Izhaja vsak četrtek in volji s poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dota ta celo leto 32 Din, pol leta 18 Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina se pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Marir boru, Koroška cesta št 5. —• List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje t naprej. Tel. interurban 113.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je ▼ Maril>orn. Koroška cesta St 5. Rokopisi
se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserat®
in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru^ Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste, čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurban 113.
35. številka.
Marbor, dne 1. septembra 1927.
61. letnik.
Pod zastavo slovenskega ljudstva!
Zastava je zunanji znak programa kakšnega društva, njegovih načel, pravil, stremljenj in ciljev. Vsako društvo, ki si oskrbi zastavo, se potrudi, da svoji vodilni ideji in svoji poglavitni težnji da na zastavi očiten in kolikor največ lep izraz. Okoli zastave se zbirajo člani društva, katerim služi kot zbiralna točka. Zastava gre pred njimi pri javnih nastopih, kadar je treba manifestirati za načela. Veselo plapola nad njimi, kadar radost polni srce in igra v očesdh tistih, ki gredo za njo. Ako pa prevladuje žalost, se tudi zastava pokrije s črno kopreno.
Zastava SLS — zastava slovenskega ljudstva!
Zastava slovenskega ljudstva je izročena v varstvo Slovenski ljudski stranki. Zastavonoša kakšnega društva je navadno mož, mladenič ali mladenka krepkega stasa, vedrega duha, plemenitega srca. Ako prematramo politične stranke v slovenskem ljudstvu, najdemo te lastnosti le pri Slovenski ljudski stranki. Ta stranka je številčno najmočnejša med slovenskim narodom, tako da se vsaka druga stranka more iz njo le izdaleka primerjati. To je stranka jasnih načel in pogledov in natanko določenega programa za vse panoge našega duševnega, gospodarskega in političnega življenja. To je stranka velike ljubezni do slovenske domovine, do slovenskega ljudstva in vseh njegovih stanov, ljubezni, ki temelji na božji zapovedi in črpa svojo moč iz božje ljubezni. Na zastavo slovenskega naroda, sestavljeno iiz narodnih barv, je pritrdila križ, ki je že od nekdaj znamenje in jamstvo zmage.
To je zastava borbe.
Naša borba velja zmagi pravičnih 'zahtev slovenskega ljudstva. Za pravice slovenskega naroda se je naša stranka borila v prejšnji državi, pa mora, žal, se boriti tudi v tej državi. To je bil težak in oster boj, ki je trajal od po-četka 1. 1921, ko je začela ustavotvorna skupščina svoje delo, vse do najnovejšega časa. Zastava SLS je bila na čelu tistih, ki so se bojevali zoper pretirani, brezsmiselni in kruti centralizem v naši državi. Politični voditelji ljudstva, naši poslanci v Beogradu, so krepko držali v svojih rokah to zastavo. Ta zastava je porazila politične nasprotnike v beogradskem parlamentu, zlasti pa je porazila na volilnem bojišču vse pretirano centralistične slovenske stranke: sa-mostalne demokrate, slovenske kmetijce in socialne demokrate.
Borba za zmago slovenskih pravic: politične samostojnosti slovenskega ljudstva, naše samouprave in avtonomije, še ni končana. Treba jo je nadaljevati do končne zmage. Kdor to zmago hoče, ta mora 11. septembra pod zastavo SLS iti na volišče ter glasovati za kandidate SLS. Vsaka kroglica, oddana v 1. skrinjico, bode zadela naše politične nasprotnike ter pomogla k njihovemu končnemu porazu.
To je zastava miru!
Naša stranka je odločna zagovornica miru med narodi in državami. Za ohranitev in utrditev miru med državami
se poteguje pri vsaki priliki in z vsemi sredstvi. Voditelj SLS dr. Korošec je bil v letošnjem poletju v Sofiji, kjer je deloval za približevanje Bolgarov naši državi, ker je ohranitev miru na Balkanu in v Evropa v velilki meri odvisna od prijateljskega razmerja med Jugoslavijo in bolgarsko državo. Imel je lepe uspehe.
