . a v zličnosti, zanimanje v tudi drugih ra a je .V Spodbuja enje zaupne za in . rednot, ra šole že v v o ila, acijo uč o situacije okolje zdr ladno speha a rizadevanje p v komunik rn oj razprav u ganizir dušje .K p a v o v anje sk različnih refleksiji . o je bilo enca v v v u . pr Or vz k ejanjih. sodeluje raz in učne v d učno emlja sodelovanje ev d bi uč pogojev macijami ednotah žnost o emu sre to spr in komunik da pnost eno v or odgo vr arja o njiho o enc jasna nost deluje v inf in sist m p in si, čenca. okolje str ošč in ,spošto or spodbuja odpr uč lja u z v ust vali v no spodbuja em spr spodbuja tudi samopodobe oj esi spodbuja varjanju čno e oh tijim arja zv a st u .k in rb dgo ,zato o enc ter ,p ro zahtevah o sk ,znanje stv ra ,d dostojanst enc rizadeva in riu ednotah Učitelj uč tivne ce sp U Spodbuja ni Vzposta jih medsebojno P z ko P dno otr Spodbuja mor in kov na Učitelj nje da, okolju situacijah, vr Uč dnostnem . in okolje j evih arja o v n o zv enč ednot. Učitelj ust var spodbudno učno Učitelj spodbuja ra uč vr 13 Profesionalno učenje in delovanje učiteljev Primeri meril in opisnikov kakovostnega usmerjanja učenja učencev – Učitelj pozna kurikul/učni načrt in udejanja cilje in standarde. – Učitelj realizira učni načrt. – Učitelju je mar za učence. – Učitelj spodbuja učence k medsebojnemu vrednotenju znanja in sprem- ljanju napredka glede na dogovorjene kriterije uspešnost. – Učitelj izvaja učni proces po skupnem dogovoru z učenci. – Učitelj izvaja učni proces po skupnem dogovoru z drugimi učitelji (in mentorji v podjetjih). – Učitelj pozna in redno uporablja različne metode in oblike dela za ak- tivno vključevanje učencev. – Učitelj v učni proces ustrezno vpeljuje elemente formativnega spre- mljanja. – Učitelj izvaja individualiziran pristop in podpira učence. – Učitelj uvaja inovativne pristope in vsebine v učni proces. – Število in uspešnost inovativnih pristopov učitelja v učnem procesu. – Učitelj pozna in ustrezno uporablja informacijsko-komunikacijsko teh- nologije v učnem procesu. – Učitelj pozna in uporablja stroje in naprave, ki se uporabljajo na strokovnem področju in jih ustrezno vključi v učni proces (na področju praktičnega usposabljanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju). – Učitelj vse učence aktivira (spodbudi k in vzdržuje v miselni aktivnosti v učnem procesu, učencem ni dolgčas . . .). – Učitelj omogoča in spodbuja učence h kritičnemu mišljenju (sprašuje- jo in odkrivajo, so pozorni na natančno in jasno rabo jezika, presojajo in vrednotijo na osnovi jasnih in relevantnih kriterijev, sklepajo in inter-pretirajo, argumentirajo, rešujejo probleme in se odločajo, razmišljajo o lastnem razmišljanju). – Učitelj ima spoštljiv odnos do učencev (npr. pravočasno prihaja v ra- zred, pozna učence, pozdravlja, je vljuden, dosleden, dopušča različ- nost, postavi in upošteva mejo, je na voljo, ko ga učenci potrebujejo . . .). – Učitelj zagotavlja sproščeno učno okolje (npr. učenci govorijo, se po- slušajo, spoštujejo različna mnenja, izkušnje, dopuščene so napake, hu- mor, učenci učitelja z veseljem sprašujejo o znanju . . .). – Stopnja zadovoljstva učencev z različnimi vidiki učiteljevega delovanja (npr. aktivne oblike dela, pozitiven odnos, prepoznavanje individualnih potreb, spoštovanje raznolikosti, strpnost idr.). – Učna uspešnost učencev (dodana vrednost v obdobju od vstopa do iz- stopa v učni proces, rezultati šolskih, nacionalnih in mednarodnih pre- verjanj znanja, uspehi učencev na tekmovanjih, učna uspešnost učen- cev s primanjkljaji na posameznih področjih idr.). 