VOLILNA KOMISIJA PRI OK SZDL SE ŽE PRIPRAVLJA NA VOLITVE ŠTEVILKA 3- LETO 9 MAREC 1981 PRIPRAVE A VOLITVE Volilna aktivnost pravzaprav niti ni prenehala, sedaj postaja le bolj intenzivna. Najprej analiza, nato predlog za novo — boljšo organiziranost. Volilna komisija pri Občinski konferenci SZDL Litija je sprejela program aktivnosti do konca septembra letos in pri tem osrednjo pozornost posvetila izboljšavam v organiziranosti delegatskega sistema v občini. Iz boljše organiziranosti je pričakovati tudi boljšo vsebino dela , delegacij, saj so v marsikateri organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti delegati pri opravljanju svojih dolžnosti že ,,opešali" Najprej analiza V okviru volilne komisije bo najprej opravljena temeljita analiza sedanje organiziranosti in delovanja delegatskega sistema v občini. Do 15. aprila bodo člani volilne komisije in drugi družbenopolitični delavci obiskali vse krajevne skupnosti in organizacije združenega dela v občini Na teh razgovorih bo obravnavana problematika organiziranosti in delovanja delegatskega sistema po posebni enotni metodologiji, ki jo je pripravila volilna komisija. Na podlagi teh razgovorov pa bo do konca aprila izvedena posebna analiza organiziranosti in delovanja delegatskega sistema v občini, ki jo bodo obravnavah najvišji organi Občinske konference SZDL in Občinskega sindikalnega sveta. Občinski sindikalni svet Litija se je prav tako intenzivno vključil v delo volilne komisije oziroma v celotno akcijo, saj člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta te dni obiskujejo organizacije združenega dela in z najodgovornejšimi predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij razpravljajo o vprašanjih delegatskega sistema in odnosov. Nova organiziranost boljše delovanje Na podlagi analize bo v okviru volilne komisije izdelan predlog nove organiziranosti delegacij v naši občini, ki bo najprej obravnavan v osnutku, nato pa še v predlogu. Maja in junija bodo novo organiziranost delegacij v občini obravnavale družbenopolitične organizacije na ravni občine in v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih, septembra pa še samoupravni organi, ki bodo spremembe in dopolnitve organiziranosti delegacij vnesli tudi v svoje samoupravne akte. Ob kvalitetno izdelani analizi in z novo organiziranostjo delegacij je seveda povsem realno pričakovati tudi boljšo vsebino dela delegacij: redno sestajanje z obravnavo gradiv, stalno povezovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi ter strokovnimi službami v OZD in krajevnih skupnostih itd. Evidentiranje Ena "izmed najširših dejavnosti družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in družbenih organizacij ter društev tako. v krajevnih skupnostih kot organizacijah združenega dela bo evidentiranje možnih kandidatov za delegate v mandatnem obdobju 1982 — 1986. Evidentiranje je sicer stalna akcija družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij, vendar se v obdobju pred volitvami izredno okrepi. Akcija evidentiranja možnih kandidatov za delegate se bo intenzivneje pričela septembra letos, ko bodo družbenopolitične in druge organizacije predlagale najprimernejše posameznike za možne kandidate za sestavo delegacij. Seveda je vsako evidentiranje posameznika zanj tudi splošno družbeno priznanje, oziroma zaupanje delavcev in občana v moralnopolitične, strokovne in druge sposobnosti posameznika. Volitve bodo spomladi naslednjega leta, o pripravah nanje pa bomo v našem časopisu še poročali. Br. PRED POPISOM PREBIVALSTVA Popis bo od 1. do 10. aprila Popis bo opravljen v 10 dneh. Komisija za popis je pripravljena na obsežno nalogo. Inštruktorji in popisovalci imajo izdelan točen načrt dela. Že v prejšnji številki Glasila občanov smo posredovali nekaj informacij in navodil ob popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, ki bo od 1. do 10. aprila letos. V tej številki Glasna, občanov pa posredujemo občanom še nekaj dodatnih in pred popisom zadnjih obvestil in navodil. Obrazec -DEMŠO 4 Vsak občan je že prejel obrazec „Demšo 4", s katerim mu je bila določena enotna matična številka. Obmec je občanom posredovala matična služba po pošti. Če pa kdo do 15. marca tega obrazca ni prejel, naj ga dvigne na matičnem uradu. Enako velja tudi za vse tiste, ki bi ta obrazec morebiti izgubili. Ta obrazec je treba predložiti popisovalcu, ko bo prišel na dom. Obrazec Pl/B .Obrazec P-l/B bodo prejeli vsi v družbenem sektorju zaposleni občani v svojih organizacijah združenega dela, kjer so Kdaj bodo • VI« prisu popisovalci? Popisovalci bodo občane obiskali od 1. do 10. aprila, večinoma popoldne. S seboj bodo imeli tudi posebno pooblastilo, ki ga bodo na zahtevo vsakega občana tudi pokazali. Tako ne bo prihajalo do različnih zlorab. zaposleni. Ta obrazec bo vseboval podatke o organizaciji, kjer je občan zaposlen, podatke o šolski izobrazbi, poklicu in stopnji strokovne usposobljenosti. Tudi ta obrazec bo treba izročiti popisovalcu. Počitniške hišice m Lastniki počitniških hišic vikendov, zidanic, lovskih ribiških koč ter občasno nase ljenih stanovanjskih hiš in sta Da bo šlo lažje '. Popis bo izveden v 10 dneh, od 1. aprila do 10. aprila. Da bi to obsežno delo uspešneje opravili, je nujno tesno sodelovanje