Druge stranke ne delajo v tem smislu. Stjepan Radič je nedavno hudo razžalil Bolgare, ko je zahteval in priporočal, naj bolgarski kralj Boris odstopi. Samostalna demokratska stranka je nesposobna za pomirjevalno delo med narodi, ker je oboževat olj ica fašistovskih gesel in nastopov. Socialna demokracija je stranka hujskanja na socialno revolucijo in razredni boj. Kdor torej hoče, da se prepreči vsaka vojna ter se ohrani in utrdi mir med narodi in državami, ta naj gre 11. septembra volit pod zastavo SLS ter naj odda svojo kroglico v 1. skrinjico. Vsaka taka kroglica je oddana proti vojni in za ohranitev miru na svetu.
To je zastava dela.
Voditelji SLS so možje neumornega dela za ljudski blagor. Vse organizacije v našem ljudstvu: gospodarske, politične, prosvetne organizacije, so plod dela naše stranke. Z gospodarskimi organizacijami smo uresničevali načelo ljudske samopomoči ter smo ljudstvo osvobodili iz nevarnih mrež raznih liberalnih oderuhov. S politično organizacijo smo ljudstvo vzgojevali in usposabljali za borbo proti zatiralcem slovenskih pravic. Z našo prelepo prosvetno organizacijo smo vzgojevali mladino in izobraževali narod, da zavzema v prosveti, izobrazbi in kulturi prvo mesto v državi. Na to svoje delo smo ponosni.
Politični voditelji naše stranke in našega ljudstva pa tudi spretno porabljajo vsa politična sredstva za delo za ljudski blagor. Kar so naši poslanci storili ona dva in pol meseca, ko so letos bili na vladi,je znano povsodi ter je jasen in glasen dokaz, kako vztrajno, spretno in uspešno je delo naših poslancev za gospodarsko dobrobit slovenskega ljudstva. Notranjepolitičen položaj v naši državi je tak, da bo naša stranka po volitvah n^jjrrž zopet sodelovala v vladi. Započeto delo se bo potemtakem nadaljevalo.
Kdor torej hoče resno in uspešno delo za izobrazbo in napredek, za gospodarsko in politično osamosvojitev slovenskega ljudstva; kdor hoče rešitev ali omiljenje sedanje težke gospodarske krize; kdor hoče povzdigo vseh stanov in slojev slovenskega ljudstva; kdor hoče smotreno in bla-gonosno delo za blagor in dobrobit slovenskega ljudstva v narodni skupščini: ta bo 11. septembra pod zastavo SLS šel na volišče ter glasoval v 1. skrinjico. Pa ne bo prišel sam, temveč se bode z neutrudljivo agitacijo potrudil, da zbere pod zastavo SLS čim največ volilcev. Tako bo naša zmaga 11. septembra velika in sijajna. To bo zmaga slovenskega ljudstva!
Somišljeniki vsi na vol'šče!
Robert Košar, vinogradnik.
SLS za vinogradništvo.
Ako premotrivamo delovanje raznih strank Slovenije, ki so bile dosedaj na vladi, moramo pač priznati, da je SLS ideelno in praktično največ storila za dobrobit našega vinogradništva in vinske trgovine. Ni bila dolgo v vladi, a tudi v tej kratki dobi ima pokazati lepe uspehe:
1.	Njen poljedelski minister dr. Kulovec je n. pr. takoj ob nastopu svojega resorja sklical jugoslovanske vinogradnike in trgovce, da zasliši njih mnenje glede vinske krize, svest si, da je vinogradništvo važna panoga našega narodnega gospodarstva.
2.	Izrečenih smernic se je držal in prvokrat se je zgodilo, da je bil pod njegovim ministrovanjem navzoč pri pogajanjih z drugimi državami tudi ekspert za vinogradništvo. Z Avstrijo se je dosegel sporazum, da smemo iz Slovenije izvoziti na leto 80.000 hI vina in mošta po polovični carini 30 Blatih kron, dočim je bila prej tarifna postavka 60 . zlatih kron, za 100 litrov vina pod 13% alkohola. Začetek je storjen in samo na vinski trgovini in organizacijah vinogradnikov je ležeče, da izkoristijo to veliko pridobitev —• ena vrata so se že odprla.
3.	SLS je tudi podpirala dosledno vse domače organizacije in prireditve vinogradnikov ter je tudi gmotno podprla vinske zadruge v svojem vzvišenem cilju.