14 Standard 1 | Učitelj usmerja učenje tako, da učencu omogoča optimalne dosežke in razvoj Viri podatkov – Ravnateljeva ocena delovne uspešnosti. – Povratna informacija na rednem letnem razgovoru. – Analiza učiteljevih učnih priprav. – Analiza skupnih učnih priprav učiteljev v izobraževalnem programu (na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja je to izvedbeni ku- rikul). – Analiza dnevniškega zapisa realizacije ur. – Analiza ur oddelčnih skupnosti, tematskih dnevov in dejavnosti. – Povratna informacija s kolegialnih hospitacij, sodelovalnega poučeva- nja, supervizije, koačinga. – Različni načini preverjanja zadovoljstva učencev (vprašalniki, razgovori na razrednih urah). – Samorefleksija, samoocena. – Opazovanje pouka, učni sprehodi v/med šolami . . . – Izdelki in listovniki učencev. – Gradiva, ki jih je so-ustvaril učitelj in jih uporablja v učnem procesu. 15 Profesionalno učenje in delovanje učiteljev 16 Standard 2 Učitelj načrtuje, spremlja, vrednoti in izboljšuje svoje profesionalno delo ter usmerja svoj razvoj Pomembno je, da učitelj o svojem delu razmišlja načrtno in sistematično, zbira raznovrstne podatke, oblikuje zanesljive sklepe ter ugotovitvam prilagaja svoje delo v razredu, pa tudi osebne cilje profesionalnega razvoja. Z name-nom uvajanja novosti v svoje profesionalno delovanje se poslužuje razno- vrstnih formalnih ali neformalnih oblik profesionalnega učenja, ki mu omo-gočajo pridobivanje teoretičnih znanj ter refleksijo o obstoječih prepričanjih in vrednotah, ki so v temelju njegovega strokovnega doživljanja in ravnanja. Kazalniki kakovosti 2.1 Učitelj načrtuje profesionalni razvoj in se vključuje v različne oblike profesionalnega učenja. 2.2 Učitelj spremlja in vrednoti lastno profesionalno delo ter ga izboljšuje. Opisi kazalnikov in primeri vprašanj za razmislek so prikazani v preglednici na strani 18. 17 Profesionalno učenje in delovanje učiteljev in em, in v ičanj telja ako epr enja ridobivam e K uč p ter vna ,pr o eminjanju a vanje? K ra spr očju elod aj? tfolio)? ev? pogost refleksijo? zak podr esoji, .por vanja? pojmovanj šole? čenc ter in pr na akoK ,u elo (npr ,hospitacije d ojih ami ter esionalno m itv of ritični macije k oke pr ritem or očnem? ,staršev ,h str vanje? p p inf usmer oslužujem ev oje p u elo to hospitacije sv očju d tne eminjanje edk esionalnega oja? daj rav jem of oj v odr k spr ojnimi p o u elodajalc ebojne p osežkom? pr zv raz zv napr in d k ra na ra na uporabljam v,d na z razisk oj esionalno čenje? najpogosteje of .meds evim sv u pliva se ojem rmacije lede mojega in v lajen v pr o kolego g enč aj? (npr oj sk raz inf es uč v esionalnega u točke čenje čenja spodbujajo in instrument zak id (akcijsko) smerja of oj u lastno tne telja, kse? roc u raz iu p pr v a in macije ra pr r na er em? p v v kšen vr v or šibke te raz čni m najbolj aj? ostmi a ra am e to u anju v K po inf oje v e ak v pogosto ter m Z no ednotim od zbir m a delo razmislek esionalni am ako to z tne k K vr uvajam, ako za rof olikšni esionalnega in zbir ra k in p k esionalni acije v V načr of rof čenja o uvajam ijih in u stališč? refleksijo? m p pri pr p or ormacije ,k ašanj akse? in ačin eminjanje očne sionalno n osti te čim? pr oj inf inf v sem m fe vpr u odi m oblik anj seznanjam emljam ajam spr ter v oblike v plivajo no ešč so ro razumem se je ih e se spr izv tne tne v e prav v e p evanja? na me akšen a a ter k vr vr .) ter so ter rimeri ako ako aj ako a ater ako ako ako a ako a ako a oje P K K stališč K K K K pojmo K pouč K K N po po K ipd K da K K sv • • • • • • • • • • • • • • - - in - z.o - . iz- - na si- in v stra- ra ela fe ,po va- ta- ci- e oje ost la- za s ,delo moč- s oj najno čenja, d s esio u ro v sv sional- vseži- izboljšuje vanju oj zv oslužu- p a of p tično enc pomen e individual- očje vlja ese v in v ra zna ako pr vanje delo uč k izboljšuje acije