občanov s popisno komisijo. Vsako gospodarstvo oziroma vsaka družina naj si v času od 1. do 10. aprila čas razporedi tako, da bo v teh dneh vedno nekdo od odraslih članov gospodinjstva oz. družine doma, da bo popisovalcu lahko posredoval podatke o članih družine. Seveda pa je najbolje, če so takrat, ko pride popisovalec, vsi člani družine doma. Da bo popisovanje hitreje potekalo, naj imetniki stanovanjske pravice pripravijo podatke o površini stanovanjskih prostorov, in sicer: skupno površino stanovanja, površino sob in površino kuhinj v kv. m. Kmetje naj poleg podatkov o stanovanjskih površinah pripravijo tudi podatke o skupnih površinah zemljišč v lasti članov gospodinjstva (ločeno na obdelovalna zemljišča -njive, vrtove, travnike, sadovnjake, vinograde - in pašnike), površini zemljišč, kijih ima kmetija v najemu ali jih oddaja v najem, številu goved, konj, prašičev, ovac, perutnine in čebeljih družin, ter podatke o številu in moči traktorjev in kombajnov. Br. novanj so prejeli posebne obrazce, ki jih morajo izpolnjene vrniti občinskim popisnim komisijam. Popisovalci bodo ob popisu te podatke primerjali. Zdomci Popisovalci bodo popisali tudi občane, ki so na začasnem delu v tujini in njihove družinske člane. Podatke o teh osebah, ki živijo v tujini, bodo popisovalcem posredovali njihovi družinski člani, ki živijo doma ali sosedje. Občinska popisna komisija zato prosi vse občane, ki imajo svojce v tujini, da pripravijo podatke o njih in jih povedo popisovalcu ko jih bo obiskal. Zakon Letošnji popis prebivalstva urejata zvezni in republiški zakon (Uradni list SFRJ, št. 41/80 in Uradni list SRS, št. 25/80). Zvezni zakon v 6. členu določa, da mora vsak, ki je zajet s popisom, dati na vprašanja iz popisnih obrazcev pravilne in popolne odgovore. Podatki odsotnih članov gospodinjstva daje tisti član gospodinjstva, ki so mu podatki najbolj znani, o otrocih do 15 let pa eden od staršev ah skrbnik. Zakon posebej določa, da se nihče, ki je zajet š popisom, ni dolžan izreči o. tem, kateri narodnosti, narodu oziroma etnični skupini pripada. Visoke kazni Zvezni zakon v 10. členu določa, da morajo popisovalci, inštruktorji in kontrolorji, ki bodo opravljah popis, vse podatke varovati kot uradno tajnost. To se nanaša na vse podatke posameznikov, ki se nanašajo na njihove osebne, družinske in premoženjske razmere. Glede tega so za vse tiste, ki bi prekršili določila zakona, določene tudi visoke kazni. Zapomniti pa si velja tudi določilo da je lahko vsak, ki popisovalcu noče dati podatkov, če da neresnične podatke, ali pa onemogoča preveritev podatkov, kaznovan s kaznijo od 500 do 5.000 đtff. UREDNIKOV STOLPEC Koliko stanovanj? Konec lanskega leta je bih v Litiji (in Šmartnem) neprodanih 40 stanovanj. Od tega je bilo 8 stanovanj že vseljivih, preostalih 32 pa je bih v zaključni fazi gradnja Osem vseljivih stano' vanj je investitorju - GIF Betonu Zagorje - prek litijske Stanovanjske skupnosti sicer uspelo prodati, za 32 neprodanih stanovanj pa poiskati - ali evidentirati kot pravijo na stanovanjski skupnosti — kupce. Za 9 stanovanj pa je Se vedno vprašljivo, kdo jih bo kupil Ob teh podatkih se samo po sebi vsiljuje vprašanje, zakaj gradimo toliko stanovanj in ali je to prav. Nekaj od teh stanovanj so pokupili tudi kupci iz Ljubljane (tam so stanovanja dražja), ki so tako prišli po hitrem postopku do novega (cenejšega) stanovanja, v Litiji pa so pričenjali obremenjevati naš družbeni in komunalni standard. Za te nove družine je treba namreč poskrbeti za otroško varstvo, šolanje, kulturno in telesnokultumo udejstvo-vanje, urejene komunalne potrebe kot voda, ceste itd. itd. V Litiji in Šmartnem npr. delavci namenjajo sredstva za urejanje in vzdrževanje ter novogradnjo skupnih komunalnih naprav, z občinskim samoprispevkom zbiramo denar iz neto osebnih dohodkov za vzgojno izobraževalne, kulturne in telesnokultur-ne objekte in še kaj, navsezadnje pa uživajo sadove teh odrekanj tudi tisti, ki za to niso prav nič prispevali. Naše organizacije združenega dela oziroma delavci so jasno povedali, da je treba graditi toliko stanovanj, kolikor jih potrebujemo, ne pa graditi več stanovanj od potreb. Gradnja za trg je v Litiji močno vprašljiva, ne samo zaradi naštetih dejstev, ampak tudi zaradi prostora, saj je potrebno za vsako gradnjo poseči v prostor. In to nemalokrat prav v kmetijsko zemljišče. Tam, kjer je danes njiva, ki nam da hrano, bo jutri morda že stanovanjski blok s stanovanji, ki pa jih v Litiji sploh ne potrebujemo. Alije prav tako? 5348485348234848535348232323489053232353 SPREJET DRUŽBENI PLAN OB&NE Vsi trije zbori občinske skupščine so na marčnih sejah sprejeli družbeni plan občine Litija za obdobje 1981—1985. Pred sprejemom so bile obsežne razprave. Litijska Pletilja je TOZD Tekstila iz Ljubljane in ima ob Ljubljanski cesti v Litiji delovne prostore. Tudi za gradnjo nove proizvodne hale so se delavke odpovedale večjim osebnim dohodkom. (Foto:GO) PLETILJA LITIJA Na dvoje vprašanj želim dobiti odgovor, sem razmišljal, ko sem odpiral vhodna vrata TOZD Pletilja Litija, najmanjše temeljne organizacije v Teksji-lovi družini. Ali so že našli nov proizvodni program, ki bi jim dajal več dohodka kot tisti, za katerega so se odločili pred leti? Kakšno je