CASOPIS S PODOBAMIZA SLOVENSKO MLADINO.
Štev. 5.
V Ljubljani 1. maja 1881
Leto XIV.
Pod lipo.
Mlinar.
h, toliko dni Že pripefca vročitm! ¦Lr malo vode ima naša dolina, Šo tft pp rai v žejno zomljiS izgubiva, Kor jaeno nebo jpj le redko priliva. 1'rijetuo j© v lipinej senci sedeti, A tožno v resnici ta potok je aržtl. Kak6 ae lenfiben vlefie dalje, Človeku se zdi, da skoro zftspal je. A Stirinajst dni nam Še le je miniilo, Ba tod je ^um^lo, bobnelo in hrtilo. Ta potok prestopil mi v Ttvaro in tngo Kazjarjen je «vojo preozko imi strago. Za bliskora žarečim, gromefira je treskom Kasul mi ta travnik in njivico s peskom. Oh, trosel se miilin in borna mi hiža, Tn tresel se jaz sem grozočega piSa. Sedftj pa kolesu Ien6bno majo st>. 0 skoraj zaprto odpro naj mh6 se; Da dežek pohlevcn pokr6pil bo polje, In tek.-l moj potok vesele bo volje,
66
Kfatc.
Oddaljtjae moje so res seno&eti, Potrebno mi malo je tu posediHi. NiŽesar jaz nhnam oh I razven trpljenja, Ki z rojstvora pričeto le s& smrtjo prejenja. A mnogo jih je, ki skrbi ne poznajo, liadosti, naslade v izbiro imajo. Pol%ajo v ftenei in zrrt po livadi, Kako se tam tmdiiuo stari in raJar]!. V vozove se vsedsi drdrajo v mesto, Eo pež ia utrujen promerjam jaz cesto. Do mraka sc mučiin za skorjico kruha. Ko ienemu hrana uajboljsa se kulia.                        ŽivljeDJa pač nima težavnega mlinar,
                     A dokler Še dilia, trpi naj le dninar.
Naj delam in delam, ko vse je koncano, Zast5ka nesre^a prehudo mi rano. Priklanjalo lotos bogato se žito, A toča ga stolkla takti strahovito. — Bog rlaj, da Lft Ao]go bi eolnee svetilo, Da dobro ae bode sen<J posuSilo.
Popo/ni/c.
To hočem popotnik utrujen počiti Iu v lipinej senci vroSino hladtti. Oh, kaj jaz trpira, ko potnjfm neiniren Po zemskej puščavi, ki doni uii obsiren 1 Ko bil sem še dcte, mi mačeba liuda Jgrat- ni dajala, dajala h truda, Mladenet- pri tujih gospodih po svdti UboŽeo, pozabljoa sem mor&i žireti. In zdaj, ko vže starost mi trka na rame Nikoder ni hiše, požilka ui zame. — 0 srečen, keddC uua travnik in njivo, Da h sTojimi voli jo orje marljivo: Kedor si na svojt-m ogDJišči zakuri In Bvoje zapira, odpira si duri. Oli 1 čnttm, da svet je le sotzna dolina, Ker tare me veduo bridkost, boleŽina. Ztiaj moram boditi v sopiriei vroiSi, čoz kiatko jja pldlia ol>ila ine moLi. 0 Bog! ki vladad sedeč nad zvezdAmi       Ti daj, da trplenje se sk6raj konča rni.