oc o rof raz ladno se po odr ,sodelo ema v delo in in rm ,staršev pr p sk in ojega p elo oje o gota esionalnega emlja in alnih, sv d reflektir ev u of in em ,sist sv razume ojv inf v ednoti smerjen spr zna rm ,usposablja, in pr odenje enc njegov rakso u . vr očju o o esionalnega p se čjih v dosežko raz eminja itega delo se je esionalni evanja, .P o čitelj uje uč nef of za v čas n of pr edmetno lja, ednoti spr oje ojo podr odr v osti .U ojega rinjego es če ouč in p ako (pr a esionalno amensko vr v nja azisk sv sv p sv v emlja, pr p čenju ok of R ter povratne telja, osno a ,k oj u .N in tr če je ou .Nenehno oblik opr e pr ako o na v aža n spr sv in o a je k u v na očja in e , bira v licnem ih vanja u čenje in šole malnih .Izobražuje ig mlja nja .Z ,ra flektir odr stv ok k e vanja. u .ter odr e u tuje tuje čenja for različnih elo .). če p R izboljšuje u p in cilji znanja šole d razisk spr u elo cev a enja vanja zk upinsk na d v ipd načr en dela, ipd izboljšuje a in uč čenje oi načr azalniko vno g prakso u k spo sk T izboljšanja ev šibk delo jsk in izv arja a oja esionalnega vanje vanja. minja, elj v ,IK v in e n pis ojnimi oko različnih ,d sodela ejša in očje of ojega lje O Učitelj boljšanje zv str v je nih v ust onalnega dr nje Učitelj ko nenehno ljem raz pr sv delo lastno ni dajalc na delo stnega nalno Spr nega v Učit| - 2 e elo se v in d . d i of e pr tuje jin esionalni o ag of emlja zv ljučuje zličn enja. ednoti tandar azalnik S K Učitelj načr pr ra vk ra oblike uč Učitelj spr vr lastno sionalno ter izboljšuje 18 Standard 2 | Učitelj načrtuje, spremlja, vrednoti in izboljšuje svoje profesionalno delo . . . Primeri meril in opisnikov kakovostnega profesionalnega učenja učitelja – Učitelj svoje profesionalno učenje usmerja v izboljšanje poučevanja, pri čemer upošteva tudi razvojne in prednostne cilje šole. – Učitelj redno zbira povratne informacije (tudi od svojih učencev) o svojem delu in pri tem uporablja različne vire podatkov. – Učitelj se vključuje v različne formalne in neformalne oblike profesionalnega učenja. – Učitelj se samoizobražuje, spremlja razvoj na svojem strokovnem pod- ročju, bere strokovno in znanstveno literaturo ter pozna rezultate no- vejših domačih in tujih raziskav. – Učitelj pozna in uporablja različne načine za spremljanje in kritično vrednotenje lastnega dela (npr. opazovanje, povratna informacija, kritično prijateljevanje, razgovori z učenci, anketni vprašalniki idr.). – Učitelj se strokovno argumentirano in avtonomno odloča o svojem učenju in delovanju. – Učitelj raziskuje svojo prakso ter pridobljeno znanje in spretnosti redno širi v šoli in izven nje. – Učitelj ve, kako se njegovo profesionalno učenje odraža pri njegovem delu z učenci in njihovih dosežkih. – Število in uspešnost vpeljanih novosti v učni proces (kot rezultat profesionalnega učenja). – Učitelj razpolaga z dokazili o svojem profesionalnem učenju. – Uspešno končani programi nadaljnjega izobraževanja in usposablja- nja oz. programi kariernega razvoja, tj. programi profesionalnega, us- posabljanja, izobraževanja v študijskih skupinah in mrežah, tematske konference, izredni programi in projektni programi (po Pravilniku o na- daljnjem izobraževanju in usposabljanju). – Uspešno končani drugi programi usposabljanj. – Pridobljena dodatna funkcionalna znanja. – Podatki o dodatnem strokovnem delu in pridobljen strokovni naziv. Viri podatkov – Ravnateljeva ocena delovne uspešnosti. – Povratna informacija na rednem letnem razgovoru. – Dokumentacija učitelja in interni dokumenti šole. – Različni načini zbiranja povratnih informacij od učencev, drugih učiteljev, delodajalcev, staršev, ravnatelja itd. 19 Profesionalno učenje in delovanje učiteljev 20 Standard 3 Učitelj