Regresi za kmetijske stroje
Novi predpisi o regresu za fcme-tijskc siiroje, kalkor tiudi o regrevu za goa^vo za kmetijstTO, z^ umd-na gnojiia, za sredstva Za zoSčifao raslilin in Jru^a srodstva za kme-tijskx> proizvodnjo ia industrije, knajo v osnovi dva simotra: <ia vtpoiibude proiz/vajailce tefe sred-stev, <la bi si prii&adev&li doseči večjo proizvodnost ozlroma zni-žanje iastne cenc in <ia normaii-ziraiio trž^če s tomi sredstvi.
Dosedanja otsnovna politika, da se regre« z» nakup vclikih fcmetijiiih strojeT d^je samo so-ciallstičnim g^spodarAim organ1^ latijam, ie ostala neKpnanenjen^. Naiža prizajievanja gredo za tetn, da se po tej poti povoča druž-bena pro^zvodnja v kmetijstvu. Glede na tx>, da pritalkujemo v prkhoinjem raz<k>bijai, da bodo kcnetijske zadiruge prvi kupci teh st.rojev, s katarimi bodo oprav-Ijale usjuge iiKi'VHiua.lnwTi kme-tom> se ta regrcs posredno po-e-Bn6i tudi na šndividu*lne proiiz-ViUalce. V ce&Oti gIodWto je osno-va naše politike na va«i ta, <la povečiumo delavno ppoizvodnost z upotrajbo diružbenili srodlstcr in da s U»m onsm<>B0|či'™> la«stni'kom kmetiJskJh strojov izkorišcanje na vasi.
InJividfuauii kmetii&ki proiiva-^>lc> lx>io <ioibivaJ,i še dalje regres za vse vpježno kmet^jsfco oirodjd ki v naifti pogojili tvo^fi osnov-no oprcmo kme^ccga g»spod<iir-rtra. V toj osnovni polittki po-temiakem  ni  aobene   spremembe.
Neikaj manjšfh k.cnctijitiili opo-d*j je biio LaipuSčeno ez regresa zavsc prodJz/vajalce. Za la srfxlstva nimajo pravice do rognsa niti po«estira, nHi zadiri^e, nitt indi-Viduaini proizvajaici.
Vay.na spreraemb3 v sistemu r«-grestranJa jc r tem, da se regres na ikmetijiie sUoje ne l*> več da-iH v odstotku od prodajne cene proizvajalca, teraveč v <iok>čenem znesiku za vsak stcoj. Dosodanii način regresVanja r odstotJku od pradajne cene je. vizpodbujaJ vzdir-žc,vanje cen, če ne cek> njihov« povcčanje. Ni bilo pfiziadevanj podjetij za specializacijo, t po-palnem smisJu bescde, pa tudi kooperacija ni bi!a nujna, ker kor ie regres vodno poplač^J otrog 50% prodajne cene. Zato je tudi prižlo do tega, da je isto
orodje kakor aa primar, plug, pirikolico, brano Hd. izdelovaiio vcč pojeiij, t»da z zelo vc<likimi raz-li'kami  v  prodajni ceni.
V   novetn   sistcmu   regresiranja je   bil   pojtavljen   temaljni   prim-c'p:  za kmetijsfci  stroj  istih pro-izvaijauniii  svojstev —  isti regres. To   bo   vz,pod4>udi!o    proi2yodna pod^ctja, da  se  bodo prilagojeva-Ia trli«6u  in  povcčcvala <ldi>vno produktivnost, a da rwe bodo samo brezbrižno računala, ka.ko jim  bo 30 odslortkov prodajne cenc plača-no  iiz   regrc-sa   jn  da  se  bo troba boriti   na   trgu   samo   za   drugih 50 odstotkov. Tako so sedsj  Tsa proitzvodna   podijefOa     aa   irgu   T istem   paloža;u,   kmetiiiaki   proiz-vajalci kot kupci pa so v ugod-nejšem   položaju,   da   pri   tekmo-variiiu   proiizvajalcev   pruiejo   do boljših strojev po aižj'h  cenah.
V  zveei s tem je določeno, da gre promet normalno, brez v^liva regresa,  do   zadnjcga   prodajailca, to se  pravi,  da  se  regres  kakor pri  umetnili gno.ji!tli,  iziplača JeJe pri    prodaii    strojer     za.dnjeniu uporabniiku. Ta sistem  izplačeva-»f8  regresa   je   bii   pogosto kfki-zlran k»t nai>acen in sicer od na-Žih     gospodairslvcnikcrv,     ki     sc ukvarjajo    $    prometom  s    temi
usDvarja To^ka administracija, dfei se ustvarjajo težave pri otra-čunavanju, da se brez potreie za-posMJo veiika obraitna sredstva itd. Toda pogosto ne vidijo bi-stva te spremenibe, to je, da se regres pra;vzaprav daje za napre-d<*i kmctijstva kmetij-sJvim pro"''Z-vajakem, Regresira se potecnti-kem srecistvo tedaj, ko je začtflo dclali, a ne teda^, ko je odšlo s to-varn-iškega dvorišča v trgovsko mrežo, pa 'alnko še polni <ivc leti lcii nekje v skla^^ču. Za skup-n-ost, ki daije regres, je mnogo bolj koristno, da regrcs izplačujc tako. Ta način dejamsko zahteva več administj-acLJe, zato pa dona-ša reč korlst! pri normaltziranju gibanla kmetijskih »redstev v prcwnct'U.
Kontno ie biila z novim sistc-motn uvedena nomenklatura stro-jev in arodij, k'i jih regresirajo, nove stroje pa je mogoče uvssti v regresni sisicm po dolotenem posiopku, to jc na predlog inšti-tuta za mehanizadjo in kmetij-ske zborn'ce, To pomoni, da bo-do reRre*ira'li samo tiste siroje, katarih uporaba je že ray.iskana in njihova proizvodnja svojistva prcizikušcn,i.
M. R. J.