zadovoljstvo med delavkam saj verjetno vedo, da so med najslabše plačanimi v občini? Direktor TOZD je bil odsoten, zato sem pogovor navezal s tovarišico Anico Kolesa, predsednico osnovne organizacije sindikata, in tov. Jando Belko, računovodkinjo TOZD. „Več let že iščemo stabilnejšo in boljšo poslovno usmeritev", sta zaceli. „V začetku letošnjega leta smo v proizvodnjo ponovno vključili pletilne in konfekcijske stroje, ki so bili nabavljeni pred dobrimi šestimi leti, pa v ' let stali v skladišču ker smo se odločili za nove, na katerih smo delali HOLA-HOP otroške žabe. Ta program ki smo ga prevzeli od TONOSE, nam ni prinašal dovolj zaslužka. Prav v tem je glavni vzrok, da so naši osebni dohodki čedalje bolj zaostajali za ostalimi v občini. Delavke, vsega skupaj nas je SS zaposlenih, so pridne in marljive, le redke od njih ne dosegajo postavljene norme. Stalno menjavanje proizvodnih programov je od njih zahtevalo izjemne napore. Ni lahko zapustiti starega stroja, s katerim so se družile več let in ga poznale „v dušo ', pa začeti vse spet znova. HOLA-HOP program je bila zgrešena poslovna odločitev, nobenega pravega dohodka nam ni prinašal, morda tudi zaradi tega, ker niso bili urejeni dohodkovni odnosi. Za vloženo delo smo po našem mnenju dobili preskromno plačilo." „V letošnjem letu smo ponovno prišli na proizvodnjo otroških pletenin, kreacijo' in prodajo zanje pa je prevzela TOZD Angora. S tem novim sodelovanjem z Angoro pričakujemo tudi večje strokovno sodelovanje in dvig kvalitete. Delovne sile letos in tudi v naslednjih letih ne bomo povečevali, načrtovani 20 % večji dohodek pa nam bo zagotovil tudi večjo socialno varnost. Majhen delovni kolektiv, smo, vsaka nevšečnost nas zelo prizadene. ' Naše delavke so usposobljene za več različnih opravil, danes je potrebno prijeti za to, jutri spet za drugo delo, kakor pac narekujejo surovine, za Katere jt v tem stabilizacijskem času še posebej težko." „Čeprav povprečni osebni dohodek za našo občino še ni znan, lahko rečemo, da smo na repu, med najnižjimi, kot že vrsto let nazaj. V lanskem letu je znašal 6143 dinarjev t.j. za 43 % manjši kot je bil dosežen v republiki, tudi v Tekstilu smo med najnižjimi, tretji od zadnjega konca. Pred leti smo se večjemu osebnemu dohodku odpovedovali zato^ da danes delamo v večji in lepši delovni hali. Žal pa zidovi ne prinesejo vec, če za stenami ne tečejo večji in modernejši stroji, trav strojnemu parku pa v preteklih letih nismo posvečali dovolj pozornosti. Kljub razmeroma nizkim osebnim dohodkom, posebej še za ta čas, ko se vsak dan nekaj podraži, z optimizmom gledamo na prihodnost. Tudi za nas konfekcionarje morajo priti boljši časi, za stroji se bomo potrudile, da bi prišli čim prej, ni lahko biti vedno med zadnjimi", sta zaključili sogovornici. Strojnemu parku v Pletilji v preteklosti niso posvečali dovolj pozornosti, zato bo potrebno razmisliti tudi o modernizaciji strojev, (loto: GO) Z družbenim planom občine Litija za obdobje 1981-85 so postavljene osnovne naloge posameznih subjektov družbenogospodarskih gibanj za to obdobje. Družbeni plan povzema in konkretizira osnovne usmeritve dogovora o temeljih družbenega plana občine. V preteklih letih, predvsem pa v letih zadnjega srednjeročnega obdobja smo na področju družbenega in gospodarskega življenja dosegli pomemben kvaliteten premik. Povečala se je gospodarska moč posameznih organizacij združenega dela in gospodarski potencial občine nasploh, aktivno smo se vključili v mednarodno delitev dela in principe svobodne menjave dela, ki se čedalje bolj uveljavljajo in postajajo bistven element financiranja družbenih nalog ter tako v praksi potrjujejo nujnost povezave gospodarstva z družbenimi dejavnostmi kot celovitega sistema družbene reprodukcije. sobnost financiranja tekočega poslovanja, kot tudi krepiti naložbeno dejavnost v razširjeno reprodukcijo, ob pogoju, da bo njihova dohodkovna donosnost opravičevala porabo sredstev za te namene. V okviru teh razvojnih usmeritev je načrtovana 7,5 % realna stopnja rasti družbenega produkta, izračunana na podlagi podatkov združenega dela, h kateri bo delno tudi prispevala rast zaposlovanja, v največji meri pa kvalitetni dejavniki razvoja. Rasti družbenega produkta bo sledila rast dohodka, ki bo osnova za rast posameznih namenov skupne porabe, ki bo za rastjo dohodka v globalu zaostajala za 10 %, po posameznih področjih pa bo glede na obseg in prioriteto nalog zaostajanje za rastjo dohodka različno. Poleg- pospešene rasti industrijske proizvodnje (tekstilne, Doseženi razvoj in izkušnje preteklih let pa nam morajo biti vzpodbuda, ko vstopamo v novo srednjeročno obdobje. Poglavitni nosilci gospodarske rasti v tem obdobju bodo industrija, kmetijstvo in drobno gospodarstvo. Osnovno smer razvoja bo vsekakor narekoval razvoj industrijske proizvodnje, zato je začrtana usmeritev v investicije, ki bodo pripomogle k preusmerjanju gospodarstva, investicije, s katerimi se bo povečal dohodek na zaposlenega, ter investicije, ki bodo temeljile na skupnih vlaganjih organizacij združenega dela v ožjem in širšem gospodarskem prostoru. Proizvodnja mora biti prilagojena v največji možni meri uporabi domačih surovinskih osnov, tudi zaradi vse pomembnejše postavke transportnih stroškov