deluje v (profesionalnih učečih se) skupnostih Šola predstavlja prostor učenja, tako za učence kot za učitelje, ki – organizi-rani v različne strokovne skupine – razrešujejo raznovrstne dileme o učenju, raziskujejo svoja prepričanja in vrednote, izmenjujejo izkušnje, reflektirajo lastno prakso ter razpravljajo in presojajo alternativne možnosti obstoječim praksam. Na ta način se učijo drug od drugega ter kot posamezniki in kot skupnost profesionalno napredujejo. Učenje znotraj šole je še bolj učinkovito, če se učitelji dejavno vključujejo v različne oblike profesionalnega sodelovanja in delovanja izven šole. S tem krepijo tudi vlogo šole v lokalnem in širšem okolju. Kazalniki kakovosti 3.1 Učitelj se vključuje in prispeva k razvoju učeče se skupnosti v šoli. 3.2 Učitelj se vključuje ter deluje v skupnostih izven šole. Opisi kazalnikov in primeri vprašanj za razmislek so prikazani v preglednici na straneh 22–23. 21 Profesionalno učenje in delovanje učiteljev in se v , elim? šole? pnost« e d in ih dogodke u eč vni sk ra uč znanje šolsk se ileme v ot ljučujem .medsebojne d učitelji na k k oje eča v npr sv in ed am azličnejše v uč se m šole najr eto šoli, elim ušnje oju v d vz vanja sodelujem zv odločit .)? ,izk ra za odimv esionalna k in resoje ipd šoli? način in of p učitelji sodelo znanje o »pr o naši am ltur v akšen razmislek ogosto ehode ter ispevam p rugimi u k omembnim d a k p za ojem pr spr z K na p k ganizir ako kolegialne K in or čne ašanj način ,u način ileme? varjam vpr odja«?v oblike ,d zaposlenimi šole? ogosto rispevam ogosto razumem akšen akšen soust p p p iru k k šnje v u rimeri ako ganizacije? zlične ako ako ganih? ako ako ok P K »učitelj Na or ra hospitacije Na izk K drugimi K or K K v • • • • • • • ci,v nih šoli; v v ičnosti; sodela v ostno oj a oko v anju; raks pr v str p raz med in akov poleg ih k e sionalnega iza fe razisko alnih obr za enja ro d a rb ultur p rm v sk uč k o enakosti o in nje; ah fleksiji, nef odja če v valne elu u in rimer oblik ,re p . nač ljučuje kot in posameznik k anju esojah; šole v upno sodelo po v pr skupnostih sk malnih na to vni v različnih čr for ra se) Učitelj sakega ra v na v v na aktivno spoznanj šoli. se ečih ajevanje se v rakse: in spodbuja olegialnih uč p k to izgr o novih v v in sodeluje v sodeluje ,za delovanja upnosti lastne akcijskemu enos iodločanju šole sk učitelji k pr pr ostojanst aktivno sodeluje aktivno in esionalnih se smerjen ed e u d of m pomena je ov in/ali učitelje in/ali in/ali (pr čeč v spešnost u in sodeluje v eda u eko di di izboljševanja v o odi o v ruge v v zav in d edstavitev eščine člo a, šoli; a, a, pr se v v deluje azalnikok sodelovanje vanje za esionalne elj vija pi anizir anizir pis of enja re rg ganizir rg upinah; rbi onstruktivno O Učitelj delo pr nenehnega raz spoštuje k o uč spodbuja or o sk sk k Učit • • • • • • • | - 3 in v k ro d i se p ju se o e ljučuje ispeva zv sionalne eč upnosti tandar azalnik S K Učitelj vk pr ra fe uč sk šoli. 22 Standard 3 | Učitelj deluje v (profesionalnih učečih se) skupnostih v , i t , e i, ebe sv alnih ter okolje in upine čitelja v vni e na u e potr sk ,člank ko deležnik ko až a pitala o tev anja am K ridobim? se ebe v tusa a obr p k e otr Str izobraževanje ružbene zah vanje šitv sta ,iz en? ajk rugimi p lej d in re eto vi d g ljuč in nega na ,socialne pričako (študijske šole k in kovno širše osti ,sv v se o v o vnim repit ltur eminjajoč /PSI, ter v k u 9 k str no ščine ko ako e o in sem spr k oke v in in torst omocijo rispevam okoljem in razmerja? str in oke p pr tehnologije men im/str str aj licno upoštevam k lnim in evanja? za upnosti a emljam azalnikom msk sk K pok upoštevam znanja znanje e ojuv lok spr s socialnega ljučujem