Politiški oddelek.
Zaključenje državnega zbora.
II.
Ker ni mogel knez Auersperg, oziroma njegov mini-ster notranjih stvarij Lasser, doseči s silo, to je hotel grof Taaffe z lepa. Laskal se je celo Čehom in drugim Slovanom, a v resnici je pa njegovo delovanje bilo Čehom jako malo prijazno. Oziral se je nanje le toliko, kolikor je bil prisiljen po razmerah. Mladočehi so spoznali njegovo taktiko in so začeli boj proti njemu, ki je pripeljal do padca njegovega. Poslednja leta Taaffejevega vladanja karakterizuje boj proti Mladočehom, ali bolje rečemo proti češkemu narodu, kajti Mladočehi so bili pravi zastopniki češkega naroda.
Tukaj ne bodemo navajali, kaj je grof Taaffe vse storil, da uniči Mladočehe. Omeniti hočemo le nekatere znamenitejše stvari. L. 1890. je poskusil napraviti spravo mej Nemci in Čehi. Namen temu delu je bil dvojen. Na jedni strani je hotel zagotoviti Nemcem postojanke na Češkem, na drugi strani je pa hotel Nemce in Staročehe združiti za boj proti Mladočehom. Stvar se pa ni obnesla. Mladočehi so tako odločno nastopili proti vladnim nameram, da so naposled še Staročehi se odrekli dunajskim punktacijam.
Potem je znal Taaffe pri državnozborskih volitvah 1891. leta porabil ves vladen vpliv proti Mladočehom, a tudi ni imel uspeha. Staročehi so vzlic vladni podpori pri teh- volitvah pupolnoma pogoreli. V državnem zboru je pa grof Taaffe združil levičarje, konservativce in liberalce proti Mladočehom, ki so bili popolnoma osamljeni. Ta nenaravna zveza strank se ni mogla obdržati, če tudi je grof Kuenburg ustopil v ministerstvo in Pražak izstopil. Prijateljstvo mej omenjeni strankami se je večkrat razdrlo, a zopet so se za silo poravnale.
Uspehov pa ta protičeška politika ni imela nobenih Naposled je, pa posegel grof Taaffe kot po skrajnem sredstvu, izjemnem stanju v Pragi, ki tudi ni moglo ukrotiti češke odločnosti. V obupnosti je grof Taaffe posegel še po volilni reformi, ki je po njegovi vladi izpi-hala luč življenja.
Knez Windischgratz je, kar se tiče Čehov, hodil že po izglajeni poti svojega prednika. Upal se je celo trditi, da češkega vprašanja zanj ni. Združil je bil zopet konservativce, nemške liberalce in Poljake, a ta družba ni imela obstanka, dočim je češka opozicija se bila že jako ojačila.
Pala je koalicijska vlada in po kratkem mejvladjem grofa Kielmannsegga je prišel grof Badeni. Sedaj so se razmere kmalu znatno premenile. Po skušnjah prejšnjih vlad je presodil, da se češko vprašnje prezirati ne da. Češki poslanci so ostali v opoziciji, a bili niso več vladi „čudna družba", temveč je iskala priložnosti, da stopi ž njimi v dotiko. Mladočeška stranka je nakrat 8hoffahiga postala. Grof Badeni je izjavil, da priznava obstanek tega češkega vprašanja in se ga tudi ne bode izogibal.
Da so se razmere tako premenile, tega ni pripisovati naklonjenosti grofa Badenija Čehom, temveč le odločnemu postopanju mladočeške politike. Preveril se je, da je zaman vse prizadevanje, da bi uničil Mladočehe in da brez čeških zastopnikov v Avstriji trajno vladanje ni mogoče, tem manje, ker zjedinjena levica razpade in več novih nemških strank vsled svojih načel ne more podpirati nobene vlade.
Dne 25. m. m. je češki namest. grof Coudenhove pre-čital v deželnem zboru neko vladno izjavo, kako se misli lotiti češkega vprašanja, oziroma kako hoče narediti spravo mej Nemci in Čehi.
