Poštnina plačana v gotovini
SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODUI
delo
Narodi Jugoslavije bodo z vsemi silami podpirali primorsko ljudstvo do končne priključitve k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Cena 2 din — Mesečno 8 din
Leto I. - Štev. 15
Glasilo Okrožnega odbora OF Celje. Izhaja vsako soboto
Celje, 20. julija 1946
Ali bodo zdaj utihnili?
Ob smrtni obsodbi Draže Mihajlovica in njegovih pajdašev
Ze čestokrat so dejstva dokazala, da nimajo prav oni, ki ne zaupajo ljudski oblasti, ki ne verujejo v trdnost in moč naše države. Naše ljudstvo dobro pozna tiste, ki stalno govorijo o »bližnji spremembi«, tiste, ki nam vedno vedo povedati, kdaj bo »to« (ljudska oblast, naša država) propadlo. Zal, se še vedno najdejo ljudje, ki takim govoricam nasedajo, čeprav dokažejo potem dejstva ravno nasprotno. Koliko so imeli prav tisti, ki ne verjamejo v trdnost pridobitev narodno-osvobodilne borbe, nam najbolj nazorno povedo govorice o Draži Mihajloviču v zadnjem letu.
Ko se je Draža Mihajlovič še skrival nekje po bosanskih gozdovih, so nam »oni« vedeli povedati, da Dražo podpirajo zapadni zavezniki in da bosta Amerika in Anglija prisilili naše narode, da sprejmejo kralja Petra nazaj na prestol. Država je v tistih časih (po njihovih trditvah) imel »dobro oboroženo armado nekje v Bosni«. Pa so ga organi Narodne zaščite ujeli z njegovo »oboroženo silo«, ki je štela komaj enajst čet-nikov, koljačev. Ljudstvo širom Jugoslavije je s svojih sestankov pošiljalo ministru za notranje zadeve narodnemu heroju Aleksandru Rankoviču, čestitke, obenem pa je zahtevalo, da se Draži Mi-haj'ovicu zreče pravična sodba. Naši narodi so zahtevali smrt za vodjo »črnih trojk«, smrt za organizatorja največjega izdajstva lastnega naroda, kar ga pozna naša zgodovina. In zopet so se oglasili »oni«, in so trdili, da naša država ne bo smela soditi Dražo Mihajlovica, ker »uživa zaščito zapadnih zaveznikov«.
V tej veri jih je utrdila nota ameri-, ške vlade, ki je-zahtevala, da naše sodi-j šče zasliši ameriške pilote, ki jih je Draža rešil. Zmedel jih je odločen odgovor naše vlade, ki je odločno odbila predlog kot neumesten, ker so bili zločini Draže Mihajlovica preveliki, da bi moglo kaj pomagati pričevanje 5 ameriških pilotov. Še bolj pa jih je zmedel Draža sam, ko je odbil predlog Ameri-kancev, da mu pošljejo svoje advokate za zagovornike. Draža je sam izjavil, da »zaupa pravičnosti ljudskega sodišča Jugoslavije.« Imel je prav ...
Ko so ti ljudje videli, da bo Draža sojen, so spet spremenili svoje stališče. Govorili so, da ne bo obsojen, ker se tega ljudsko sodišče ne bo upalo storiti. Dosledni v svojih lažeh so govorili, da bo sodišče moralo izpustiti Dražo in ostale njegove pomagače. Zdaj pa je Draža Mihajlovič še z desetimi pajdaši obsojen na smrt, ostali pa na prisilno delo. Obsojeni na smrt so imeli pravico prošnje do pomilostitve. Pritožili so se. Če bi bil način dela našega sodišča kot nekoč in bi obsojeni čakali dalje časa na končni odlok, bi »oni« sigurno trdili, da Draža vseeno ne bo ustreljen. Toda ljudska skupščina FLRJ je že naslednjega dne na svojem zasedanju soglasno zavrnila prošnje vseh obsojenih. Obsodba je postala izvršna. Zahteve ljudstva so izpolnjene. Saj drugače se ni moglo zgoditi. Ljudska oblast, naša država, ne more delati drugače, kakor želi samo
ljudstvo, saj je naša država, naša oblast zrastla tekom narodno osvobodilne borbe iz ljudstva samega.
Obsodba Draže Mihajloviča je še enkrat dokazala, da so imeli prav najrodi Jugoslavije, ki so v neštetih brzojavkah izkazovali svoje zaupanje sodišču. Naša oblast je še enkrat dokazala, da je ies ljudska, da dela v interesu ljudstva, da je sposobna ščititi naše narode pred sovražniki in pravično kaznovati one, ki so povzročili toliko nesreč narodom Jugoslavije. Ljudska oblast je svojo moč dokazala tistim, ki so ji zaupali, pa tudi tistim, ki te moči kljub dejstvom do danes niso hoteli videti.
Zdaj, ko je končan proces proti Draži Mihajloviču, bi lahko pričakovali, da bodo utihnili glasovi, ki širijo nezaupanje v našo ljudsko oblast. Pričakovali bi, da bodo »oni« utihnili. Toda »oni« tega ne bodo storili. Spet bodo poiskali nekaj drugega, vseeno kaj, pride jim prav vse, samo da lahko širijo nezaupanje v ljudsko oblast. Če samo pogledamo nazaj v preteklo leto, vidimo, kaj so
manj pa odpovedane, kralja ni bilo nazaj, ker ga ljudstvo ni hotelo, naš promet je obnovljen, v preteklem letu ni nihče umrl od lakote. Niso verjeli, da bo naša mlada država dosegla takšne uspehe. Toda dosegla jih je.
Cene vsem pridelkom, posebno pa industrijskim, se stalno znižujejo. Nova uredba o odkupu določa -majhno količino žita, ki jo bo kmet oddal državi po ceni iz prejšnjega leta. Jugoslavija je od konca vojne pa do sedaj storila največ na polju obnove med vsemi evropskimi državami. Vseeno se pa med nami nahajajo ljudje, ki nočejo videti teh uspehov. Zelo malo jih je in se o njih ne bi izplačalo govoriti. Toda so med nami še ljudje, ki jim verjamejo. To dokazujejo vprašanja, ki jih je prejelo uredništvo našega lista, v katerih so posamezniki izpraševali, če je res, da bo Draža — izpuščen ...
Zdaj so vsi dobili jasen odgovor. Kot vselej do sedaj so imeli prav tisti, ki so zaupali svoji oblasti. Ljudstvo bo odslej še vse bolj budno, razkrinkalo bo tiste, ki so govorili, da bo Draža ostal nekaznovan, tiste, ki rušijo ugled ljudske oblasti. Ljudstvo jim bo dokazalo, da jim ni mesta med delovnim ljudstvom, ki z .velikanskim poletom gradi svojo
v tem letu trdili. Toda kljub njihovim I državo kljub vsem tistim, katerim naš trditvam volitve niso bile preložene, še j napredek ne ugaja.
Manifestacija albansko-jugoslovanskega prijateljstva
V Rogaški Slatini je gostoval centralni albanski drž. zbor
Centralni državni pevski zbor republike Albanije je na svoji turneji po Jugoslaviji obiskal Rogaško Slatino kot prvi kraj v Sloveniji.
Domači pevski zbo* jim je v dobrodošlico zapel pozdravno in partizansko pesem. Tisoče oči je radovedno ogledovalo mile goste, njihove žive oči in od sonca ožgane obraze. Ovenčali so jih s cvetjem in navdušeno vzklikali zavezniški Albaniji in njenemu voditelju En-ver Hodži. Na pozdrave zastopnikov krajevnega, okrajnega in okrožnega odbora OF sta se zahvalila vodja zbora prof. Konstantin Trako in Berin Levo-nja, ki sta v svojih besedah naglaševala skupno borbo proti istemu sovražniku pod. iskrenim sodelovanjem obeh voditeljev Enver Hodže in maršala Tita.
Navdušene manifestacije so se nadaljevale v povorki, ki je spremljala goste od onkraj Skadra in Tacubosa v njihova prenočišča.
Rogaška Slatina s svojimi masovnimi organizacijami in gosti je pokazala, da zna ceniti zvestega zaveznika in prijateljskega soseda.
Albanski Centralni zbor je nastal leta 1943 kot ilegalna organizacija in ima zdaj okoli 60 članov pod vodstvom prof. Konstantina Trako.
Zanimanje za koncert je bilo velikansko, saj so bile vstopnice razprodane že v predprodaji. Krasen prizor se je nudil gledalcem že ob prihajanju pevcev na oder. Pristne balkanske — bogato okrašene narodne noše — so našim očem nudile živopisno sliko.
Prvi del koncerta je bil posvečen partizanski pesmi. Kot uvod smo slišali albansko himno in »Hej Slovani«. Obe
pesmi, sta vzbudili val navdušenja med poslušalci in ni bilo konca vzklikanju bratstvu med albanskim in slovenskim narodom. Potem so se vrstile po melodiji nam znane ruske, makedonske in albanske partizanske pesmi. Navdušenje pevcev se je izražalo v ritmiki, občutenje pesmi pa je prišlo gotovo najbolj do izraza pri pesmi »Kozara«. Ta del programa je jasno pokazal vsakpmur, da je narod, ki občuti pristno prtizansko pesem, doživljal strahote fašizma in se z vso silo pognal v borbo za svobodo.
Po kratkem odmoru je sledil program albanskih narodnih. Največ je bilo izvajanih šaljivih pesmi, ki so izražale toliko pristnosti v melodiji in izvajanju, da človek nehote občuti, kako močno je živa tradicija v tem narodu in da so bili vsi napori fašizma zaman, a a bi temu koščku, evropske celine odvzeli svobodo. *
V zadnji točki sporeda smo videli nekaj albanskih nacionalnih plesov. Dasi je trajal program polni dve uri, so imeli ob koncu vsi gledalci občutek, da se je prelepo doživljanje kulturnih vrednot naroda, ki nam je blizu po svoji usodi in skupni borbi, končalo prehitro. Temu občutku so dali gledalci duška v burnem aplavzu in vnetem vzklikanju enotnosti in prijateljstvu med albanskim narodom in narodi Jugoslavije.
Slatinski steklarji so zboru poklonili lepo brušeno vazo in šopek vrtnic, vsé občinstvo pa — V veliki večini delovno ljudstvo Slatine in okolice — s predstavniki iz okrožja Celje in okraja Šmarje pri Jelšah jih je nagradilo s svojo prisrčnostjo in iskrenim navduše-i njem.
Gradnja stanovanjskih hiš v Celju
Poleg obsežnih vsedržavnih nalog obnove se je centralna državna uprava odločila in je našla možnost, da podpre tudi lokalne potrebe obnove, katere se nam neposredno prizadetim zdijo najvažnejše, ki so pa le drobec celokupnih obnovitvenih potreb.
Državna hipotekama banka je določila za letos 100 milijonov dinarjev za triodstotna dolgoročna posojila ljudskim odborom Slovenije za obnovitvena dela na poškodovanih stanovanjskih objektih v mestih in trgih ter za gradnjo stanovanj vobče. Vsoto bo po potrebi še zvišala. Izvršni odbor je že vložil prijavo za 26 milijonov dinarjev. Od tega je prva vsota okoli 14 milijonov dinarjev že odobrena, tako da se bo pričelo takoj s pripravami za gradnjo stanovanjske kolonije.