v kalkulaciji cene. Več pozornosti pa bomo morah namenjati tudi kvalitetnim dejavnikom razvoja, kot npr. dvigu produktivnosti dela, zniževanju vseh kategorij stroškov na enoto proizvoda, skladnejšemu razporejanju dohodka, uveljavljanju načela delitve po delu, vključevanju v mednarodno delitev dela itd. Z zagotavljanjem teh pogojev bo možno krepiti spo- V času spomladanskih priprav obdelovalnih površin občani pogosto neprevidno požigajo suhe travnike v neposredni bližini gozda ali pa celo v njem. Že najmanjši veter ali neprevidnost lahko povzroči požar. Požarna inšpekcija opozarja občane, da obvezno upoštevajo varnostna navodila in ukrepe ter ne požigajo travnikov v. bližini gozdov. Proti kršilcem bodo inšpektorji ukrepali v skladu z zakonskimi pooblastili. Požarna inšpekcija skupščine občine LITIJA POZOR POŽARI GOZDNI usnjarske, lesne, živilsko predelovalne, kemične, elektropre-delovalne, še posebno pa kovinsko predelovalne, ki bo v največji meri prispevala k prestrukturiranju gospodarstva) pa pomemben prispevek v razvoju litijskega gospodarstva predstavlja kmetijstvo. V občini razpolagamo s skoraj 11000 ha kmetijskih zemljišč, od katerih jih je prek 8500 ha obdelovalnih, ostalo pa so pašniki. Upoštevajoč te kapacitete in same prirodne pogoje ter možnosti proizvodnje bo osnovni poudarek dan razvoju živinoreje, mlečne kot tudi mesne, ki ji bo .sledila ustrezna rast rastlinske proizvodnje za pridobivanje kvalitetnejše živinske krme. Predvsem na področju zasebnega sektorja moramo nameniti več pozornosti prestruktu-iranju, modernizaciji in specializaciji kmetijske proizvodnje v skladu s proizvodnimi pogoji in tržnimi potrebami. V razvoju kmetijstva pa bo zaradi naravnih in klimatskih pogojev dan poudarek še nadaljnjemu razvoju sadjarstva, jago-dičevja, povrtninarstva in drugih proizvodov, ki so pomembni za domačo in zunanjo predelovalno industrijo. Zavedati pa se moramo, da bo predvsem na področju zasebnega sektorja kmetijstva potrebna aktivna vloga in usklajeno delovanje strokovno pospeševalne službe, kmetijsko zemljiške skupnosti ter hranilno kreditne službe. Tretji pomemben dejavnik razvoja litijskega gospodarstva pa predstavlja razvoj drobnega gospodarstva v družbenem in zasebnem sektorju, kamor spada tudi odpiranje novih obratov na gospodarsko manj razvitih predelih naše občine, kar je v preteklosti rodilo lepe uspehe (Sava, Dole, Primsko-vo). K celovitemu razvoju pa bodo prispevala tudi ostala področja družbenega in gospodarskega življenja občine. - Tako bo na področju gozdarstva osnovna skrb namenjena uvajanju sodobnejše mehanizacije izkoriščanja gozdov, obnovitvi in negi gozdov, kar pogojuje odpiranje novih gozdnih komunikacij. — Na področju gradbeništva se bo razvoj nadaljeval na področju nizkih gradenj, medtem ko bodo visoke gradnje ostale na dosedanji ravni kapacitet. — Na področju gostinstva in turizma bodo prizadevanja za pridobitev novih prenočitvenih kapacitet, večji poudarek pa bo dan razvoju turistično usmerje- spevka in graditvi objektov po programu III. občinskega samoprispevka. V planu srednjeročnega razvoja pa je začrtan še nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti, kjer naj bi zagotovili materialne pogoje za delovanje krajevnih skupnosti in še nadaljnjo krepitev ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tekst plana je pripravljal poseben odbor, ki je imel obilo dela, saj je bilo potrebno pri izdelavi družbenega plana stalno kontaktirati z vsemi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samo- Razvoj kovinske industrije bo v naslednjih letih v naši občini ena izmed pomembnejših nalog. Tudi v preteklem srednjeročnem obdobju smo kovinsko industrijo pospešeno razvijah, saj je Kovina v Šmartnem (zgoraj) močno povečala proizvodnjo, Gradnetal v Litiji (levo) je z dograditvijo novih proizvodnih prostorov ustvaril pogoje za nadaljnji razvoj kovinske dejavnosti, na Dolah pa je zrasla nova TOZD Kovinarska iz Krškega m sicer „TOZD Transportne naprave Dole" (spodaj). (Foto: GO) nih gostiln s kompletno ponudbo ter razvojem kmečkega turizma. — Na področju prometa si bomo prizadevali za izgradnjo nove avtobusne postaje ter najnujnejšo ureditev železniške postaje - nadstreška in razširitve čakalnice s pridobitvijo dokumentacije za dolgoročno ureditev postajnega sistema v Litiji. Prizadevali pa si bomo tudi za uvedbo čim več avtobusnih povezav z oddaljenimi krajevnimi skupnostmi. — Pomembno mesto v razvoju pa predstavlja tudi področje oskrbe prebivalstva, kjer si bomo prizadevali za razširitev in okrepitev prodajne mreže po vseh krajevnih skupnostih. Hkrati pa bo dana večja pozornost oblikovanju občinskih blagovnih rezerv za najnujnejšo osnovno preskrbo. — Na področju stanovanjskega, komunalnega in drugega gospodarstva bo dan poudarek družbeni in individualni stanovanjski gradnji, pridobivanju, pripravi in komunalnemu opremljanju stavbnih' zemljišč, individualni komunalni izgradnji (litijski vodovod, postopna graditev centralne čistilne naprave, odlagališče smeti), skupni komunalni izgradnji in vzdrževanju skupnih komunalnih naprav. Precejšen napredek je načrtovan na področju elektrogospodarstva, vodnega in PTT gospodarstva. Vzporedno z razvojem gospodarstva pa bo dan tudi poudarek razvoju družbenih