Grof Badeni se je lotil torej istega dela, kakor grof Taaffe, a kakor iz vladne izjave posnamemo, vendar po vse drugače. Pred vsem naglasa vladna izjava, da bode vlada vzela za podlago svojemu delovanju popolno jedna-kopravnost in jednakovrednost obeh narodnostij. To in nič druzega  zahtevajo Čehi.   Nemci   pa nikdar niso hoteli o
tem ničesa slišati, temveč so zase zahtevali neke pred-pravice. Če bi se bile izvele dunajske punktacije, bi v nemških okrajih bila jedino nemščina uradni jezik, v čeških bi se pa bilo uradovalo v obeh deželnih jezikih. Sedanja vlada je pa že v vprašanju glede osnove okrožnega sodišča v Trutnovu se postavila popolnoma na češko stališče.
Nadalje pravi vlada, da predloži deželnemu zboru načrt o upeljavi narodnih kurij za volitve v dež. odbor in deželne zavode in odseke. Ta uredba je jako pravična. Obema narodnostima bodo zagotovljeni zastopniki v deželnem odboru, odsekih in v upravi deželnih zavodov. Ta določba bode Nemcem v korist. Vzlic temu se pa nemški listi kakor stekli psi zaganjajo v njo. Pogrešajo v njej določbe, da bi te kurije imele tudi \eto v narodnih vprašanjih. Po dunajskih punktacijah, bi vse tri kurije morale pritrditi vsakemu sklepu deželnega zbora, ako se tiče narodnih vprašanj, drugače bi ne veljal. To bi pa bila coklja, ki bi ovirala vsak napredek. Pomisliti je, da so Nemci v narodnih ozirih z vsem bolje preskrbljeni kakor Čehi, ker so jih božale razne vlade. Zato bi omenjena določba največ škodovala Čehom, kajti deželni zbor bi ne mogel niti jedne češke deželne srednje šole osnovati brez dovoljenja Nemcev. Poslednji bi gotovo porabili vsako priložnost, da ovirajo češki napredek. Če ima človek opraviti s takimi ljudmi, kot so Nemci, ki nam še celjske dvojezične gimnazije ne privoščijo, treba je skrajne previdnosti, cehi zato so lahko hvaležni svojim poslancem, da so preprečili osnovo narodnih kurij v smislu dunajskih punktacij.
Nadalje se pa obeta pravična volilna reforma. Se danji češki deželnozborski volilni red je tak, da ni izključeno, da dobe Nemci večino, ako pride druga nemška vlada. Večino odločujejo veleposestniki in je odvisna le od kacih desetih glasov. Na veleposestnike pa ima vlada velik vpliv. Če se pa volilni red pravično premeni, da se Čehom prizna njih številu in njih davkom primerno število deželnozborskih mandatov ter se razdeli skupina veleposestnikov v več volilnih okrajev, kakor je razdeljena za volitve v državni zbor, je Čehom za zmirom večina zagotovljena. Vlada tudi obeta, da hoče varovati jednot-nost v postavodaji in upravi. Potem je izključena osnova vsakega zaključenega ozemlja.
Seveda popolnoma niso cehi zadovoljni s teuii obljubami, mi pa še manj. Pred vsem se opaža, da vlada hoče spravo omejiti samo na Češko, ko se vendar češko vprašanje razteza na vse dežele češke krone. Sedanji ministerski predsednik je za spravo le ondu, kjer so Nemci v manjšini; v deželah, kjer so Slovani v manjšini, pa za narodno spravo ne skrbi. Sicer pa govori vladna izjava, da se morata obe narodnosti sami mej seboj sporazumeti. Za tako sporazumljenje je sedaj malo upanja. Zdi se nam, da grof Badeni sam nima dosti upa, da se mu stvar posreči in hoče že naprej izvrniti odgovornost za neuspehe na cehe in Nemce same.
Pa če tudi se sedaj češko vprašanje ne reši, toliko je gotovo, da sedaj že tudi na Dunaju smatrajo dunajske Čehom nevarne punktacije za pokopane in to je uspeh mladočeške odločne in dosledne politike. Gotovo je pa tudi, da vlada preti češkega vprašanja ne bodo mogle na dnevni red, dokler se ne reši za Čehe ugodno.
52