Za obnovo in dograditev zasebnih stanovanjskih objektov je državna hipotekama banka začela z dajanjem 3 odstotnih dolgoročnih posojil proti vknjižbi.
Končno bo dana možnost predvsem delavcem in nameščencem, pa tudi ostalim slojem, ki si želijo ustvariti s svojo pridnostjo in štednjo lastno stanovanje, ' da se vključijo v stanovanjsko zadrugo, za katero so bila pravila pravkar dokončno postavljena in sprejeta ter bodo v najkrajšem času objavljena in raztol-mačena na zborih volivcev.
Obnova se bo vršila istočasno v treh pravcih.
Okrajni ljudski odbor bo predvsem obnovil delno porušene stanovanjske objekte, ki so v upravi ljudske imovine, istočasno pa bo začel z gradnjo novih objektov s higienskimi stanovanji za delavce in nameščence.
Stanovanjska zadruga bo gradila svojim zadružnikom s 3odstotnim posojilom, katerega bo najela pri Državni hipotekami banki z jamstvom okrajnega ljudskega odbora, higienska sodobna stanovanja v zadružnih domovih, kjer bo postal vsak član z vplačanjem zadružnega deleža in mesečnim vplačevanjem gradbenega deleža lastnik stanovanja. Po vplačilu gradbenega deleža bo plačeval za stanovanje samo na njega odpadajoči del vzdrževalnih stroškov zgradbe.
Na osnovi etažne svojine bo stanovanjska zadruga gradila posameznim skupinam zadružnikov, ki se bodo združevali v stanovanjske družine, skupne domove, kjer bo vsak član družine neomejen lastnik svojega stanovanja.
Onim zadružnikom pa, ki si želijo — navezani na zemljo in vrt — izgraditi samostojen dom, pa bo stanovanjska zadruga gradila na periferiji mesta enodružinske hišice, ki postanejo po obročnem vplačilu odpadajočih gradbenih deležev njihova neomejena lastnina.
Zadružnikom, ki bi se zaradi zaposlitve ali premestitve začasno ali trajno preselili v drug kraj, bo dana možnost, da svoj gradbeni delež prenesejo na drugo zadrugo. Lahko bodo pa tudi svoje stanovanje obdržali zaradi poznejše vrnitve ali pa po želji odstopili svoje
Sestanek ptaninšarjev na Pohorju
Vprašanje ureditve izkoriščanja pohorskih planin in pohorskih gozdnih pašnikov je postalo po osvoboditvi zlasti v zvezi z razlastitvijo narodnih sovražnikov, okupatorjevih pomagačev in veleposestnikov, ki so bili izključni lastniki pohorskih gozdov in planin, zelo pereče. Ljudstvo, ki živi v teh področjih, tako kočarji, zvani hubarji, ki so se preživljali predvsem z gozdnim delom in prevozom lesa iz teh gozdov, kakor mali in srednji kmetovalci iz obližnjih vasi so upravičeno pričakovali, da bodo sedaj ti gozdovi in planine koristile tudi njim vsem in ne več le posameznikom. Vprašanje ureditve teh pašnikov pa je postalo zlasti pereče ob dolgotrajni letošnji pomladanski suši, ko je pretilo, da bo živinorejcem živina poginila. Takrat so se upi vseh obrnili na pohorske gozdove in planine, v katerih so videli edino rešitev za svojo živino.
V	tem sušnem letu je okrožna komisija po ogledu pašnikov odredila, da se ti pašniki takoj stavijo na razpolago živinorejskim zadrugam, dočim naj se vprašanja ureditve pašnikov uredijo kasneje.
V	tem smislu je okrajni ljudski odbor v Konjicah sporazumno s prizadetimi državnimi gozdnimi upravami, kot upravnicami teh gozdov in pašnikov sklical sredi junija veliko zborovanje planinšarjev t. j. vseh interesentov: zastopnike živinorejskih zadrug, kočarje, delavce, zastopnike ljudskih oblasti ter prizadetih državnih gozdnih uprav pri požgani planinski koči na Pesku. Po osvoboditvi to mesto še ni videlo toliko ljudstva. Z zanimanjem so poslušali izvajanja kmetijskih in gozdnih strokovnjakov ter zastopnikov ljudskih oblasti, kako bi bilo najboljše urediti te pašnike. Ob živi debati, poseganja ljudstva v razgovor se je po kratkem času našla najprimernejša rešitev. To pot je ponovno pokazalo delovno ljudstvo, da si zna samo vladati in rešiti četudi najtežja vprašanja.
Soglasno se je sklenile), da se mora pašništvo in košnja na planinskih pašnikih in senožetih urediti, kar se bo moglo edino izvesti s pravo organizacijo in povezavo vseh zainteresiranih. Zato je nujno, da se vsi interesenti včlanijo v področnih živinorejskih zadrugah, v katerih naj izvolijo izmed sebe odbor svojih zaupnikov, ki naj bi predstavljal
zastopnike gozdnih voznikov, gozdnih delavcev in malih kmetov po krajevnih LO neposredne bližine. Ta odbor bi ugotovil in določil, koliko glav se dovoli enemu ali drugemu članu zadruge, vpo-števajoč njegovo družinsko stanje in gospodarsko moč. Ta zadruga prevzame vse predele državne posesti, ki se po gozdnih strokovnjakih določijo za izkoriščanje kot planina, v zakup potom najemne pogodbe. Po tej pogodbi bi bila zadruga obvezana to mejo med gozdom in planino v primernem času omejičiti z napravo enostavnega plotu, zato potrebni les pa naj bi ji dala na razpolago gozdna uprava v obliki sušic in ničvrednega materiala sosednih gozdov. Tako bi obvarovali sosedne gozdove pred neizbežno škodo po živini, ki se sedaj pase nemoteno po gozdovih. Zadruga bi bila obvezna izkoriščati planine po navodilih strokovnjaka, kmetij-
skega referenta, po načelih umnega planšarstva. Zadruga bi tudi jamčila za kritje vseh škod, ki bi jih eventuelno napravila živina in člani zadruge v bližnjih gozdovih in na bližnjem drevju ali pa iz nezadostnega nadzorstva. Zadruga bi imela stalne pastirje in ona bi bila dolžna čuvati pašnike pred motenjem posesti s strani onih, katerim paša ni dovoljena. Na ta način bi bile planine izkoriščane najbolje, izboljšanje koše-nin in pašnikov je zasigurano, gozdni vozniki in delavci pa bodo, ker imajo večino, zasigurani, da bodo te planine služile predvsem njim, ki bivajo sredi ali najbližje tem državnim gozdom, in ki so pomoči najbolj potrebni.
Prvi korak k ureditvi pohorskih planinskih pašnikov je storjen. Ali mnogo je še dela, težkega in dolgotrajnega. Saj so bili ti pašniki do danes docela zanemarjeni. Površina, morda okoli 200 ha, bi se mogla na račun obrobnih zakržlja-lih gozdov podvojiti.
Poletna reja odstavljenih prašičev
Prasci naj sesajo vsaj 8 tednov, kajti v materinem mleku so že od prirode v najboljšem sorazmerju pomešane vse snovi, ki jih mladič ^potrebuje za rast. Nekatere gospodinje prasce prezgodaj odstavljajo zato, ker je svinja od pras-cev preveč oslabela. To je tudi res, a zakaj. Zato, ker ni dobivala dovolj hranilnih snovi za tvorbo mleka. Če bi bila ona od četrtega dneva po porodu do sedmega tedna dnevno dobivala za vsako prase pol kilograma dodatka v mešanici zdrobljenega ovsa, ječmena, oše-ničnih otrobov in oljnih pogač, potem ne bi oslabela in omršavela, če tudi bi odredila krepke prasce.
Odstavljeno prase od naših svinj naj bi tehtalo okrog 15 kg. Prasci, ki so razmeroma nekoliko zaostali, naj sesajo še kaka 2 tedna dalje. To je tudi za svinjo boljše, ker bi se sicer lahko pripetilo, da dobi vnetje vimena; zato je tudi od sedmega tedna dalje slabše krmimo, da hitreje zgubi mleko. Odstavljeni prasci morajo dobiti hrano, ki vsebuje za rast potrebnih snovi, t. j. lahko prebavnih beljakovin, apna in fosforja. Poleti je za to mlada zelena detelja ali lucerna najboljša. Te naj se jim nudi, kolikor je morejo pojesti. Seveda jo je treba kolikor mogoče sproti kositi, da se
ne spari ali ne vre v kupu. Dobra je tudi sveža trava, zlasti ako je vmes bele deteljice. Od take hrane se pras-cem razširijo želodec in čreva in se tako usposobijo, da lahko hitro predelujejo velike množine hrane, kar je za poznejše pitanje zelo važno. Drugo, kar je prascem zelo potrebno je mnogo gibanja na prostem. Najboljše je, če se tik svinjaka napravi majhen pašnik, če to ni mogoče, pa vsaj tekališče, na katere spustimo prasce čez dan, v veliki vročini pa zjutraj in zvečer. Na tekališče naj se jim vrže od časa do časa lopato oglja, zmešanega z zidnim ometom. Oglje je zdravo za želodec in reva, v zidnem ometu pa dobijo apna.
Napačno je odstavljene prašičke ba- j sati s samimi pomijami, ker je v pomijah le premalo snovi za rast i n ker so vj pomijah ostanki jedi, ki so že več ali manj v razkroju. Tudi sam krompir nima vseh za rast potrebnih snovi. Zraven krompirja moramo vsekakor dajati ali kostno moko ali zdrobljeno zrnje, otrobe ali oljne tropine. Ravno tako je napačno, prasce držati v svinjakih,, zlasti zaradi tega, ker so svinjaki večinoma temni in nekateri tudi zatuhli in vlažni. Taki prasci so navadno umazani, saj avi.
F. K.
pravice zadrugi ali drugemu zadružniku.
Zasebniki, katerim so bile zarad vojnih dogodkov delno ali v celoti porušene hiše, imajo sedaj možnost, da najamejo pri drž. hipotekami banki dolgoročno 3odstotno posojilo za obnovo. V kolikor tega ne bi zmogli, bodo lahko ponudili poškodovani objekt ali stavbi-šče v nakup okrajnemu ljudskemu odboru ali pa stanovanjski zadrugi, kjer bodo lahko vstopili z vrednostjo stav-bišča in eventuelno delno porušenega objekta kot gradbenim deležem in postanejo tako kot zadružniki solastniki stanovanja ali lokala v novi ali obnovljeni zgradbi.
O ustanovitvi stanovanjske zadruge, pri kateri bo dana na ustanovnem občnem zboru možnost sodelovanja vsem zainteresiranim, bo javnost pravočasno obveščena.
Začasno se naj obračajo interesenti za vse zadevne informacije na gradbenega referenta okrajnega ljudskega odbora Celje-mesto.
Obnovitev šole pri Sv. Štefanu
Šola pri Sv. Štefanu je za časa narodno osvobodilne borbe mnogo pretrpela tako, da je ob osvoboditvi stalo le še golo zidovje brez vrat in oken.