vanju družbena je pouč rbim z in k vi za spo upnosti? o sist raz sk rnosti? v delu sk za znanosti sv k in k ov e delo delodajalci, v enije oj nova ako sodelujem, vanju oga ema, z am repitev enja K esionalne k k po zv in ojem alne of lovS ojem ra sist odgo (v lok našam )? uč pr njihv risv re vanje ... rispev rispevam e sodelo repoznavam dela, risv p p p p ružbi? v p am? p ebe že očju d ter gu membe a tr e ako ako re ako ako ogramov? k ako ako epublike ako ljučujoč K šolskega potr K sodelo m K podr K širši pr V aktivno K spodbujam družbene K na odziv R 2017). K vk spr • • • • • • • • . .; idr odi, šanjih vi, npr e enja, čenja v a v u za ruž repit in vpr k editir ,zd drugimi apitala,k pr o (z v vnimi vanja ja nega ruge edlogom, d evanja omembnih sodelo ema, p pr in ultur sist o k ne (gospodarst pouč e im v in IZ in a ultur V . zpr ,k enja ra sistemsk ov esionalnega ciljev vanje uč išolskega ne k of nik v socialnega oljst pr ja osti va i...); v v sodelo rispeva akov edst p osto oblike k vnjak družbi; repitev doseganje pr v k ,pr odno oko ljučujekv tako za iza zlične telji, str ...); ter vanje e ra repitev no k v v vna tmi, or učitelja o mednar in okolju v j ra tv deležnik o sodelo v in evanja loge stan ulteta v u ljučuje až raz alnem e ljučuje vk fak rugimi rn za lok izpbr acijsko d vk no v z ltu v delodajalci, in u šole esionalno k eja nicami, rof d en tri, v p epoznavanje n aktivno Učitelj: se iz učitelji, zbor se vzgoje pr sodeluje medgener sodeluje ce se • • • • • in . se v šolen ljučuje upnostih ev Učitelj vk deluje sk iz 23 Profesionalno učenje in delovanje učiteljev Primeri meril in opisnikov – Učitelj redno in na različne načine sodeluje z drugimi učitelji v šoli (ter mentorji v podjetjih na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja) za izboljšanje prakse učenja in poučevanja. – Učitelj je zgled vseživljenjskega učenja pri učencih, učiteljih, delodajalcih, starših in drugih deležnikih. – Učitelj skupaj z drugimi učitelji v šoli in izven šole (mentorji v podjetjih na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja) raziskuje in spoznanja uporablja za izboljšanje prakse učenja in poučevanja. – Število raziskav in rezultati uporabe ugotovitev raziskav. – Učitelj je vključen v različne profesionalne učeče se skupnosti za izbolj- šenje učenja in poučevanja. – Učitelj se redno udeležuje različnih oblik profesionalega učenja izven šole, na katerih aktivno sodeuje (okrogle miz, strokovne razprave, pred-stavitve prispevkov na konferencah . . .). – Učitelj na različne načine sodeluje s starši. – Delež in aktivnost staršev pri vključevanju v različne oblike sodelovanja. – Učitelj se redno in aktivno vključuje v profesionalne skupnosti. – Učitelj tvorno prispeva k obravnavi in pripravi sistemskih rešitev in predlogov. – Učitelj dobro pozna in sodeluje z lokalnim okoljem. – Učitelj dobro pozna širše družbeno okolje (znanost, socialne spremem- be, nova družbena razmerja). – Število, vsebina in kakovost vzpostavljenih partnerstev in sodelovanja z delodajalci, izobraževalnimi institucijami in drugimi organizacijami, društvi, ustanovami. – Število, vsebina in kakovost mednarodnega sodelovanja, v katerega je vključen učitelji. – Podatki o dodatnem strokovnem delu. Viri podatkov – Različni načini ugotavljanja zadovoljstva deležnikov z obravnavami, različnimi dejavnostmi, projekti, sodelovanjem idr. – Dokumentacija učitelja in interni dokumenti šole (poročila, projektna dokumentacija). – Različna dokazila o profesionalnem delovanju učitelja v in izven šole. – Rezultati sodelovanja v mednarodnih projektih. – Soavtorstvo različnih predstavitev, predlogov, obravnav ipd. – Mediacija, hospitacije. 24 Navedena literatura Black, P. J., C. Harrison, C. Lee, B. Marshall in D. Wiliam. 