dejavnosti, skladno s programi posameznih interesnih skupnosti in v okviru sredstev, namenjenih za te namene — namene skupne porabe. Investicijska dejavnost bo usmerjena v dokončanje programa II. samopri-upravnimi mteresnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijami združenega dela zunaj občine itd. Poleg tega pa je odbor sproti obravnaval tudi vse pripombe na osnutek plana in jih vgrajeval v tekst. Seveda prav vseh pripomb in predlogov ni bilo možno vgraditi v plan. Velika večina predlogov pa je vendarle našla mesto v planu, za ostale pa so bile predlagateljem posredovane ustrezne obrazložitve. Delegati so na Zborih občinske skupščine skupaj z družbenim planom sprejeli tudi obrazložitev odbora za plan. Ob sprejetju tega dokumenta, ki bo v prihodnjih petih letih uravnaval naše življenje in delo v občini, lahko ugotovimo, da je bilo delo pri sprejemanju družbenega plana organizirano tako, da so bile podane največje možnosti za razpravo in sodelovanje pri oblikovanju teksta. Osnutek dogovora o temeljih plana je bil v celoti objavljen v posebni številki Glasila občanov, osnutek družbenega plana je prav tako našel veliko prostora v časopisu, pa tudi sicer so bile razprave o osnutku in pred logu plana v organizacijah in skupnostih pogoste in organizirane. - Naša občina je tako med prvimi slovenskimi občinami, ki so sprejele družbeni plan za naslednje srednjeročno obdobje- A. R. - T. B. KAKŠNA JE ZAL02EN0ST NAŠIH TRGOVIN? V Emoni najmanjkrat »NE« Februarja smo v okviru našega časopisa prvič izvedli akcijo pregleda založenosti trgovin samopostrežb v Litiji in Šmartnem. Naša „ekipa" je štirikrat obiskala vseh sedem samopostrežb in pregledala založenost z nekaterimi osnovnimi živih in drugim blagom, ki ga človek potrebuje. Februarja so imeli najmanj težav v trgovini Emona na Valvasorjevem trgu, saj so naši ekipi le 7-krat rekli, da določenega blaga nimajo. S sladkorjem prejšnji mesec ni bilo težav, tudi z oljem ne, masti, margarine in masla pa je večkrat primanjkovalo. Pralnih praškov in čistil je bilo vedno dovolj, prav tako sadja in zelenjave, kave pa tudi večkrat ni bilo. Sicer pa si bo bralec lahko ogledal posebno mesec februar in tabelo za tega sklepal o založenosti naših na podlagi trgovin. Br PRI GRAŠKA "FM/~i"NT A ROZMANOV TL HEBCATOE DNE BANKI DOBRAVA LITIJA JirlUJNA TRG ŠMARTNO ŠMARTNO 6/2 da da da da da da da SLADKOR 12/2 da da da da da da - da 12/2 da da da da da da da 24/2 da da da da da da da 6/2 da da da da da da da OLJE 12/2 da da da da da da da 17/2 da da da da da da da 1 24/2 da da da ne da da da 6/2 ne ne ne ne ne ne ne MAST 12/2 da ne ne da ne ne ne 17/2 ne ne da " ne da ne ne 24/2 ne ne da da ne ne ne 6/2 ne ne ne ne ne ne ne MARGARINA 12/2 ne ne ne ne da ne ne 17/2 ne ne ne da ne ne ne 24/2 ne ne ne da ne ne ne 6/2 ne ne ne da da da da MASLO 12/2 ne da da da da ne ne 17/2 ne ne ne da da ne ne 24/2 ne ne ne ne ne ne da 6/2 da da da da da da da PRALNI 12/2 da da da da da da da PRAŠEK 17/2 da da da da da da da 24/2 da da da da da da da ČISTILA 6/2 da da da da da da ' da 12/2 da da da da da da da 17/2 da da da da da da da 24/2 da da da da da da da 6/2 da da da da da da da SADJE IN 12/2 da da da da da da da ZELENJAVA 17/2 da da da da da da da 24/2 da da da da da da da 6/2 ne da ne da ne da ne KAVA 12/2 ne da da ne da ne da 17/2 da ne da da da da ne 24/2 ne da da da ne da- da NEOŠTEVILČENE HIŠE BODO DOBILE TABLICE ZAČASNE ŠTEVILKE Ker je tudi v naši občini veliko hiš, ki niso oštevilčene, oziroma nimajo hišne tablice, so za potrebe popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj za te hiše izdane posebne začasne hišne številke. Označevanje ulic, naselij in stavb urejajo posebni zakoni in pravilniki, in na njihovi osnovi je tudi litijska geodetska uprava prevzela naloge s tega področja. Geodetska uprava pa je naletela na velik zaostanek pri tem delu, če ne že na kritično stanje. Podedovana je bila nesistema-tičnost podeljevanja tablic s hišnimi številkami skupaj z velikimi zaostanki. V tistih občinah, kjer so geodetske službe to nalogo prevzele že prej, se je stanje že bistveno izboljšalo. In kako je pri nas? V ceh občini je kar 1.329 hiš, ki so neoštevilčene, in litijsko geodetsko upravo, čaka še veliko dela. Za opravljanje teh del bi nujno rabili posebnega delavca, ki ga doslej še ni, kar pri saniranju tega stanja povzroča Še dodatne težave. Zaradi popisa prebivalstva (od 1, do 10. aprila), ki zahteva tudi natančno lokacijo vsake stanovanjske hiše, bodo hiše brez tablic dobile začasno številko, ki sicer nima uradne veljave. Dodeljena bo le zaradi popisa. j ■ Začasno številko je treba imeti na hiši vse dotlej, dokler ne bo lastniku oziroma uprav-ljalcu hiše dodeljena stalna številka. Te pa bo naša geodetska uprava pričela dodeljevati po 1. juliju letos po posebnem časovnem planu oziroma vrstnem, redu. Kogar pa zanima, kdaj bo dobil stalno hišno številko, naj se podanima na geodetski upravi. Br Neoštevilčene hiše - kar 1 329 jih je - bodo dobile začasno hišno številko. Lastniku oziroma upravljalcu hiše jo bo prinesel popisovalec, ko bo prišel opravit popis. Nove table za naselja V naši občini imamo 172 naselij, ki morajo imeti najmanj dve veliki tabli za označbo naselja. Te table, ki so navadno