Že takoj, meseca junija lanskega leta, se je krajevni ljudski odbor zavedal važnosti šole in pričel z delom na obnovi šolskega poslopja. V glavnem se je obnavljanje vršilo s prostovoljnim delom. V 52 vožnjah se je pri čiščenju ruševin odvažal odvišni material, s katerim so potem posipavali ceste. Že avgusta meseca lanskega leta sta bili za silo urejeni dve učilnici. Treba je bilo le še nabaviti 34 novih klopi, napraviti okna in vrata, popraviti šolske table in 22. oktobra se je začel v zasilnih učilnicah pouk. Toda šolsko poslopje je bilo še brez strehe; zato so vrli prebivalci Sv. Štefana in bližnje okolice pričeli podirati potrebni les v državnih gozdovih. S prostovoljnimi vožnjami po hribovitem svetu so v 130 vožnjah zvozili les do šole, in že 15. oktobra so pričeli tesarji domačini s prostovoljnim delom postavljati ostrešje, ki so ga 22. decembra zgotovili in potegnili na stavbo. Ostrešje je izgotovljeno tako, da bo.moči urediti tri lepe sobe za učitelj stvo. Nato so zidarji sezidali še betonski venec, nakar je delo počivalo čez zimo.
Pomanjkanje suhih desk za oboj 1 ostrešnikov in opeke je delo zavlačevalo, da je bila stavba pokrita 14. maja. Pri obnovi šole pri Sv. Štefanu je sodelovalo vse prebivalstvo. Posebno so se izkazali pionirji, ki so v 1749 delovnih urah skladali in. prenašali opeko, letve in trske. V svoji vnemi obnavljanja so napisali na šolski stenčas: »Delali smo veliko, delali bomo še več, da bo šola pri Sv. Štefanu kmalu lepša kot je bila včasih!« Vse prostovoljno delo, ki ga je bilo za 417 dni, 182 prostovoljnih voženj, darovana hrana in material, bi stalo 115.890 dinarjev. Z dosedaj opravljenim delom in dotacijo krajevnega odbora 41.741 din, ter z veliko voljo in željo po obnovi svojega šolskega poslopja, ki. se je tako lepo pokazala v dosedaj opravljenem prostovoljnem delu in ki jo ljudstvo Sv. Štefana kaže še v naprej, bo šolsko poslopje kmalu popolnoma urejeno in se bo tako uresničil izrek, katerega so napisali pionirji na stenčas svoje porušene šole.	,
PROSTOVOLJNA GASILSKA ČETA
v Celju proslavi 75-letnico svojega obstoja v nedeljo dne 4. avgusta 1946.
Ob desetletnici
Španske revolucije
Pred desetimi leti je v svetu odjeknil klic proletariata; pozival je na združeno borbo vsega delovnega ljudstva proti rastoči fašistični nevarnosti. Izvršni komitet komunistične internacio-nale je jasno izrazil karakteristiko fašizma, ko ga je označil kot najbolj reakcionarno obliko imperializma in kot ofenzivo kapitala proti delovnemu ljudstvu. Naj si je nadejal kakršne koli krinke, nikdar in nikjer ni spremenil svojega odnosa do delavca, zato je moral kmalu pokazati svoje pravo lice.
Pričela se je borba v Španiji. General Franco je na nemških in italijanskih letalih priletel v Madrid. In kmalu se je v Španiji pojavila nemško-italijanska ' fašistična ekspedicija, kajti nemško-italijanski fašizem si je hotel rešiti gospostvo nad Sredozemskim morjem. To priliko so tudi porabili nemški in italijanski vojaški voditelji za preizkušnjo dejstva svojega novega orožja, kajti pripravljali so se na pohod proti svobodoljubnim narodom. Fašistični strokovnjaki so beležili izkušnje iz borb v Španiji, jih uporabljali pri zboljšanju svojega orožja, katerega so najprej naperili
proti svobodi španskega naroda, pozneje pa proti ostalim narodom.
V obliki »politike nevmešavanja« je podpirala svetovna reakcija Franca. Ta politika je izolirala španski narod, ga pustila osamljenega, neoboroženega v borbi profi združenim silam fašizma.
»Branite špansko ljudstvo in branili boste svoje!« Ta klic je odjeknil po svetu. In antifašisti vseh držav in narodnosti so proti volji svojih vlad pohiteli na pomoč španskemu narodu. V Španiji so se jele formirati mednarodne brigade. Prvi borci mednarodnih brigad so bili člani športnih organizacj, ki so sodelovale leta 1936. na tekmah v Barceloni. Tedaj se je formirala brigada »Ernst Telmen« in v bojih pri Huesti je sodelovalo že okrog 400 borcev iz Jugoslavije; padel je delavec Radoslav Horvat. Med. prvimi so se pojavili v vrstah mednarodnih brigad tudi italijanski prostovoljci, ki so doma občutili grozote fašizma in so se hoteli v Španiji boriti proti njemu. Mednarodne brigade so vnesle v mlado špansko vojsko duh organizacije in discipline.
Borb^ je trajala tri leta in v njej si je morala španska republikanska vojska zgrajevati svoje utrdbe, industrijo in nov oficirski kader. Ko je nevarnost rastla, .so se delavci pridruževali mednarodnim brigadam in sodelovali v borbah proti Francu. Iz rudnikov v po-
krajini Rio Tinto so se rudarjii pridružili borcem v Madridu. Tudi kmetje so se zavedali, da pomeni zmaga Franca vrnitev veleposestnikov in oderuških davkov; zato so tudi oni, čeprav brez orožja, hoteli pomagati. Toda kljub vsem naporom mednarodnih brigad in naprednega španskega ljudstva je s pomočjo nemško - italijanskega fašizma zmagal «Franco.
Borba s tem ni bila končana. V planinskih predelih so se jeli formirati partizanski odredi, katere so sestavljali delavci in kmetje, slavni potomci »ban-delarosov«, borcev proti Napoleonu.
Po letu 1936. je iz Španije zbežalo nad petsto tisoč Špancev, od katerih je tristo petdeset tisoč odšlo v Francijo. Ko so Nemci okupirali Francijo, je petdeset-tisoč Špancev tvorilo jedro partizanskega gibanja v Južni Franciji. Danes špansko ljudstvo nadaljuje borbo, ki bo trajala do končne osvoboditve izpod fašističnega jarma, dokler ne pade Hitlerjev glavni pomočnik in zaščitnik nacistov, Franco.
Na poziv španskih delavcev se bodo v juliju in avgustu vršila v vseh svobodoljubnih državah sveta protestna zborovanja proti režimu generala Franca v Španiji, ki je branilec fašizma in odskočna deska proti deželam, od koder se je moral, poražen od naprednih ljudskih množic, umakniti.
Fizkulturni dan
Po vsej Jugoslaviji se je 23. junija vršil fizkulturni dan. Ker je bilo za celjsko okrožje predvideno, da se bo štirinajst dni za tem datumom vršil fizkulturni zle t, je Okrožni fizkulturni odbor odredil, da se ta dan zleta preimenuje v fizkulturni dan in da se tedaj vrše vse svečanosti in prireditve, ki bi se morale 23. junija. Tako je večina fizkulturnikov trboveljskega in šmar-skega okraja odšla 23. junija na parado in nastop v Ljubljano, obe celjski fizkulturni društvi pa sta priredili z večjimi svojimi skupinami propagandne nastope na deželi.
Že dan pred glavnim iizkulturnim dnem, v soboto, se je Celje odelo v zastave; v popoldanskih urah pa so j eli v mesto prihajati mladi fizkulturniki in fizkulturnice iz revirjev, ki so sodelovali na večerni akademiji.
AKADEMIJA
Ob pol 9 zvečer se je na Glaziji ob umetni razsvetljavi vršila nad vse u-spela telovadna akademija, s sodelovanjem fizkulturnih društev iz črnih revirjev in obeh celjskih fizkulturnih društev. Prireditvi je prisostvovalo nad 1000 gledalcev, ki so z zanimanjem sledili lepo izvedenim točkam. Pred vsem so ugajale vaje članov vseh nastopajočih društev na orodju, lepe in težke vaje članic FD Celja na dvovišinski bradlji, mladink FD Olimpa na gredi in gimna-stične vaje, pionirjev FD Olimpa vaje s puškami, preskoki preko konja mladincev in mladink FD Olimpa je bila točka, ki je gledalce najbolj razgibala, ruski ples in simbolična vaja članic FD Celja »Borba in zmaga«. Mladinke iz Trbovelj so prikazale raznoterosti, ki so vsebovale precej težkih prvin. Vendar bi opozorili, da za ženske ni primerno izvajanje mostov z obtežitvijo tova-rišic, kakor tudi ne razne »špange« in še to izvajane na toliko načinov. Vse preveč smo videli pri tej točk teh, v sodobni telovadbi, rekli bi, nedovoljenih prvin. Današnja telovadba se mora o-tresti vseh cirkuških in varietejskih vaj, če hočemo, da bo služila enemu izmed svojih osnovnih namenov, zdravju mladine. Med najlepše točke lahko prištevamo zaključno »Pesem o svobodi«, ki so jo ob spremljavi pevskega zbora dovršeno izvajali člani in članice FD Hrastnika.
TEKMOVANJE
V nedeljo zjutraj se je na Glaziji pričelo tekmovanje v peteroboju in šeste-roboju, pri katerem so sodelovali moški in ženski oddelki vseh društev celjskega okrožja. Vsi sodelujoči so pokazali zadovoljivo znanje, le v lahkoatletskih panogah so le redki dosegli zadovolju-joče število točk, kar je krivo predvsem previsoko postavljanje izidov za maksimalnih 10 točk.