4.	Dejansko pa je pomagala vsakemu posameznemu vinogradniku s tem, da je odpravila carino na galico in na žveplo ter na čilski soliter, ki tvori važno gnojilo naših vinogradov. V sedanji hudi denarni krizi se to pozna in prihranjene svote rastejo v milijone.
5.	Vinogradniki smo posebno trpeli vsled visoke osebne dohodnine. Kdor je pridelal 2—3 polovnjaike vina, se je že ujel v mrežo dohodnine. V vinorodnih krajih Slovenije že skoraj ni bilo vinogradnika, ki ne bi plačal tega davka. Z zvišanjem eksistenčnega minimuma se je oprostilo 40— 50% vinogradnikov tega plačila, ker prevladujejo pri nas majhna posestva. Vsem drugim pa je olajšano plačilo z odpravkom 30% pribitka na osebno dohodnino, kar znaša lepo svoto letnih 12 milijonov dinarjev prihranka samo za Slovenijo.
6.	Naj še omenim tudi doseženi prispevek 4 milijonov dinarjev za popravo naših cest, ki so posebno v goričkih krajih v tako slabem stanju, da so že ovirale dovoz in izvoz blaga.
7.	Pridelanega vina nam tudi ni treba več javiti finančni kontroli. S tem odpade marsikatera sitnost, prihranijo se pota in stroški.
8.	Pri dedščinah so se znižale takse in istotako pri nakupu posestev. Vinogradi, ki imajo skoraj najvišjo cendlno vrednost, bodo to dobroto tudi občutili.
Ti kratki podatki naj zadostujejo v dokaz uvodnim besedam!
Pod PP vlado se je vpeljala carina na galico in sicer se jo obtežila za 1 Din 32 p pri 1 kg. Ker rabi Slovenija letno 75—80 vagonov galice ali 750.000—800.000 kg, znaša torej prihranek vsled v.kinjene carine na galico L>tno 990 tisoč do 1,056.000 Din za Slovenijo. — Cela Jugoslavija je
Dr. Guthi Loma:
Detektivski roman. — Iz madžarščine prevedel F. Kolenc.
—	Na vse odgovorim. Naglašam, da svoje mnenje podpiram predvsem s subjektivnimi in psihičnimi razlogi. Kak vzrok je moral imeti Elija Berger, da je umoril Berenyja? — Ljubosumnost? — Saj vemo, da hčere Franca Horvata niti poznal ni. Na Horvatovem stanovanju nikdar ni bil. Njegovi bolezni je pripisovati, da je sporne, zbadljive narave; sam zase je živel, družbe se je izogibal in tako je težko verjetno, da bi dekle kje drugod videl. — Ali pa je morda iz maščevalnosti moril? — Prosim: ako dokažete, da je poznal Berenyja, da je enkrat, le enedinkrat govoril z njim, dopustim, da se je iz neznanega vzroka vzbudila v njem maščevalnost; dasi mu ne pripisujem tako močne vo-Ije m toliko energije, da hi maščevanje izvršil. Toda, kakor vem, nimamo nobenega dokaza, da je umorjenega moža poznal! . . .
—	To je res! % . .
—	No vidite! — Na moje ugovore bi lahko odgovorili, da so ga materijelni razlogi silili k umoru. — Na to pa je sploh neumno misliti. Denar Nikolaja Berenyi in vse predmete, ki imajo kako vrednost, smo našli nedotaknjene na licu umora. Elija Berger je bogat mladenič. Iz izpovedi strica vemo, da je velik del denarja prištedil. Ni pijanec, ne igra . . . Ako bi bil potreboval denar, bi mu ga stric gotovo dal na razpolago. In ta okolnost odločno izključi domnevo, da je bil najet za umor. Ker najeti se da le človek, ki ima od umora tudi sam korist, ali pa, ako je dobro plačan. Potem pa tudi, če kdo koga najame za tako strašen zločin, dobro izbere svojega človeka; slabotnega, sušičave-ga človeka se pri umoru ne posluži, četudi bi se sam ponudil. In nadalje sprejme tako vlogo le pokvarjen človek.
—	Tako je. V vsem soglašam z vami, toda pred jasnimi dokazi ne moremo zapirati oči.