pritrjene na hišah v posameznih naseljih, bo treba v veliki meri zamenjati, saj so sedanje — ki so večinoma še vedno nameščene — še iz časov bivšega okraja Ljubljana - okolica. Dolgoprstneži Z današnjim člankom *i se le dotaknila problema: ZAKAJ TOLIKO KRAJ V NAŠIH TRGOVINAH? Da sem laže našla odgovor, sem se pogovarjala z nekaterimi odgovornimi ljudmi iz naših trgovin v Litiji in šmartnem. Odgovori na vprašanja so si bili zelo podobni. Kdo so tisti, ki kradejo? Na prvem mestu so otroci, delavci iz sosednjih republik in starejši občani, katerih gmotno stanje ravno ni slabo. Kaj največ vzamejo? Otroci predvsem sladkarije, igrače ah povsem nepotrebne stvari. Delavci iz sosednjih republik predvsem oblačila, starejši pa drobnarije za gospodinjstvo In kako reagirajo ujeti tatici? Večinoma so zelo hladnokrvni, zelo nesramni ah pa se sprenevedajo, kako je stvar prišla v žep. Ob vsem tem se sprašujem: ah se ti ljudje zavedajo, komu kradejo? Mogoče sploh ne vedo, da ne kradejo trgovini, pač pa ljudem v trgovini. Oni so odgovorni za blago v trgovini in takole ob bilancah (če se jim prikaže minus) morajo seči v svoj žep in poravnati škodo tistih odkritih ah neodkritih ta-tičev. Kako trgovine preprečujejo kraje? Budnost prodajalcev je na prvem mestu. Ven Jar prodajalcev povsod primanjkuje. Prodajalce tudi stimulirajo oz. nagradijo za odkrite tatove. Vendar mislim, da bi morah biti prav vsi kupci pozorni na takšne ljudi in pomagati pri odkrivanju. Na prvo mesto pa postavljam, da je to pomembna naloga pri oblikovanju mlade osebnosti, pri prenašanju temeljnih moralnih vrednot. Te vrednote naj ne daje samo šola, temveč tudi starši. Kajti pred nami vsemi naj bo cilj, da naj v naši socialistični družbi oblikujemo predvsem takšne ljudi, ki bodo sposobni z vso odgovornostjo do drugih in do sebe ustvarjati okoliščine za človeka vredno življenje. Današnji članek naj bo le opozorilo in v premislek vsem, ki so na tej poti že bih, ali pa jih ta pot mika. Kajti v ponovni takšni akciji bomo bolj na- tančni in še bolj jasni ter bomo objavili imena naših dolgoprst nežev. Pa razmislite: ali je več vreden tisti bonbonček čokolada, nogavice, pralni prašek,____ah čista vest? - Mojca -"--\ vnaSe glasilo VIŠJI PROMETNI DAVEK ZA NEKATERE PIJAČE DRAŽJE ALKOHOLNE PIJAČE Občinska skupščina je na zadnji seji obravnavala osnutek odloka o spremembi občinskega davka od prometa proizvodov. Oprostitev davka na storitve tudi za fotografe. Nove stopnje prometnega davka za nekatere pijače bodo sprejete predvsem zaradi uskladitve teh stopenj v regiji in republiki, s čimer se bo poenostavil postopek obračuna prometnega davka. Nova davčna stopnja oziroma obdavčitev od naravnega vina in vina tipa „Biser" se bo povečala od dosedanjih 2 din na 4 din, pri penečem vinu pa od 4 din na 8 din, kar velja za alkoholne pijače, v katerih je več kot 50 % domačih surovin, računano po vrednosti Osnutek odloka je v razpravi in ga bo občinska skupščina po -novno obravnavala na seji 31. marca. Br. CENE GEODETSKIH STORITEV SO NE SPREMENJENE 2E ŠTIRI LETA Višje cene za geodetske storitve Osnutek odloka o novih cenah za geodetske storitve je obravnavala občinska skupščina Litija na zadnji seji in sklenila osnutek posredovati v razpravo do naslednje seje občinske skupščine - 31. 3. 81, ko bo omenjeni odlok obravnavan kot predlog! ' Za terensko geodetsko delo bo treba po novem odloku — ko bo sprejet, plačati 200 din od ure (prej 120 din), za pisarniško geodetsko delo 180 din od ure (prej 100 din) in za fi-gurantsko delo 80 din od ure (prej 40 din). Stroški prevoza bodo zaračunavani posebej glede na dejanski čas in v skladu z; veljavnimi predpisi. Br. Kaj so geodetske storitve? ugotavljanje posestnih meja parcel zunaj sodnega postopka prenos stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetska služba določanje mej parcel, oziroma posestnih meja parcel v naravi na podlagi izvedbenih aktov za urejanje prostora, odločb v.zvezi z razlastitvijo in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, komasacijo ali arondacijo kmetijskih zemljišč in sklepov sodišč parcelacija zemljišč |. zakoličba stavb in objektov izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije izdelava geodetskih načrtov lege novo zgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda. 3OD IZ OBČINSKEGA ODBORA ZVEZE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN USPELO PREDAVANJE Občinska konferenca ZRVS Litija je v začetku- meseca marca sklicala RVS vseh krajevnih organizacij ZRVS na skupno predavanje. Temi sta bih: 1. politična in varnostna situacija doma in v svetu ter 2. protioklepna borba, kar ima organizacija ZRVS tudi v svojem letnem programu. Protioklepni boj in njegove značilnosti bodo tudi tema * taktične naloge v letu 1981. Prvo temo je podal zelo izčrpno tov. Pintar Branko, sekretar O K - Z K Litija. Temo protioklepna borba Ea je podal tov. Simšič Jože iz jubljane, in je bila tudi podkrepljena s filmi. Predavanja se je udeležilo 95 % vsega članstva. Tov. Simšič je navzočim prikazal tudi razmerje med velesilami v svetu. Na predavanje so bili vabljeni tudi vsi tisti, ki delajo na odgovornih mestih v vsesplošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, ki so bili v preteklem letu sprejeti v članstvo