FIZKULTURNA PARADA
• Po končanih tekmah se je vršila Skušnja vseh oddelkov za popoldanski nastop, nato pa se je jela formirati parada. Med tem pa so se v mestu jele zbirati po pločnikih množice prebivalstva, ki so pričakovale parado fizkulturnikov celjskega okrožja. Pred zgradbo okraja Celje-mesto je bil postavljen oder, na katerem so prisostvovali paradi predstavniki JA, sekretar okrožnega odbora ÖF tov. Popit, predsednik Okrajnega ljudskega odbora tov. Svetek. in predstavniki vseh množičnih organizacij. Okrog enajste ure se je začulo grmenje motorjev — parada se je bližala odru. Na čelu parade se je bližala velika skupina belo oblečenih motoristov, za njimi kolesarji, nato pa so nosili fizkulturniki sliko maršala Tita in fizkulturni znak. Za zastopstvom Okrožnega fzkulturnega odbora, ki se je podalo na tribuno, je v paradnem koraku v osme-
rostopih korakalo zastopstvo naše hrabre jugoslovanske armade. Navdušenje in ploskanje je prikipelo do vrhunca, ko so ti izklesani borci za našo svobodo s puškami pozdravili predstavnike oblasti. Za skupinami zastav pa je strumno korakala mladina. Od najmlajšega pionirja do mladinca, prav vsi so se zavedali, da dajejo s svojo strumnostjo obračun vzgoje v svojem društvu. Za člani in članicami so korakali rudarski vajenci iz Trbovelj, ki so simbolično s kladivi preko ramen prikazovali svoj težak, a za našo obnovo prepotreben poklic. Nato pa so sledili fizkulturniki po panogah, ki jih gojijo, vsaka skupina v posebnih krojih različnih barv in z orodjem, ki ga uporabljajo pri svoji vadbi: telovadci v belih telovadnih oblekah, lahkoatleti, med katerimi si opazil same znane obraze z naših tekališč, s kopji, diski, kroglami, igralci košarke s številkami na hrbtu, odbojkaši, močna skupina planincev z vrvmi in cepini, smučarji, devet nogometnih moštev v različnih oblačilih, na čelu vsakega moštva je korakal vratar z žogo v rokah, nato je sledila skupina belo oblečenih fizkulturnikov z reketi v rokah — igralci tenisa, tem pa je sledila skupina strelcev s puškami in tarčami. Veliko pozornost in mnogo odobravanja je zbudila skupina jadralnih letalcev in modelarjev, ki je nosila jadralno letalo in številne modele. Zelo pestra je bila tudi skupina šahistov in pa fotoamaterjev, ki so nosili velik aparat. Tej skupini je sledila skupina FD Hrastnika, na čelu katere so nosili daleč vidni napis svojega društva. Za napisom pa so sledili fizkulturniki tega društva po panogah, torej prikaz društvenega udejstvovanja v paradi, ki naj bi prikazala fizkulturno delovanje v okrožju. Kakor nam je znano, je bilo na sejah okrožnega fizkul-turnega odbora, katerim so prisostvovali tudi predstavniki tega društva, izrecno določeno, da se parada ne bo vršila s prikazovanjem dela po društvih, marveč po panogah, ne glede na društva. Temu sklepu so se disciplinirano
Tekme
V	prvih julijskih dneh je pričelo na našem okrožju pod žuljavimi rokami kmetov in kmetic padati prvo klasje, prva pesnica, posejana v svobodni domovini. Ni slučaj, da danes naše kmečko ljudstvo s tekmovalnimi napori sledi zgledu delavstva. V težki borbi in skupnem trpljenju je skovana trdna zveza vsega delovnega ljudstva, katerega cilj je, zgraditi novo življenje, novo gospodarstvo, zasnovano na skupnih interesih delavca in kmeta. Naše kmečko ljudstvo se zaveda, da njegovi produkti, plod njegovega znoja in trpljenja, ne bodo več služili dvigu bogastva protiljudskih parazitov, temveč dvigu gospodarskega in življenjskega standar-
ta vseh naših narodov. «
Tekma žanjic v Št. Jurju ob Taboru
V	Št. Jurju ob Taboru je bila dne 7. julija 1946 tekma žanjic, združena s prosto zabavo. Tekme se je udeležilo 24 tekmovalcev in tekmovalk. Da bi se še močneje prikazala povezava vseh množičnih organizacij, so se tekmovalci razdelili tako, da je tekmovalo: 8 članov OF, 8 članic AFŽ in 8 članic LMS. Kljub dežju, ki je v začetku motil tekmovanje, se je tekma do kraja pravilno razvijala. Po razdelitvi nagrad zmagovalcem od OF, Kenigu Alojzu, Goču Bernardu, zmagovalkam od AFŽ tov. Kos Angeli .in tov. Podlesnik Luciji, ki je bila najstarejša tekmovalka, zmagovalkam od LMS tov. Čater Zofiji in tov. Ribič Anici se je pričela prosta zabava z ljudskim rajanjem.
Tekme se je udeležilo okoli 400 ljudi.
pokorila vsa društva, ki so sodelovala v paradi, le FD Hrastnik ne, čeprav je bilo njegovo vodstvo opozorjeno na ta sklep tik pred začetkom parade. Prav gotovo ni bil odgovor, da društvo drugače ne sodeluje v paradi, na mestu. Prepričani smo, da bi tudi celjski fzkul-turni društvi lahko na ta način pokazali svojo moč in vsestranost gojenja fizkulturnih panog v svojem območju in da bi razne šeme, ki spadajo le na oder, nikakor pa ne v fizkulturno parado, izostale. Nismo pa prepričani, če bi bil takšen prikaz v paradi, ki mora pokazati moč in razmah fizkulture v okrožju, koristen. Prav tako smo mnenja, da bi bil takšen nastop nekaterih močnejših društev, netovariški napram manjšim društvom iz okrožja, ker bi njihova udeležba v paradi izgledala smešna in tako nezaželena. Takšni primeri nediscipliniranosti in netovarištva se ne smejo več dogajati. — Farado je zaključila velika skupina konjenice, ki je v vzornem redu defilirala mimo tribune.
Fizkulturna parada, ki smo jo imeli priliko videti na fizkulturnem dnevu 14. julija v Celju, je s svojo pestrostjo in homogenostjo, če seveda pri tem izvzamemo sektaški nastop FD Hrastnika, dala veren prikaz naše nove fizkulture in njeno vsestranost.
JAVNI NASTOP NA GLAZIJI
Popoldne so se jele zgrinjati množice celjskega prebivalstva proti Glaziji. Nad 4000 gledalcev je tega dne prisostvovalo vajam naših fizkulturnikov. Pionirji, mladinci, mladinke društev iz celega okrožja so na tem nastopu dali obračun marljivosti v svojem društvu. Vse vaje so bile izvajane skladno. Mnogo odobravanja so želi člani in članice na orodju. Najbolj pa je gledalce razgibal tek balkanske štafete, kjer sta se pomerili dve štafeti FD Olimpa s štafeto FD Celja. Kmalu za tem pa je močan naliv prekinil nastop in velik del točk je moral odpasti.
Kljub vsemu pa je bil nastop, kakor ostale prireditve v okviru fizkulturnega dne nov dokaz, da si naša mlada fiz-kultura zmagoslavno • utira pot med ljudstvo.
žanjic
Tekma žanjic v Št. Jurju ob juž. žel.
Tudi v Št. Jurju ob juž. žel. se je dne 7. julija 1946 vršila tekma žanjic, katero je priredil odbor AFŽ. V ostri konkurenci 13 tekmovalk je zmagala tov. Ratajčeva, žena invalida iz narodnoosvobodilne borbe. Tekme se je udeležilo kljub slabemu vremenu okrog 200 ljudi.
Tekma žanjic v Slivnici pri Celju
Tudi v Slivnici pri Celju je bila tekma žanjic. Skupno je tekmovalo 11 žanjic in dosegle so zadovoljiv uspeh ob prisotnosti 200 gledalcev.
Tudi kalobške žene so tekmovale
Veselo je bilo v nedeljo 7. julija pri Sv. Jakobu. V Domu ljudske prosvete se je zbralo 150 ljudi. Že vse prejšnje dni je imela sekretarka AFŽ in najza-vednejše žene Kalobja polno skrbi in dela s pripravljanjem za prvo tekmo žanjic v tem krajqu. Ob napovedani uri pa so prihajale žene s srpi. Mladih deklet nismo videli med žanjicami. Pravijo, da si ne upajo meriti se s starejšimi žanjicami. Prišel je še godec in ob njegovi veseli poskočnici so se žene urno zasukale in bilke so padale pod jihovimi srpi. Fantje in možje pa so si zasukali rokave in vezali snope, obenem so pa strokovnjaško presojali delo žanjic. Kar prehitro nam je minil čas tekme, najstarejša 60 letna mamica je prva dvignila srp in prejela prvo nagrado.
Pomoč primorskemu ljudstvu
Na masovnem sestanku sindikalne podružnice 4 »Na-Ma«, Celje, dne 11. julija smo člani sindikalne podružnice soglasno sprejeli predlog, da darujemo svoj enodnevni zaslužek v znesku din 9.844 in s tem malenkostno podpremo Primorsko ljudstvo, ki se danes odločno bori proti fašizmu in zahteva priključitev tlačene Primorske k svobodni Titovi Jugoslaviji.
Člani sindikalne podružnice kovinarjev št. 9 so za ljudstvo v Trstu in coni A zbrali 2310 din.
Primorci in Gorenjci, udeleženci pedagoškega tečaja v Celju, so zbrali za tržaško ljudstvo 5100 din.
V Konjicah je bil posamezen odbor za zbiranje prispevkov, ki je zbral 4477 din
Tudi žene so zbirale prispevke za tržaško ljudstvo:
AFZ Spodnja Rečica 1500 din, AFŽ Laško 1000 din, AFŽ Mozirje 1000 din, Šmarje.1000 din, I. četrt Celje-mesto, 3000 din.
Nadalje so za primorsko ljudstvo poslali:
Uslužbenci Okrožnega ljudskega odbora Celje 4910 din, uslužbenci Okrajnega ljudskega odbora Celje - mesto 1463 din, delavci in nameščenci državne tekstilne tovarne »Mautner« v Sv. Pavlu 5074 din, finančni uslužbenci v Celju 2000 din, Državno sodarstvo Med-log 5726 din, Krajevni ljudski odbor Lava 348 din, delavci tvrdke Rebek v Celju 1090 din, podružnica usnjarjev v Celju 750 din, delavci Emajlirane posode v Celju in Mohorjeve tiskarna so se odločili delati eno uro v korist primorskega ljudstva.
Krajevni odbor OF Rogaška Slatina 2000 din, sindikalna podružnica steklarjev v Rogaški Slatini 3000 din.
Obnova na Kozjanskem
Tehnična baza v Kozjem je postavila najrevnejšim pogorelcem na področju Kozjanskega stanovanjske barake tipa »Pogor«. Ostali so znatni računi, ki jih pogorelci niso mogli poravnati.
Hmeljarska zadruga v Žalcu je poklonila za kritje neporavnanih računov znesek 50.000 din. V svojem odgovoru na zahvalo Tehnične baze piše Hmeljarska zadruga: »Veseli nas, da smo mogli vsaj z malim prispevkom pomagati ljudstvu kozjanskega okraja, o katerem nam je znano, da je za časa okupacije mnogo žrtvovalo. To smo tem raje storili, ker nam je ravno to delovno ljudstvo vedno pomagalo pri pospravljanju hmeljske žetve, kar upamo, da bo tudi v bodoče, tako da bomo s skupnim delom čimprej uravnovesili naše ljudsko gospodarstvo.«
Hmeljarski zadrugi bodi s tem izrečena iskrena zahvala. Naše revno ljudstvo iz Kozjanskega bo v bodoče še z večjim veseljem pohitelo v lepo Savinjsko dolino obirat hmelj, da si prisluži nekaj denarja za najpotrebnejše nabavke.
Zahvala
trboveljskih pionirjev organizaciji AFŽ
Mladina trboveljskega okraja, ki je na oddihu na počitniški kolonji v Šmarju pri Jelšah, se najprisrčneje zahvaljuje okrajni organizaciji AFŽ v Trbovljah za darilo dvestošestdesetih kilogramov marelic, katere nam je ta organizacija poslala v nedeljo.
S to obdaritvijo je organizacija AFZ znova pokazala vso požrtvovalnost in pripravljenost ter še enkrat potrdila tesno vez med našimi organizacijami in ljudstvom.
Čeprav smo na oddihu in imamo dobro in tečno hrano, so nam te organizacije poskrbele za priboljšek. Zato so vsi pionirji počitniške kolonije v Šmarju še enkrat prav lepo zahvaljujemo organizaciji AFŽ za njeno skrb.