—	Toda ako so moje premise pravilne, ti navidezni dokazi sami od sebe padejo . . . Kaj se da razložiti iz one-
ga skrivnostnega pisma? Da je bil grbavec za umor najet. Ta podmena pa je — kakor sem že rekel — absurd. Oni strgani petgoldinarski bankovec je Elija Berger sam izročil policaji. Ako bi bil v resnici zločinec, bi tisti važni dokaz uničil ali skril, samovoljno pa bi ga nikdar ne dal iz rok. Kar pa se naposled tiče izpovedi cukrarja, niti najmanj ne dvomim o njegovi dobri veri, toda dosedanji moji podatki kažejo, da se g. A. Fischer glede osebe moti. Nazadnje pa v Budimpešti ni le enega grbavca. Ni nemogoče, da je umor izvršil majhen, sušičav človek, grbavec svetlih oči, toda ta ne more biti Elija Berger . . . Berger je sploh dokazal tudi svoj alibi; za časa umora je bil v operi. Stric mu je kupil vstopnico, hišnik pa ga je spremil do gleda-lisca.
—	Samo do vhoda. Tega ne ve, ali je šel na gledalski prostor.
—	Iz česar ne moremo dokazovati, da ni šel noter...
—	Vi torej brezpogojno verujete v nedolžnost Elije Berger ja?
—	Brezpogojno. In zato bom še danes predlagal, da se takoj izpusti. Ubogi grbavec je zelo bolan; razburjanja, ki so v zvezi s preiskovalnim zaporom, bi le pospešila njegovo smrt. Težka odgovornost bi nas zadela, ako bi ga še nadalje držali v zaporu . . .
Tuzair, ki je ves čas stal pri oknu, ki se je odpiralo na Zrinjskega ulico in je pozorno poslušal kraljevega pravnika, se je opogumil in posegel vmes:
—	Nasprotno bi nas zadela težka odgovornost, ako bi dali Eliji Bergerju priliko za beg . . . Zelo mi je žal, da sem nasprotnega mnenja, ker trdno sem prepričan, da tega umora ni izvršil nikdo drugi, ko Elija Berger.
—	Molčite! Ne vtikajte se v naše zadeve! Vi se na to ne razumete 1
—	Toda prosim . . .
—	Ne ugovarjajte! — Enkrat za vselej vas opozorim, da v bodoče ne prestopate svojega oblastnega kroga, drugače bodete imeli z menoj posel. Vi ste dobili nalog, da izsledite grbavca in ga pripeljete pred g. kapetana, v slučaju, da ga najdete. Pravice, da ga zaslišite, niste imeli. Rav-notako ne za to, da mu odvzamete pismo. Kar je dovoljeno kapetanu in preiskovalnemu sodniku, tega vi ne smete sto-
riti! Vi ste navaden detektiv in se morate ravnati po navodilih predstojnikovih! Ste me razumeli?
—	Razumel, g. pravnik.
—	Nezaslišana drznost! — En, dva uspeha, ki pa ste jih — to ponavljam — dosegli slučajno, sta vam preveč vzbudila samozavest. Priznati morate, da ste tudi sedaj ustrelili kozla . . . Drug detektiv bi na vašem mestu imel več uspeha. Ko da ste se hote oddaljili od pota, po katerem bi na lahek način našli pravega zločinca.
—	Prosim, kateri je tisti pot?
—	Povem vam. Kakor vem, ste zaslišali tudi gospo Horvat. Povedala vam je, v kakem odnošaju je bil Gida Berenyi z umorjenim bratom ... Po njegovem bogastva je hrepenel. Neprestano ga je nadlegoval; trudil se je, da ga odvrne od zakona, maščevanje je koval zoper njega. — Pred umorom mu je poslal pismo, v katerem ga k sebi vabi .. . Bilo je torej edino v njegovem interesu, da se Nikolaj Berenyi odseli iz tega sveta ... In namesto tega, da bi krog hiše Gide Berenyi raziskovali, ste le grbavca podili, drugega pa ste pustili bežati.
Ubogi Tuzar! Tako se je počutil, ko človek, ki ga v grozni vročini polijejo z mrzlo vodo . . . Vesel je bil, da je ušel iz kapetanove sobe. Pri vratih se je zaletel v orjaškega detektiva.
—	Mojster, kaj novega?