ZRVS. Idejnopolitično izobraževanje in splošno vojaško ter samozaščitno usposabljanje imata namen, da prispevata k razvijanju socialistične in samoupravne zavesti ter k usposobitvi RVS za uspešno opravljanje starešinskih obveznosti v miru in v vojni. Prisotni so bili tudi seznanjeni z okvirnim programom usposabljanja za leto 1981. S predavanjem v mesecu marcu se je vzgojni proces članov RVS pričel. Sledil bo v mesecu maju obrambni dan, na katerem bodo reševali taktične naloge, preizkušali sposobnost iz topografije, orientacije in kondi-cijsko pripravljenost posameznikov. V jeseni se bodo člani preizkusili v streljanju z avtomatsko puško, predhodno pa bo izvedena po KO - ZRVS vzgoja. V okviru 40-letnice vstaje jug. narodov pa bodo KO - ZRVS izvedle razna tekmovanja. V počastitev dneva JLA bo tudi letos izvedena svečana proslava in podelitev priznanj za uspešno delo na področju vsesplošne LO in DS. F. V. VODA NI POCENI Več za razširjeno reprodukcijo Občinska skupščina je obravnavala osnutek odloka o novem prispevku za razširjeno reprodukcijo vodovodnih naprav, ki se bo povečal tako za gospodinjstva kot organizacije. IZ OBČINSKE KONFERENCE ZKS LITIJA Hitreje do celodnevne šole Na zadnji seji OK ZKS Litija je tekla med drugim beseda o celodnevni šoli in pogojih za njeno delovanje. Komunisti samokritično ugotavljajo, da v litijski občini zaostajajo še vedno na samem začetku organiziranja in vsebinskega dela, ker so se v praksi premalo prizadevali. Da bodo v preteklem petletnem obdobju prešli na celodnevni pouk vsaj tam, kjer to dopuščajo možnosti, so se nekajkrat pogovarjali vendar so besede ostale le na papirju. Vedno se je zatikalo pri denarju, čeprav ugotavljajo, da imajo recimo na OS Gabrovka dobre prostorske pogoje. Tako v Gabrovki zatrjujejo, da so za leto 1978/79 imeli pripravljen natančen plan prehoda na celodnevni pouk v tej OS, zataknilo pa se je pri kadrih. Izdelali so nov pro- gram za naslednje obdobje in ustanovili strokovni aktiv za razporeditev dela. Starši otrok kažejo zanimanje, tako bo v teh dneh stekla razprava v svetu šole in krajevne skupnosti. Najbolj jih obremenjuje problem organizacije prehrane in način plačevanja. Na prehod že tudi dlje časa mislijo v Kresnicah, kjer bo potrebno še dograditi športno rekreacijski objekt in dokupiti nekaj opreme. Izobraževalna skupnost ima v te namene nekaj sredstev, kar pa je veliko premalo, zato predlagajo, da se v najkrajšem času vzpostavijo dogovori o zagotavljanju še potrebnih sredstev. Izoblikovalo se je mnenje, da ni vsega kriva le materialna plat, ampak gre tudi za zastarelo misel- nost in zaviranje še nekaterih drugih negativnih dejavnikov. Konferenca je s sprejetimi stališči zadolžila vse komuniste, da v sredinah, kjer delajo in živijo pospešeno vplivajo na razreševanje problemov prehoda na celodnevni pouk. Ta akcija bo potekala in izhajala iz potreb delovnih ljudi in občanov, ne pa samo zanimanja šolnikov. Gre za spoznanje o pomembnosti izboljšanja učnih pogojev in s tem učnega uspeha. Tako bo obnovljen odbor za koordinacijo dela pri OK SZDL in računajo, da bi že v naslednjem šolskem letu stekel celodnevni pouk na nižji stopnji v Gabrovki, saj je celodnevna šola važna za učinkovito realizacijo usmerjenega izobraževanja. R. K. Nove (višje) cene v vrtcih Za 21 % višje ekonomske cene glede na lansko leto in za 18 % višji cenzusi osebnih dohodkov O gradnji vodovoda iz Reka gozda do Litije smo že obširno poročali v prejšnjih številkah Glasila občanov in opisali vse težave, s katerimi se je srečala Samoupravna komunalna skupnost občine Litija pri pripravi investicije vodovoda. Najpomembnejše vprašanje pri pripravah je bilo, kako zagotoviti potrebna finančna sredstva za investicije v skupni vrednosti 71 574.741 00 din. Vzroki za tako visoko predračunsko vrednost so v: — velikih količinah zemeljskih - del - 12 km jarka srednjih dimenzij 90 x 120 cm, i — visokih cen na nizkih gradnjah, - predvidenih dodatnih delih in - drugo. Glavni vzrok, da v Litiji govorimo o velikem povečanju predračunske vrednosti vodovoda je v tem, da so projektanti v letu 1979 nepravilno ocenili investicijsko vrednost v višini 27,000.000,00 din in kasneje v investicijskem programu na 42,000.000,00 din Za brutto investicijsko vrednost je komunalna skupnost uspela zagotoviti finančna sredstva s pomočjo Ljubljanske banke - Stanovanjsko komunalne banke Ljubljana, ki je za gradnjo vodovoda za Litijo pokazala veliko razumevanje in odobrila dolgoročni kredit (15 let po 4 % obrestni meri) v višini 80% predračunske vrednosti. PREGLED CENE VODE V MESTU LITIJA IN ŠMARTNO 1. Velja od 1 1. 1981 - enostavna vodni razširjena reprodukcija prispev. reproduk. Skupaj gospodinjstva 4,50 0 67 1,60 6,77 ustanove 7,20 0 67 2,50 10,37 OZD, TOZD 9,50 1,67 3,00 14,17 obrt 9,50 0,67 300 13,17 2. Bo veljala od 1. 5. 