Poslovanje državnega trgovskega podjetja „Na-Na"
Pred tremi meseci so se pojavili v Celju napis Na-Ma. Tedaj še marsikdo ni vedel, kaj to pomeni, in v kolikor bo ta napis res ustrezal notranjemu ustroju, narodnemu magazinu.
Kdor je le še količkaj dvomil o uspehu in napredku teh magazinov, se je v teh treh mesecih lahko prepričal, koliko neupravičenih klevet je prišlo rkvno iz vrst onih, katerim ljudska oblast ne prija.
Vsak, ki prestopi prag teh prodajaln, se lahko prepriča, da so to res narodni magazini.
Nameščenci prodajalne Na-Me razumejo težnje ljudstva in nobeden kupec ne gre iz prodajalne, ne da bi dobil vtis, da se mu je streglo^ res tovariško. Če se pa kdo počuti zapostavljenega, ali če čuti, da se mu je zgodila krivica, je pritožbena knjiga na razpolago. Smatra naj se to kot dolžnost poedinca, da v to knjigo vpiše ono, kar je pravilno in koristno.
V Naminih prodajalnah je danes živahno, ker Na-Ma prodaja v prvi vrsti le to, kar ljudstvo potrebuje. Ona je založena z vsemi vrstami blaga. V Celju je odprtih 5 poslovalnic, med njimi ena za živilske potrebščine, 1 s steklarskimi izdelki, ostale 3 z galanterijo, manu-fakturo in perilom. Na-Ma je zgrajena po načinu veleblagovnic. Vso blago je vidno in označeno s cenami, tako da odpade vsak sum kupca, da je kaj preveč plačal. Na-Ma prodaja po dnevnih cenah.
Na-Ma izloča vsakega posredovalca. Blago pride preko prodajalne iz tovarn odnosno od proizvajalca naravnost v kupčeve roke. Zato so cene tako nizke, kar omogoči vsakemu kupiti to, kar potrebuje.
Uspehi tega podjetja so tudi vidni in se izpopolnjujejo iz dneva v dan. Mase ljudstva, ki dnevno obiskujejo poslovalnice Na-Ma, so nam najboljši dokaz, da stoji to podjetje na zdravih temeljih, da to ni družba izkoriščevalcev. Najvišji cilj Na-Mä je, z vsemi sredstvi koristiti ljudstvu ter služiti narodu.
Filač K.
fizkuituta_
IZID TEKMOVANJ v okrožnem peteroboju v okviru fizkulturnega dne
Vrste in posamezniki vseh društev celjskega okrožja so sodelovali na tekmovanju, ki je pokazalo, da napredujejo predvsem ženski oddelki. Najlepše uspehe so dosegli tekmovalci FD Rudarja, FD Celja in FD Olimpa. Le žal, da nista obe celjski fizkulturni društvi postavila kompletnih vrst.
doseženi naslednji izidi: I. Vončina Bojan, FD Slov. Konjice 59.5 točk, II. Drobež Tone, FD Rudar, Trbovlje, 55.0 točk, III. Kastelic Tone, FD Rudar, Trbovlje, 49.5 točk. Vrste: I. FD Rudar, Trbovlje. Posamezniki: Člani:
Vrste: I. FD Rudar, Trbovlje 225 točk, II. FD Celje, Celje 216 točk, III. FD Olimp, Celje 208,5 točk. Posamezniki:
I.	Kokot Slavko, FD Celje, Celje 59,5 točk, II. Stavbe Ivan, FD Olimp, Celje in Podrenik Drago, FD Zagorje, Zagorje 59,0 točk, III. Miloševič Romi, FD Celje, Celje 58,0 točk.
V ženskem peteroboju so bili doseženi
naslednji izidi: Mladinke:
Vrste: I. FD Trbovlje, Trbovlje 279 točk,
II.	FD Olimp, Celje 256 točk, III. FD Trbovlje, Trbovlje II. 199 točk.
Posameznice:	«
Nižji oddelek: I. Cigler Fani, FD Rudar, Trbovlje 50,0 točk, II. Knez Ivanka, FD Olimp, Celje 49,5 točk, III. Sinkovič Vilma, FD Rudar, Trbovlje in Zeleznik Silva, FD Rudar, Trbovlje 48,5 točk. • Višji oddelek: I. Pozinek Vera, FD Olimp, Celje, 46,0 točk, II. Lešek Slava, FD O-
Iz Zavodne in Čreta
Ko je letos spomladi naša ljudska oblast delila zemljo se je prvič pravilno izvajala agrarna reforma, so oni, ki jim ta ukrep ni ugajal, govorili, da bo na razdeljeni zemlji zrastlo manj pridelkov ter da bo s tem nastala velika narodna škoda.
Novi lastniki (bivši agrarni interesenti) z zadovoljnimi obrazi hitijo na polja ter pridno obdelujejo dodeljeno jim zemljo. Vsaka ped zemlje je posejana in obdelana, a ne tako površno kot nekdaj, temveč se res skrbno brigajo, da jo čim boljše izkoristijo.
Naš mali kmet in delavec gledata z zaupanjem v našo ljudsko oblast, ki je dala zemljo tistemu, ki jo obdeluje ter njen sad srečno v krogu svoje družine uživa. Agrarni interesenti so s svojim delom dokazali, da je zemlja prišla v prave roke.	Stoj an F.
Dopis mladine iz Sv. Petra
V nedeljo 7. julija je priredil tukajšnji LMS uspelo kulturno prireditev z mitingom. Po programu je nastopil mladinec, kateremu je LMS nudil vse možnosti, da popravi napake, ki"jih je zagrešil v času osvobodilne borbe. Toda fant je ostal starih misli. Na odru je zasmehoval organizacijo AFŽ. Mladina ga je takoj nato javno na licu mesta izklju-čla iz organizacije.
Ta primer nam pokazuje zdrav demokratičen duh naše mladine. Vsakemu se nudi možnost sodelovanja, tudi tistim, ki njihova preteklost ni čista. Delo samo pa pokaže njegovo sedanje mišljenje.
Udarništvo Zabuksška mladine
Zabukovška mladina je v času največjega pomanjkanja delovnih moči očistila vse rudniške travnike, jih pograbila in pripravila za košnjo. Za popravilo ceste Zabukovca-Zalec je nabrala iz potoka Artišnica na desetino kubikov kamenja, zelo delovna pa je bila tudi v Tednu cest.
Na Mrzlici je naša mladina udarniško pomagala pri obnovi požgane planinske koče in koče same.
Pri Poranšku v Grižah (Sv.'Pàngrac) je pred tedni uničila strela gospodarsko
limp, Celje 42,0 točk, III. Teršek Marija, FD Olimp, Celje 40,0 točk.
Članice: Nižji oddelek:
Vrste: I. FD Mozirje, Mozirje 224 točk, II. FD Olimp, Celje 187 točk. Posameznice: I. Majcen Milka, FD Olimp Celje 47,5 točk, II. Novak Andreja, FD Mozirje, Mozirje 43,0 točk, III. Ahtik Marija, FD Olimp, Celje 42,5 točk.
Višji oddelek:
Vrste: I. FD Rudar, Trbovlje 224,0 točk, II. FD Celje, Celje 323,0 točk. Posameznice: I. Klezni Marjanca, FD Celje 49,0 točk, II. Deržek Slava, FD Celje, 48.5 točk, III. Bizjak Mara, FD Rudar, Trbovlje 47,0 točk.
Prvenstvo LR Slovenije v odbojki.
V nedeljo se vrši na igrišču v mestnem parku prvenstvo LR Slovenje v odbojki. Vsako okrožje zastopata po dve moštvi, prvak in drugoplasirani. Prvo kolo se igra na izpadanje, ostala pa vsak z vsakim. Velik favorit je moštvo FD Udarnika iz Ljubljane. Za ostala mesta pa se bodo borila moštva FD Železničarja iz Maribora, FD Svobode iz Ljubljane in FD Olimpa iz Celja. Tudi pri ženskih družinah je velik favorit družina FD Udarnika iz Ljubljane, dočim je situacija za ostala mesta nejasna.
Dne 15. t. m. je bil zaključen izločilni turnir šahovske sekcije FD Celje, katerega se je udeležilo osem igralcev. Vrstni red je naslednji: I. Prof. Tavčar 6 točk, II. Hočevar Nikič 4 in pol, III. P. Oder 4, IV. in V. dr. Čerin in inž. Lah 3 in pol, VI. prof. Kastelic 2 in pol, VII. in VIII. Mirnik in Lorbek 2 točki.
poslopje. Ker je potreba po gospodarskem poslopju spričo spravljanja prvih poljskih pridelkov in krme zelo velika, se je mladina iz Zabukovce odločila, da bo z udarniškim delom pomagala zgraditi novo gospodarsko poslopje.
Ko je nedavno izšla okrožnica glede uničevanja škodljivega krompirjevega mrčesa, se je zabukovška mladina odločila, da bo sistematično uničevala tega škodljivca po navodilih naših ljudskih gospodarskih ustanov.
Razen tega ima naša mladina v načrtu izvršiti do začetka jeseni 2000 prostovoljnih delovnih ur za obnovo.
ili. Celjska delovna brigada Je začela z_delom
S pesmijo na ustih in smehom na licih smo se odpeljali na udarniško delo — regulirat reko Pesnico. Kar prepočasi nam je potekala vožnja, ker nas je pač silno zanimal cilj.
Ko smo prišli, je bilo pozno popoldne. Korakali smo po cesti, najprej celjsk^i, a za njo ostale brigade. Radovedno smo se ogledovali naokoli, če ne bi morda kje zagledali reko Pesnico. Dospeli smo v vas. Pozdravile so nas lične hišice, otroci so sloneli ob plotovih in opazovali dolgo kolono. Vaščani so nas sprejeli s smehljajem in nam gostoljubno nudili prenočišča. Zato smo s podvojenim veseljem prijeli za delo ter si kmalu uredili bivališče.
Vsako jutro zatrobi naš brigadni trobentač in v nekaj minutah je že vsa brigada na svojem mestu. Po obilnem zajtrku odkorakamo skupno na delo, vesela pesem doni naokoli v hladni jutranji zrak. Ob enih popoldne pa se zopet z nasmejanimi obrazi vračamo domov. Kulturno prosvetne ure in fizkul-tura poživljajo naše popoldneve, ki minevajo v veselem razpoloženju.
Odhod IV. delovne brigade
na regiiEacijo Pesnice
V ponedeljek 15. julija je odšla IV. Celjska mladinska delovna brigada 218 mladincev na regulacijo reke Pesnice v Mariborskem okrožju.
RAZPIS prvenstva celjskega okrožja v lahki atletiki.
Fizkulturno okrožje Celje, poverjeni-štvo za lahko atletiko, razpisuje za soboto 27. julija ob 5. uri popoldne in za nedeljo 28. julija ob 9. uri dopoldne tekmovanje posameznikov v lahki atletiki celjskega okrožja za moške in ženske.
Tekmovanje se vrši oba dneva na stadionu FD Olimpa v Celju. Tekališče je dolgo 403,5 m, posuto z ogorki in ima dva nedvignjena zavoja. Pravico nastopa imajo vsi člani in članice društev in aktivov cel j. fizkulturnega okrožja.