—	Nagrado sem dobil . . . Pohvalili so me. — Napredoval sem . . . Ali ne vidiš, kako sijajno sem razpoložen?
—	Potem živeli! Greva pdt!
.— Nimam nič proti. — Hodi, sinko: napijeva se do črne zemlje ...
VI.
Zelenoola zdravnik.
Mihael Tuzar se je vso noč brez spanja premetoval v postelji. Njegova ambicija je bila žaljena, ker ga je pravnik tako neusmiljeno obrisal. Hej! Lahko je pravniku! — Snov za raziskovanje ima nabrano. Ubogi detektiv z veliko težavo nabere in zbere podatke, on pa komodno izbere to, kar lahko uporabi, in potem na podlagi tega sestavi ovad-
letos do konca maja uvozila 602 vagona galice ali 602.000 kg. Prihranek znaša 7,946.400 Din.
Čilski soliter, katerega je Slovenija letos porabila o-krog 20 vagonov, je bil obtežen z 1 Din 10 p za 1 kg. Vsled ukinj- n-- carin- znaša prihranek rad četrt milijona Din.
NajhujI:? pa so zacarinjeni plugi in plužni deli: 40 zlatih Din za pluge in 35 zlatih Din za plužne dele za 100 kg. Ker ima železni plug 65—70 kg, ss je plačalo od vsakega komada 250—300 Din carine. Z uUmjenjem te carine so se v veliki mori znižali stroški za kmetijsko produkcijo.
Da bomo nasprotnike poznali
Tri glavni »zadatki« radičevcev.
Pucelj pravi, da ima njegova radioevska podružnica tri glavne zadatke. (Ko bi vsaj slovensko pisal: »naloge«; op. ur.) Prvi zadatek: »Da ubijemo terorizem.« Zato pa so ubili hrvaški radičevci hrvaškega kmeta ljudske stranke in mu grozili, da bi ga pribili na križ, ako bi ga kam imeli! O tem beri posebej poročilo v tem listu. — Drugi zadatek: »Da ubijemo korupcijo.« Zato so dve leti skupaj z njo »delovali« na vladi. Sicer piše Pucelj: »Dosegli smo odstop Pašiča«, pa mi vemo, da ni odstopil, ampak le — umrl. Pa v večnost mu menda niso pomagali. — Tretji zadatek: »Da izenačimo davke.« Dve leti so ta zadatek tako izvrševali, da je plačeval Slovenec 1035 Din na glavo, Srb le 407 in Hrvat le 702 Din. Pucelj, ki je bil v vladi, je sam tako zra-čunal in on dobro ve, kakšne blagoslove je delil s svojega ministrskega stolčka.
Naš »zadatek«!
Ker bomo po vzgledu Puclja ne le politično radičev-ski, ampak bomo tudi začeli hrvaško govoriti, zato vemo, da bo dne 11. septembra »naš zadatek«, da volimo vsi v 1. skrinjico SLS.
»Sami si izberimo zastopnike!«
Tako piše radičevsko glasilo. Pa je reš pamet, ki je kratka kot kozji rep! Samega sebe tolče po ustih! Saj se je Radič sam postavil za kandidata, niso ga hoteli slovenski kmetje! Enako Prepeluh in drugi. Naše kandidate je postavilo ljudstvo na zaupnih sestankih. Ljudstvo si bo dne 11. septembra izbralo samo svoje zastopnike in to so: poslanci SLS.
Prepeluhovi gvanti.
Prepeluh ima več političnih gvantov. Rdeči je že Obledel. Potem si je dal narediti obleko, da bi bil kot od naše stranke. Bil je urednik »Avtonomista«. Tedaj je prevračal Pucljevo železnico po svojem listu. Bil je torej kondukter. Zdaj se je oblekel v zeleno obleko radičevcev. Ta še najbolj pristoja njegovemu obrazu, ki je tudi že vse zeleno od jeze in zavisti, ko — ikrogljic ne bo! — Je pa res šuftarija, če se kdo tako preoblači, ljudje pa o tem — zvedo!
Radičevci v suženstvu.
Pucljev list piše: »Mi gremo nasproti pravemu suženstvu.« Mi moremo to njihovo tarnanje le potrditi, ker naši slovenski radičevci so že itak v pravem Radičevem suženstvu. Če so toliko zaslepljeni, le naj bodo, a slovenski kmet je brihten dovolj, da se v to suženstvo ne bo podal.