1981 gospodinjstva 4,50 0 67 4,60 " 9,77 ustanove 7,20 0,67 9,90 17,77 OZD, TOZD - 9,50 1,67 13,60 24,77 obrt 9 50 0,67 13,60 23,77 1 Denar za vodovod — lastna sredstva komunalne skupnosti — kredit Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana — garancija banke za kasnejše plačilo energetskega prispevka SKUPAJ: 13.659 301 54.637.208 3.278.232 71,574.741 Najeti dolgoročni kredit pri Ljubljanski banki je potrebno letno odplačevati v višini 4,880.000,00 din. V razpravi po krajevnih skupnostih prek sekcije za gradnjo vodovoda za litijo in delegatske baze skupščine komunalne skupnosti je bilo sprejeto stališče, da se zberejo sredstva v višini 5,552.200,00 din letno in razlika nameni za takojšnje reševanje visoke cone v Šmartnem. Sredstva bi zbrali iz naslednjih virov: del združenih sredstev OZD, TOZD, DS iz čistega dohodka (iz stopnje 0,7 %) priključni prispevek za priključitev na vodovod amortizacija, obračunana za novi vodovod iz cene enostavne reprodukcije prispevek OZD, TOZD, obrtniki za razširjeno reprodukcijo ob ceni vode prispevek ustanov za razširjeno reprodukcijo ob ceni vode prispevek občanov za razširjeno reprodukcijo ob ceni vode SKUPAJ: 1.000.000 250 000 1.070.000 1.958.400 59.400 1.214.400 5.552.200 Skupščina skupnosti otroškega varstva Litija je sprejela sklep o novih ekonomskih cenah storitev v vrtcih. Diferencirana udeležba staršev. Ekonomska cena stroškov otrok v starosti od 2 do 7 let znaša odslej 3.200 din, za dojenčke do dveh let starosti pa 5.000 din mesečno Ker pa bo del te ekonomske cene še vedno pokrit iz družbenih sredstev, bodo starši seveda plačali manj, kar bo odvisno od njihovih osebnih do • hodkov. Sklep skupščine skupnosti otroškega varstva Litija o novih cenah storitev v otroških vrtcih velja od 1. marca naprej. Ob novih - višjih, cenah v naših otroških vrtcih pa je treba tudi povedati, da se te cene nanašajo za 10 do 11 urno delo v vrtcih (v drugih občinah pa so nove cene večinoma za 9-urno delo). B. Lestvica udeležbe staršev v ceni storitev vrtcev: Skupina Mesečni dohodek na Udeležba Mesečni prispevek na otroka člana družine din v ceni 2- 7 let dojenčki storitev din 1 do 2.600 30% 960 1.500 2. do 3.200 34% 1.100 1.700 3 do 3.800 38% 1.200 1.900 4. do 4.400 44% 1.400 2.200 5. do 5.000 50% 1.600 2.500 6. do 5.770 55% 1.800 2.700 7. do 6.400 60% - 1.900 3.000 8. do 7.100 65 %" . 2.100 3.200 9. do 7.800 70% 2.250 3.500 10 . do 8.500 75 % 2.400 3.800 11. nad 8.500 80% 2.560 4.000 KDO BO DOBIL DENARNO POMOČ V LETU 1981? Višje denarne pomoči otrokom Skupščina skupnosti otroškega varstva Litija je sprejela sklep o višini minimalne denarne pomoči otrokom v letu 1981 Ob tako opredeljenem načinu zbiranja sredstev bodo občani za 1 kub. m porabljene vode prispevali za gradnjo novega vodovoda 4,60 din, ustanove 9,90 din, OZD 13,60 din in obrtniki 13.60 din. Občinska skupščina bo s sprejetjem predloga občinskega odloka za razširjeno reprodukcijo vodovodnih objektov in naprav takšne prispevke tudi predpisala. M. M. Na osnovi tega sklepa bodo socialno ogroženi otroci jjridobili pravico do denarne pomoči v treh kategorijah, in sicer kot otroci delavcev, otroci iz kmečkih družin in telesno ter duševno prizadeti otroci. Denarno pomoč bodo dobili tudi otroci, ki imajo samo enega (edinega) hranilca. Otroci delavcev bodo dobili denarno pomoč odvisno od dohodka družine, v kateri otrok živi, in sicer: 850 dinarjev mesečno na otroka, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, do 2.200 din mesečno na družinskega člana, 550 dinarjev mesečno na otroka, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero rda, od 2 200 din do 2.800 mesečno na družinskega člana, 300 dinarjev mesečno na otroka, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroka v katero spada, od 2.800 din do 3.900 din mesečno na družinskega člana. Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dolu>> dek starša ne presega 1.400 din mesečno, s tem da se dohodek iz kmetijske dejavnosti "upošteva v 3,5 krat nem znesku katastrskega dohodka. Otroci iz kmečkih družin imajo po novem sklepu pravico do denarne pomoči v znesku 350 din mesečno, če je dohodek iz kmetijstva glavni vir dohodka njihove družine ali pa so brez dohodka. Pravico do denarne pomoči imajo tudi tisti otroci iz kmečkih družin, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din, oziroma 2.800 din letno na družinskega člana. Pri tem je možno izjemoma dodeliti denarno pomoč tudi tistim otrokom iz, kmečkih družin, ki sicer presegajo višino navedenega katastrskega dohodka, vendar živijo v težjih razmerah zaradi velikega števila otrok, bolezni, oziroma invalidnosti staršev. Pravico do povečane denarne pomoči imajo težje telesno ali duševno prizadeti otroci (400 din mesečno) in otroci z edinim hranilcem (180 din mesečno). Povečane denarne pomoči veljajo le za otroke delavcev m kmetov. Br. Rok je 25. marec oz. 10. april Višino denarnih pomoči bo določala posebna komisija pri občinski skupnosti otroškega varstva, občani, ki so uveljavljali pravico do denarne pomoči po dosedanjih predpisih, pa morajo predložiti dokazila o upravičenosti do denarne pomoči za naprej, najpozneje do 10. aprila 1981, sicer jim bo s 1. majem 1981 denarna pomoč ukinjena. Do 25. marca pa morajo vsi prosilci denarne pomoči na socialno zavarovanje v Litiji, Trg na Stavbah 1, predložiti tudi dokumentacijo, in sicer poseben obrazec - izjavo. r NESREČA TRAKTORISTA Dne 12/2-1981 ob 9. uri je Alojz K. vozil traktor po lokalni cesti iz smeri Mišji dol proti Primskovem. Ostri desni ovinek je normalno zvozil, nato pa je na ravnem delu ceste nenadoma zapeljal s cestišča po 8 metrskem nasipu, kjer se je traktor prevrnil in obstal