Tekmovanje obsega sledeče panoge:
Sobota: 110 m zapreke moški, 60 m
ženske, kopje moški in ženske, skok s palico moški, 1500 m moški, skok v višino moški in ženske, 200 m moški in ženske, 10.000 m moški, met diska ženske, met kladiva moški, tek 400 m zapreke.
Nedelja: Tek 80 m zapreke ženske,
met diska moški, tek 100 m moški, tek 5000 m moški, met krogle moški in ženske, tek 100 m ženske, tek 400 m moški, tek 800 m ženske, sfcok v daljino moški in ženske, tek 800 m moški, štafeta 4X 100 moški in ženske.
Društva in aktivi morajo poslati poimensko prijave po panogah najpozneje do 23. julija na naslov Okrožnega fizkulturnega odbora, poverjeništvo za lahko atletiko, Celje, Aškerčeva 7, da se lahko na podlagi prijav sestavi točen spored tekmovanja in preskrbi prenočišča in hrano.
OBNOVA
PLANINSKIH KOČ
Naše planine so bile žarišče partizanskih borb in sovražnikovih ofenziv. Nič ni zato čudnega, da je osvoboditev našla planinske koče, ki so neštetokrat dajale zavetišče našim borcem za svobodo, požgane, porušene ali docela ižropane. Od nekdanjih koč in domov Savinjske podružnice PDS so ostale le višinske postojanke cele, toda še te popolnoma izropane, dočim je bila koča na Mrzlici, last Trboveljske podružnice, do tal po-žgana, prav tako vse tri smučarske postojanke na Golteh. Ista usoda je doletela Planinski dom v Logarski dolini ter Tilerjevo in Piskernikovo zavetišče isto-tam. Pod pretvezo, da dajejo partizani znake z razglednega stolpa na Boču, so ga Nemci podrli, ostanke pa sežgali. Nič drugače ni bilo s smučarsko kočo na Smrekovcu in- kočo na Pesku, ki jo je zgradila Konjiška podružnica ter s postojanko Zagorske podružnice na Sveti gori.
Takoj po osvoboditvi je pričelo Planinsko društvo Slovenije oziroma-njegove podružnice z obnavljanjem postojank. Kot prvo so pričeli obnavljati smučarsko postojanko na Golteh člani planinske in smučarske sekcije FD O-limpa iz Celja. Na mestu, kjer je prej stala drvarnica, so iz lesa, ki je bil pripravljen za gradnjo nove stavbe, s prostovoljnim delom izgotovili stavbo, jo opremili s pogradi, štedilnikom in posodo tako, da je mogla nuditi udobno prenočišče dvajsetim smučarjem. Kako potrebno je bilo zgraditi to zasilno kočo, nam priča dejstvo, da je samo v pretekli zimi imela ta zasilna postojanka nad 300 prenočišč! Do letošnje zinne bo stavba še povečana.
Razen tega je Savinjska podružnica PDS v Celju pričela z oskrbovanjem Celjske koče, ki je bila v zimskem času j dobro obiskovana. Prav tako sta že lani pričeli Trboveljska in Zagorska podružnica PDS z obnavljanjem koče na Mrzlici in na Sveti gori in danes po enem letu sta postojanki zgrajeni ter pričakujeta v nedeljo 21. julija svečane otvoritve, l'udì razgledni stolp na Boču je poljčanska podružnica obnovila in je pil s svečanostjo za padlimi jjunaki predan svojemu namenu prejšinjega meseca. Tudi koča na Pesku čaka obnov? in v nedeljo 21. julija je svečano polaganja temelja ža novo stavbo.
Težje je z našimi višinskimi postojankami, od katerih prihaja za enkrat v poštev le Korošica. Ta najvišja planinska koča v našem okrožju sicer ni bila porušena, pač pa popolmoma izro-pana, da ni ostala niti ena ključavnica, . kos stekla ali vijak. V prostovoljnih nošnjah in s prostovoljnim delom so člani Savinjske podružnice PDS v Celju | premostili tudi to težavo. Znosili so 6 kubičnih metrov lesa, zgotovljena vrata, okna, šipe, nad 40 kg posode, odeje, slamnjače in hrano, tako da je posto- ' janka že od 28. junija stalno oskrbovana in najde v njej potrebni planinec najnujnejše.
Res je, da čaka še veliko naših planinskih koč najnujnejše obnove, toda z najnujnejšim popravilom in zgraditvijo naštetih, smo lahko zadovoljni. Sicer te koče še daleč niso tako opremljene kot | pred vojno, toda kljub temu omogočajo širokim množicam obisk naših planin, , kar je tudi danes glavni namen obnove in oskrbovanja koč.
POHORJE VABI
V nedeljo 14. julija bi se moral vršiti množični izlet Konjiške podružnice PDS k položitvi temelja novemu planinskemu domu na Pesku. Zaradi tehničnih zaprek se je moral izlet preložiti za teden dni in se bo tako vršil v nedeljo 21. julija z istim sporedom, kakor smo javili v 13. številki našega lista.
II
MATURA
11
Okrožno ljudsko gledališče je v tem mesecu predvajalo Fodorovo komedijo »Matura«. Delo obravnava maturantko, ki zagreši »tik pred maturo moralni postopek.«
Najdba koncepta ljubavnega pisma v košu, ki ga je pisala študentka, povzroči velik dogodek za profesorski zbor. Iz tega pisma je razvidno, da se je na šolskem izletu zgodilo z mlado, 191etno maturantko nekaj, kar bi se po šolskih predpisih še ne smelo izvršiti.
Del profesorskega zbora je mnenja, da bi se lahko to izvršilo takoj po maturi, nikakor pa ne, dokler je še gojenka njihovega zavoda. Dekle preide vse faze obrambe ,od solz pa do grožnje s samomorom, samo da ne bi bila izključena. To se ji posreči in ko odhaja z maturi-tetnim spričevalom iz gimnazije, jo že čaka pred vrati njen izvoljenec.
Komedija je pisana dobro in je zabavna, časovno je pa že precej odmaknjena. V kolikor slika značaje in načela raznih članov profesorskega zbora, pre-
haja tu ni tam nekoliko v grotesko. V delu ni dosti vzgojnega za našo mladino. Če primerjamo to delo s sovjetsko igro Švarkina, »Izpit za življenje«, bomo videli veliko razliko predvsem glede vzgojne tendence. V bodoče bi priporočali poseganje tudi po delih sovjetskih avtorjev.
Režija tov. Tomažiča je bila prav dobra in je imela igra živahen tek. Razdelitev vlog ni bila slabo izvedena, razen igralcev za vlogi prof. Štrka in Šiške, ki sta bila nemogoča. Po dolgih letih smo videli na odru tov. Sadarjevo (prof. Ana Mate). Prepričani smo, da bo okrožno ljudsko gledališče precej ojačalo svoje vrste z njenim nastopanjem. Prav dobro so rešili svoje naloge tov. Rajhova (prof. Mozoljčeva), Gro-belnik (prof. Vrtač), Tomažič (prof. Čebula), Sedej (sluga Toni) in Vrečkova (Katja Slaparjeva). Ostali so zadovoljili.
Občinstvo, ki ga je tvorilo precejšnji del dijaštva, je z zanimanjem sledilo poteku igre.
Krajgherjeva „školjka" na odru Okrožnega ljudskega gledališča v Celju
V totek 23. julija bo zadnja premiera v tej sezoni na odru Okrožnega ljudskega gledališča, in sicer dr. Alojza Kraigherja drama »Školjka«. O literarnem pomenu in o visoki umetniški kvaliteti tega dramskega umstvora je podal že leta 1911 Ivan Cankar svoje avtoritativno mnenje, ko je napisal med drugim v svoji kritiki sledeče: »V sodobni literaturi (na slovensko niti ne mislim) ne poznam tako mojstrsko zgrajene drame. Če pogledam na »Školjko«, na to polno, vroče življenje, na te žive ljudi, ki sopejo težko, kakor da bi slutili smrt in hkrati na to Kraigherjevo hladno umerjeno tehniko, ki je napravila kip od. kamna, se mi zdi občudovani in prečenj evani Ibsen kakor suhoparen profe-
sor, ki razlaga na odru učenost moderne dramatike.«
Dr. Alojz Kraigher, ki ga pač vsakdo pozna po njegovem velikem romanu »Kontrolor Škrabar«, v katerem slika narodnostne boje iz časa nemškutarstva na naši štajersko-avstrijski meji, je kljub svoji visoki starosti (rojen 22. septembra 1877 v Postojni) takoj po zahrbtnem napadu Hitlerja na Jugoslavijo sledil klicu Komunistične Partije, katere član je bil, in se z mladostnim ela-nom vrgel v boj za obrambo in obstoj svojega naroda. On sam in vsi njegovi sinovi, katerih dva sta danes ministra Narodne vlade ljudske republike Slovenije, so bili za časa osvobodilne borbe v prvih vrstah borcev za svobodo slo-
venskega naroda. Tretji sin dr. Dušan Kraigher, ki je bil pred vojno eden pr-< vih in najagilnejših političnih delavcev v celjskem okrožju, organizator zveze delavcev in kmetov, je padel od strelov okupatorja že 1.1941. Dr.Alojza Kraigherja so internirali v taborišču Dachau, kjer je ostal vse do zloma Nemčije.
Drama »Školjka«, ki jo režira mr. Fedor Gradišnik, ima sledečo zasedbo:
Pepina — Sonja Rakuša; Tonin, njen mož — Fedor Gradišnik; Maks, njegov brat —• Franc Mirnik; Olga, prijateljica Pepine — Tea Rakuša; doktor Podboj, zdravnik — Avgust Sedej; dr. Lubin, advokat — Janko Cigoj; Strelovka, mačeha Pepine — Marija Jermanova.
Prepričani smo, da bo občinstvo znalo ceniti visoko umetniško kvaliteto dela, kakor tudi požrtvovalni trud naših igralcev ter se bo s polnoštevijnim obiskom obeh predstav obenem oddolžilo tudi političnemu delu pisatelja dr. Al. Kraigherja. "
Repriza »Školjke« bo v petek 26. julija v Domu ljudske prosvete (Narodni dom).
Gostovanja okrožnega gledališča
Zavedajoč se, da je velika in edina naloga umetnosti služba ljudstvu in da je vprav dramska umetnost tista, ki lahko neposredno in živo vpliva na preporod življenja, zlasti pa, da ne more gledališče služiti samo mestni publiki, temveč najmanj v isti meri tudi delavcu v tovarni in kmetu na polju, je celjsko ljudsko gledališče pred zaključkom svoje prve gledališke sezone priredilo še nekaj gostovanj po okrožju.