2002. Working Inside the Black Box: Assessment for Learning in the Classroom. London: King’s College Press. Dumont, H., D. Istance in F. Benavides, ur. 2013. O naravi učenja: uporaba raziskav za navdih prakse. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Erčulj, J. 2011. »Profesionalni razvoj kot profesionalna odgovornost.« V Vodenje v vzgoji in izobraževanju 9 (2): 15–36. Erčulj, J., in N. Trunk Širca. 2000. S sodelovanjem do kakovosti: mreže učečih se šol. Ljubljana: Šola za ravnatelje. Fleten, J. B. 2009. »Stališča učiteljev do profesionalnega razvoja.« Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani. Grah, J., F. Rogič Ožek, B. Žarkovič Adlešič, A. Holcar Brunauer, K. Debenjak, J. Bo-ne, R. Vogrinčič idr. 2017. Vključujoča šola: priročnik za učitelje in druge strokovne delavce. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Hargreaves, A., in M. T. O’Connor. 2017. Collaborative Professionalism. WISE Research 12. http://www.wise-qatar.org/sites/default/files/rr.12.2017_boston.pdf Harris, A., in M. Jones. 2010. Professional Learning Communities. Stradbally: Leannta Press. Harris, A., in D. Muijs. 2003. Teacher Leadership: Principles and Practices. London: NCSL. Holcar Brunauer, A., C. Bizjak, M. Borstner, J. Cotič Pajntar, V. Eržen, M. Kerin, N. Ko-mljanc, S. Kregar, U. Margan, L. Novak, Z. Rutar Ilc, S. Zajc in N. Zore. 2016. Formativno spremljanje v podporo učenju: priročnik za učitelje in strokovne delavce. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Koren, A. 2007. Ravnateljevanje: vprašanja o vodenju šol brez enostavnih odgovorov. Koper: Fakulteta za management; Ljubljana: Šola za ravnatelje. Lesničar, B. T., G. Kranjc, A. Nuth in A. Kärner. 2017. Učitelj, raziskovalec lastne prakse: poučevanje in učenje s pomočjo dokazov iz pedagoške prakse in znanstvenih raziskav. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Novak, L. 2018. »Raziskovanje lastne prakse – kako in le zakaj?« Vzgoja in izobraževanje 49 (1–2): 17–25. OECD. 2018. Teaching for the Future. Pariz: OECD. Paniagua, A., in D. Istance. 2018. Teachers as Designers of Learning Environments: The Importance of Innovative Pedagogies. Pariz: OECD. Polak, A. 2010. »Samoevalvacija kot nujni spremljevalec profesionalnega razvoja pedagoških delavcev.« V Samoevalvacija – zakonska zahteva ali kazalnik kakovosti, ur. J. Bukovec, 16–24. Ljubljana: Supra. Stoll, L., and K. S. Louis. 2007. Professional Learning Communities: Divergence, Depth and Dilemmas. Maidenhead: McGraw-Hill in Open University Press. 25 Profesionalno učenje in delovanje učiteljev Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje. 2017. »Nacionalni kazalniki kakovosti na področju poklicnega in strokovnega izobra- ževanja.« 2017. http://www.eqavet-nrp-slo.si/wp-content/uploads/2018/05/09 _Nacionalni_kazalniki_kakovosti_PSI2017.pdf Valenčič Zuljan, M., in D. Blanuša Trošelj. 2014. »Profesionalni razvoj vzgojiteljev z vidika vzgojiteljevih pojmovanj.« Andragoška spoznanja 20 (1): 43–60. Zavašnik Arčnik, M. 2015. »Vodenje za učenje.« V Izbrana poglavja iz vodenja v vzgoji in izobraževanju, ur. M. Zavašnik Arčnik in J. Erčulj, 5–26. Ljubljana: Šola za ravnatelje. Zavašnik Arčnik, M., in J. Erčulj. ur. 2015. Izbrana poglavja iz vodenja v vzgoji in izobra- ževanju. Ljubljana: Šola za ravnatelje. Žgank, N. 2016. »Kako učitelji zaznavajo lastne kompetence in svoj profesionalni razvoj.« Magistrsko delo, Univerza na Primorskem. Wiliam, D. 2013. »Vloga formativnega vrednotenja v učinkovitih učnih okoljih.« V O naravi učenja: uporaba raziskav za navdih prakse, ur. H. Dumont, D. Istance in F. Benavides, 123-145. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 26