Ta gostovanja so se izvršila dne 16. junija v Štorah, 19. junija v Žrečah, 22. junija v Št. Juriju ob juž. žel. ter 13. julija v Gornjem gradu in 14. julija v Mozirju. Na ta gostovanja je okrožno ljudsko gledališče poneslo — za šolo in vzpodbudo —- Roševo izvirno komedijo »Mokrodolci«, ki naj bi po mnenju kritike »po smotrni predelavi predstavljali
nadaljevanje Cankarjevih političnih o-drskih tekstov.«
Povsod je igralski kolektiv okrožnega ljudskega gledališča naletel na simpatičen sprejem, kar so dokazovale polno zasedene dvorane, a priznanje pa, ki ga je podano delo doživelo na posameznih odrih dokazuje, da je pri ljudstvu pravilno odjeknilo kot politična satira na bivše protiljudske režime, ki so se za vedno zrušili pod zmago Osvobodilne fronte. Zlasti je podčrtati dejstvo, da je dosledno na vseh odrih celjske okolice naletel na burni aplavz nastop Brinška, avtorjevega klicarja upornega duha, ki trkajoč na njeno vest zabrusi preživeli družbi: »Ali ljudstvo vas nekoč strese s sebe, da vas pogazi, vso to gnilo družbo, kajti prišel bo čas, ko si bo ljudstvo samo vzelo svoje pravice!« Tako je ta lik prikazan v polpreteklem času izprego-voril za ljudstvo, ko še samo ni smelo niti moglo govoriti; zato je razumljivo, da so »Mokrodolci« tudi na naši deželi dosledno izzveneli v potrdilo, da je v našem novem življenju za vedno odpovedano mesto izkoriščevalni družbi, ki je še pred kratkim za ščitom iznakažene ljubezni do ljudstva in domovine prikrivala le željo po oblasti in zadostitvi osebnega egoizma.	Grobelnik
GLEDALIŠKIM DRUŽINAM,
PEVSKIM ZBOROM IN GODBAM!
Predvidoma se bo kongres Ljudske prosvete v Ljubljani vršil v oktobru. Predhodno se bodo vršila okrajna in okrožna tekmovanja v vseh panogah Ljudske prosvete. Zato naj vse družine, pevski zbori in godbe takoj javijo okrajnemu LO Celje-mesto, prosvetnemu odseku, s katerimi dramatskimi deli, pevskimi in godbenimi točkami bodo posamezne skupine v okviru tekmovanja nastopile. Opozarjamo prosvetarje, da je tozadevno izšla okrožnica s točnimi navodili.
Iz prosvetnega odseka Celje-mesto
Pod
Dražinim nožem
Italijanski vojak Janko Reven, Trža-čan, se je v hipu odločil.
Kapitulirala je Italija. Vojaški vlak, na poti iz Grčije preko Balkana v Italijo, so Nemci na neki postaji sredi Srbije ustavili. Pozvali so Italijane, da izstopijo in odcfajo orožje, pa da bodo odslej vojni ujetniki vsi, ki ne bi hoteli ostati z Mussolinijem.
Janko Reven je bil prav za prav na poti domov, v Trst, na kratek dopust. Imel pa je namen, da se s tega dopusta ne vrne več v Grčijo, nego da pobegne iz Trsta v Trnovski gozd k partizanom, pa da se bori proti fašistom za svobodo domovine. Zdaj mu je bila ta pot zaprta.
Ko so nemški vojaki gonili Italijane iz vagonov, je izrabil ugoden trenutek. Z nahrbtnikom in puško, ki jo je hotel prinesti s seboj domov, je neopažen skočil pod železniški nasip, od tam pa je izginil v visoko koruzo. Nihče ni za-klical za njim.
Za širokimi polji zoreče koruze je zelenel hrastov gozd, onkraj njega pa se je zemlja že bočila v hribe, ki so vse bolj rasli k oblakom. Oddahnil se je in hitro krenil na pot, v svobodo. Ko mu ni bilo mogoče, da se priključi partizanom pri Trstu, je hotel to storiti tu, sredi bratske zemlje, ki se je prav tako dvignila k uporu proti okupatorju.
Janko Reven je krenil po poljski cesti, ki se je vila ob gozdnem robu. Daleč ni bilo hiše, a vendar bo prišel kje do nj ein vprašal za pravo pot.
Ni hodil dolgo, ko je zagledal kraj ceste tri može z bradami in dolgimi lasmi, ležeče pod grmovjem. Zgrabili so za puške in skočili nanj.
»To so partizani!« je razburjen pomislil in se nasmehnli. Ali vendar na njin ni mogel ugotoviti nobenega posebnega znaka, nobene rdeče zvezde na njihovih šajkačah in šubarah. Tičali so v raztrga-Ì nih, zelo različnih vojaških in kmečkih oblekah.
»Stoj! Kdo si? Kam greš?« ga je vprašal droben bradonja z divjim izrazom v temnem licu.
»K vam! Sem Slovenec, vaš brat, pobegnil sem iz italijanske vojske.«
»K nam, k partizanom, k Titu?«
»Da, k Titovim, da se borim proti okupatorju.«
»In puško si prinesel kar s seboj? To je dobro.«
»»In municijo imam v nahrbtniku.«
»Daj, da vidimo puško!«
Vzeli so mu puško, jo kimaj e pregledali in mu je niso več vrnili. Nato so zahtevali, da obrne žepe in_odpre nahrbtnik. Vzeli so mu legitimacijo, nožič, srebrno cigaretno dozo in uro ter par novih čevljev.
»Da vidiš, kje ti je Tito! Hajdi z nami! Mi smo Dražini četniki, da veš! Mi se borimo proti partizanom.«
Janko Reven je zaslutil nesrečo. Ni razumel stvari, ki so se v tej deželi godile ,preveč so bile čudne in zapletene.
»Kam me vodite?« je vprašal.
»K Titu!« so se surovo zasmejali četniki.
Janko Reven je stal pred bradatim kapetanom, dolgim človekom s kozavim obrazom, v krogu med četniki.
»Ti si iz Trsta, ti si Italijan. Hotel si v partizane«!
»Slovenec sem. Pri nas doma vladajo fašisti že pet in dvajset let. Hotel sem se boriti proti njim.«
»Potem si komunist.«
»Slovenec sem- in nasprotnik fašizma.«
»Ali veš, da smo mi kraljeva vojska in tu edini pravi gospodarji?«
»Vsega tega ne vem. Bil sem v Afriki in Grčiji. Izpustite me!«
»Ha, da nam uideš v partizane!«
»Bratje, kaj vendar nameravate? Vsi mi vendar ljubimo svobodo in Jugoslavijo.«
»Molči!« je zavpil četnik z dolgim nožem ob bedru.
Pripeljali so pred kapetana še tri jetnike. Dva sta bila Srba, mlada študenta v civilnih oblekah. Tretji je bil Rus, še skoro otrok, v nemški uniformi. V Ukrajini so ga Nemci vtaknili v ruski korpus, ki je odšel v Srbijo, pa so iz njega mnogi pobegnili, da poiščejo partizane. Prav ta Rus pa je padel četni-kom v roke.
■ »Štirikrat črka Z!« je ukazal kapetan. »Zvežite jih! Dve trojki z njimi do Miha j love jame!«
Z enim samim dolgim konopcem so vsem štirim zvezali roke in jih povezali med sabo. Nato so krenili po gozdni stezi, ki se je vse bolj strmo vila v breg med redkim drevjem in preko kamnitih čistin.
Janko Reven je pogledal v stran, pod sebe, kjer je ležala zelena dolina, iz katere je krenil v gozd. Nad njo se je svetlilo prijazno nebo.
Ali je to njegova zadnja pot? Ali ga bodo zares pobili bratje samo zato, ker se je hotel boriti za svobodo njih vseh? Da je to vojska Ikralja, ki bo v njegovem imenu prelila kri Slovenca iz Trsta?
Oblil ga je mrzel pot, za hip so se mu zašibile noge. Ne, saj to ni mogoče! To ni resnica!
Pomislil je na Anico, svojo nevesto, ki živi tam v Trstu, v mestu, ki mu mora ta vojna prinesti svobodo in združitev
z Jugoslavijo. Kaj bi se mogel najti brat, ki bi njemu in njej z zločinsko roko razbil to srečo, ki sta o njej toliko sanjala in zdaj nanjo čakata, za njo trpita?
Srb, študent, je pričel govoriti:
»Bratje, mi smo proti okupatorju. Treba je, da se skupno dvignemo proti njemu, da ga preženemo s te zemlje. Samo to hočemo ...«
S puškinim kopitom je četnik dregnil študenta v hrbet, da je klecnil na tla; Zavpil je:
»Ne bijte, izdajalci! Ubijajte fašiste!«
Navalili so nanj trije četniki in pod njihovim vikom je onemel njegov glas. Dvignil se je. Iz rane na čelu se mu je pocedila proga krvi.
»Prekleti študent!« je kriknil četnik. »Dva zlata zoba ima, ste videli? Tokrat sem jaz na vrsti.«
»Odpri usta, Italijan!« je velel drugi četnik Janku, ki je zinil, ne da bi vedel, čemu.
»Kaj ti nimaš zlata v gobcu?« se je razsrdil in ga zopet pognal dalje. »Ne bo to bogata žetev.«
Obstali so na robu gorskega prepada, Mihajlove jame.
Štirje obsojenci so se slekli. Iz daljave se je začul grom, kakor da je jek-nil top. Četniki so za hip prisluhnili kakor zaskrbljeni, nato so zavihteli nože.
»Živela svoboda! Smrt izdajalcem! Živel Tito! Živel Stalin!...«
Dva Srba, Slovenec in Rus so po kratkem hropenju obležali s krvjo obliti na skalnatem robu. Četniki so obrisali krvave nože v redko travo. Študentovemu truplu so odprli usta in s puškinim kopitom iz njih izbili zobe, ki sta bila med njimi dva zlata.
Nato so štiri gola trupla poletela v prepad. Iz njega se je dvignil velik, teman ptič.	F. R.
\
Vprašanja in odgovori
Ali je res, da bomo morali vojaške konje dvakrat plačati? Ali se pri določevanju končne cene upoštevajo žrtve in zasluge, ki so jih nekateri doprinesli v narodno osvobodilni borbi?
Na prvi del vprašanja menda ni treba posebej odgovoriti, kajti samo po sebi je razumljivo, da ljudska oblast ne bo nikdar zahtevala dvakratnega plačila. Vse tozadevne govorice so zlonamerne in je treba preprečiti njih širjenje, one pa, ki jih namenoma širijo, prijaviti oblastem.
Na drugi del vprašanja odgovarjamo: Za prodajo vojaških konj in opreme so ustanovljene posebne komisije, katerih naloga je, da po navodilih vojnega ministrstva upoštevajo predvsem one interesente, ki so pripadali narodno osvobodilni vojski in tiste, ki so kakor koli sodelovali v narodno osvobodilnem gibanju ali pa so bili kot taki za časa narodno osvobodilne borbe kakor koli oškodovani, da so jim bili požgani .domovi, da so bili odpeljani v internacijo ali pa da so v borbah izgubili svojce.
Zakaj še čaka »Navod« z odkupom goveje živine od kmetov, ki so zaradi pomanjkanja krme živino prisiljeni prodati?
V cilju, da se v vseh delih naše domovine čimprej obnovi gospodarstvo in da se slehernemu državljanu omogoči čimprej dostojno življenje, daje naša ljudska oblast na razpolago večje obnovitvene kredite za vse panoge gospodarstva.
Ker je v kmetijskem gospodarstvu Slovenije živinoreja najvažnejša panoga, smo dobili tudi za njeno obnovo večje kredite. Poleg znatnih kreditov za nakup plemenske goveje živine, pred vsem krav, ki so bili razdeljeni že lansko leto in s katerimi je bilo nakup-ljenih okrog 800 glav živine najpotrebnejšim družinam, je dobilo sedaj celjsko okrožje od kredita za obnovo živinoreje LRS 4 milijone dinarjev.
Ze v preteklem mesecu so živinorejske in obnovitvene zadruge predvsem iz izseljeniškega dela okraja Trbovelj in Kozjanskega nakupovale iz tega kredita živino in kupile približno 120 krav. Te zadruge in zadruge iz ostalih predelov okrožja, ki so zaradi vojne v živinoreji prizadete, bodo nadaljevale nakupe v tekočih mesecih in sicer le na večjih sejmih. Vseh manjših sejmov se niti zastopnikom zadrug, ki nakupujejo, niti zastopnikom drž. trgovskega podjetja »Zivinopromet« ni mogoče udeležiti, zato pozivamo vse živinorejce, ki imajo
naprodaj plemensko živino, da jo priženejo na enega izmed sledečih sejmov, na katerih bodo zadruge iz prizadetih predelov kupovale večje število živine:
26. t. m. v Teharjih pri Celju, 31. t. m. v Konjicah, 3. avgusta v Zagorju ob Savi, avgusta v Sv. Juriju pri Celju, 17. avgusta v Šmarju pri Jelšah, 24. avgusta v Laškem, 29. avgusta v Žalcu.
Ali se je spremenilo stališče SZ do tržaškega vprašanja?
Sovjetsa zveza je pokazala jasno razumevanje za naše težnje in priznala uprvičenost naših zahtev. Tudi dejstvo, da. so bili poslednji sklepi sprejeti kot odločitev pariške četvorice, nikakor ne pomeni, da je Sovjetska zveza spremenila svoje mnenje glede upravičenosti naših zahtev.
Dežurna služba zdravnikov za zavarovance Fed. zav. za social, zav. pri filiali Celje za mesec julij Dne 21. julija 1946: dr. Boh F., Ipav-čeva 10 (bolnica)
Dežurna služba se prične ob sobotah, oziroma ob dnevu pred praznikom ob 12. uri in traja do ponedeljka, oziroma do dneva po prazniku do 8. ure zjutraj.
Zdravstveno vodstvo.
Poziv književnikom samoaktivistom
Pri okrajnem LO Celje - mesto se stavljena literarna ocenjevalna komisija poziva vse Celjane, ki se književno udejstvujejo, da ji predlože svoja nova literarna dela v oceno in morebitno na-daljno predložitev centralni literarni komisiji v Ljubljani v zvezi s tekmovanjem na tem področju. Rokopisi pesmi, dramskih del in proze naj se predlože literarni ocenjevalni komisiji pri OLO Celje-mesto do kraja julija t. 1. Avtorji naj prilože tudi svoje življenjske podatke in kratek opis dosedanjega literarnega udejstvovanja.
Prebivalstvu mes!a Celja
Ker mnogi ne vedo, kaj je v prosti prodaji in kam se naj obračajo za nakaznice za racionirano blago in hodijo od pisarne do pisarne ter tako izgubljajo čas in po nepotrebnem zadržujejo nameščence, daje Odsek za trgovino in preskrbo sledeča pojasnila":
1.	V prosti prodaji se dobi: na družinsko izkaznico:
Tkanine vseh vrst za moške in ženske obleke, moške in ženske zimske plašče, ki so bile na zalogi pred 1.1. 1946.
Dalje vse tkanine iste vrste, ki so prišle na trg po 1.1.1946, pa so označene kot netipizirane.
Vsaka oseba sme nabaviti od vsake vrste blaga le za 1 komad n. pr. 1 ženski plašč, 1 žensko obleko in istotako moški. Nabavka se vknjiži v družinsko izkaznico in vpisno polo.
V	prosti prodaji na družinsko izkaznico se more še nabaviti: po 1 žepni robec, 1 naglavna ali ovratna ruta, ženski pasovi, ženski modrčki in vsa izdelana obleka za moške in ženske ter otroke, po 1 prešita odeja, po 1 koc domačega izdelka ter gumijaste opanke.
Vse otroške potrebščine do 5. leta.
Nogavice za otroke do 10 let.
Čevlji z usnjenimi ali gumijastimi podplati za otroke do štev. 35, po 1 par letno.
Kmetijsko orodje, emajlirana posoda in peči: Emajlirana posoda z vsebino preko pet osmink litra, in sicer do skupne vsebine 15 litrov za vsako gospodinjstvo.
Vsak potrošnik si lahko nabavi v prosti prodaji brez vpisa v družinsko izkaznico:
Srpe, kose, kuhinjsko emajlirano posodo do vsebine pet osmink litra, jedilni pribor, peči, štedilnike in steklarski kit.
2.	Nakaznice za vse vrste racionira-nega blaga se naročijo in dvignejo edi-nole pri pristojnih Krajevnih LO, ne pa pri Okrajnem LO Celje-mesto.
Promenadni koncert
V	nedeljo 21. t. m. priredi kulturno
prosvetni aktiv Gaberje promenadni koncert v mestnem parku. Pri koncertu sodelujejo godba in pevski zbor tovarne emajlirane posode ter pevski zbor »Svobode«.
Koncert bo prirejen v korist tiskovnega sklada Primorske in Koroške.
Vsi na izlet na Svetino
Mladina mestnega odbora Sv. Jurij pri Celju organizira masovni izlet v nedeljo 21. VIII. 1946 na Svetino nad Sto-rami. Zbirališče vseh vaških aktivov bo bo pol 9. dopoldne v gozdu nad Svetino s strani Štor. Ob 9. uri se začne pester program in po programu razne mladinske igre in mladinsko veselje.
Vabimo vso mladino kakor tudi ostale masovne organizacije OF-a bližnje in daljne okolice, da izkoristi nedeljski počitek za ta izlet v naravo.
Mestni odbor LMS Sv. Jurij.
Valorizacija
Valorizacija blaga starih zalog. Vsa
industrijska, obrtna in trgovska podjetja opozarjamo na članek »Dopolnitve prijav za valorizacijo blaga starih zalog«, ki je bil objavljen v »Slov. Poročevalcu« dne 14. julija 1946, štev. 137. Slehernik naj ga temeljito preštudira in se po njem ravna, kdor ga nima, pri ro-
Strokovnjaško Vam popravimo in uglasbimo harmonike ter usa druga glasbila
Podružnica državne tovarne glasbil
(prej Šram)
Celje, Stanetova 12 _f
i—I
ki, more dobiti ta dopolnilna navodila pri tukajšnjem okrajnem LO, Gospodarski odsek, soba št. 115.
Doslej je prejel naš odbor šele enega samega podjetja naknadni popis blaga starih zalog po obr. I. in II. Ni izključeno, da zadene še koga dolžnost popisa, če že ne po obr. I., pa po obr. II., zato ponovno opozarjamo, naj se vsak, ki se ga tiče, zanima nemudoma za stvar in zamujeno takoj nadoknaditi.
(Iz Gosp. odseka okrajnega LO Celje)
Štiritedenski tečaji za trg. vajence
Ministrstvo za trgovino in preskrbo je odredilo za vse uslužbence državnih, zadružnih in zasebnih trgovskih podjetij, ki so dovršili med vojno učno dobo, obvezne štiritedenske tečaje. Ti tečaji se bodo vršili med velikimi počitnicami od 1. avgusta na vseh gospodarskih šolah za vajence trgovinskih podjejih. V tečajih bodo učili učitelji in profesorji strokovnih šol zlasti tiste predmete, o katerih uslužbenci v okupatorjevih šolah niso nič slišali.
Ob zaključku bodo napravili tečajniki kratke izpite. Nato bodo prejeli izpričevala, ki bodo nadomestila tuja izpričevala. Borcem NOV in POJ ter aktivistom OF pa bodo nostrificirana tuja izpričevala brez dopolnilnih izpitov.
Tečaj se bo vršil na gospodarski šoli za trgovske vajence v Celju.
(Iz Gosp. ods. okraj. LO Celje-mesto)
• Obnova in dograditev
Lastnike delno porušenih in nedograjenih stanovanjskih zgradb v Celju opozarjamo na ugodnost, ki jo nudi Državna hipotekama banka z dajanjem triodstotnih posojil s 30 letno amortizacijo direktno interesentom.
Zadevne prošnje je vlagati na posebnih tiskovinah, ki so na razpolago pri referentu za gradnje okraj Celje-mesto, kjer dobe interesenti tudi vsa potrebna pojasnila.
Iz gospodarskega odseka
Planinci! Vpisujte se v Planinsko društvo Slovenije. Članarina znaša letno 30 din, vpisnina 10 in legitimacija 5 din. Prijave sprejema blagajnik Savinjske podružnici PDS v Celju, tovariš Vrto-vec.
GrilVinko
splošno mizarstvo, Celje, Mariborska 22
se vsem strankam vljudno priporoča za nova naročila in popravila.
Kupimo malo mizarsko klop (do 150
cm). Podružnica državne tovarne glasbil v Celju, Stanetova ulica 12 (prej Šram).
STANOVANJE
obstoječe iz ene sobe, kuhinje in shrambe v vzhodnem delu mesta Celja, zamenjam za istotako v mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista.
Takoj zamenjam lepo, sončno, trisobno stanovanje v Mariboru, v vili pri parku, z enakim v Celju. Ponudbe pod »Zamenjava«.
SPALNICO
masivno, hrastovo, kompletno, s psiho, kakor tudi kuhinjsko opravo in razne hišne potrebščine poceni prodam. Pojasnila daje Tanšek, Zidanškova ul. 17.
SPALNA SOBA
kompletna, iz hrastovega lesa, s psihò, dva posteljna vložka, kuhinjska oprema in drugo pohištvo je poceni naprodaj. Ogled v nedeljo 14. julija dopoldne v stanovanju, Celje, Trg svobode 7, I. nad.
Germ Martin
modno krojaštvo, Celje, Mariborska 22
se vljudno priporoča vsem strankam za cenjena naročila. Za solidno in Jepo izdelavo jamčim.	„
HastmaiHod
avtokaroserijsko kleparstvo, «Celje, Tovarniška 15, — se priporoča.
„NAPROZA"
v Celju ima na zalogi vsakco količino mavca »Alabaster«, na kar opozarjamo interesente.
Nabavna in prodajna zadruga z o. j. v Celju
2-1
Vozove
z gumami in železnimi obroči od 2 in pol do 5 ton nosilnosti proda mlin Franc MAJDIČ, Vir pri Domžalah.
6—1
Škof lek Viktor in Sin sp.ošno ključavničarstvo
vodovodne instalacije
CELJE, Mariborska c. 24
2—1
Ljudska posojilnica v Celju
zadruga z neomejenim jamstvom
sprejema hranilne vloge in daje posojila na obročna plačevanja
2—1
I
Restavracija
9*
No-Na
€€
2—1
Vinko Šeligo, CELJE, Stanetova 17
IVAN REBEK-CELJE
TVORNICA TEHTNIC
3—2