Gosposka komanda!
Radičevci tako vpijejo zoper gosposko komando. Mi bi jim verjeli, če bi je sami ne imeli! Pa ravno oni jo imajo! Radič je komandiral, da bo on predsednik slovenske kmetske stranke, ki zato niti slovenskega predsednika nima! On je komandiral, da je uradnik-soaijalist podpredsed nik slovenske kmetske stranke. On je komandiral, da kandidirajo v mariborski oblasti Radič kot nosilec, pa še dva Hrvata, en advokat dr. Odič in še eden, pa Prepeluh uradnik. Kmetje pa pridejo šele zadaj, kjer ni nobenih poslanskih mest. In to radičevsko početje, to je — gosposka komanda! In tisti, ki jo izvajajo, vpijejo na druge, zakaj jo izvajajo! Naši ljudje pravijo takim: »ferderban folk!« Radičevci samii pa: »pokvarena gospodo«!
bo. Kaj se on briga za trudapolno detektivovo delo! Vsede se h gotovemu obedu, z dobrim apetitom je in v pekel pošilja kuharja, ako včasih slučajno preveč soli juho ... To ga boli najbolj, da redarni kapetan niti besede ni izprego-voril v njegovo obrambo, dasi je vedel za vsak njegov korak in ga je celo pohvalil za spretnost. Kdo je slišal, da general samo v zmagi hoče imeti del, za poraz pa prostega vojaka krivi! — No, nič za to! Šel je on že preko večjih stvari. Pri zaslišanju se že pokaže, da je imel on prav, ne pa ta prostaški pravnik. Časa je imel dovolj, da je lahko zopet premislil, kar je na policiji slišal . . .
— No, kolikor toliko ima prav ta pravnik. Dokazano ni, da je grbavec poznal umorjenega mladeniča; ako pa ga ni poznal, se vkljub podatkom izsledovanja čudno sliši, da bi dobro situiranega, poštenega Elijo Bergerja, ki je ves čas neoporečno živel, za umor najeli. Mnogo dokazov je zoper njega, navidezno ima vseeno pravnik prav. Oni mir, s katerim je Berger poslušal grozno obdolžitev, ona iskrena nevolja, s katero je protestiral zoper obdolžitev, je v vsakem lahko vzbudilo vtis nedolžnosti . . . Logični zakon in zdrava pamet narekujeta, da je grbavec nedolžen; moj nagon pa pravi, da je on morilec. Ako vse drugo pustimo na stran, ostane ono skrivnostno pismo, z ozirom na katero je Berger odrekal vsako pojasnilo. Sto proti enemu, da je med pismom in umorom vzročna zveza . . . Kdo ve? Morda je ravno Gida Bereoiyi pisal to pismo! Pravnik je najbrž dobro tipal, ko je rekel, da izpoved gospe Horvat na Gido Berenyija obrača pozornost. Edino njegov interes je ■bil, da so Nikolaja usmrtili ... Le z usmrtitvijo je lahko preprečil zakon, da bi potem lahko dobil do rok posestvo edinega brata ... Iz tega pa ne sledi, da je grbavec nedolžen, marveč da je zločinski tovariš Gida Berenyi, Eden je podpihovalec, drugi pa storilec . . . Najprej treba ugotoviti, kdo (je pisal ono pismo, oziroma poiskati treba pod-pihovalca . .
Z načrtom je bil gotov in dasi se je nekoliko prenaglil, se mora priznati, da ga je ženialno zamislil.
Grbavca so izpustili iz ječe, odpotoval pa ni Doma je ostal. Detektiv se je odločil, da ga ujame v past. Pisal mu bo pismo, po pisavi popolnoma enako onemu skrivnostnemu pismu. Verjetno je, da se grbavec pokori skrivnostnemu ukazu in obišče nepoznanega avtorja pisma. Skočil je
Kaj piše socijalist o Sloveniji.
Vodja slovenskih socijalistov, milijonar Anton Kristan je dne 28. julija t. 1. napisal v amerikanski slovenski list te-le besede: »Glede visokih davkov v Sloveniji in na Hrvaškem, nad katerimi se nekateri pritožujejo, moramo vpo števati dejstvo, da so te pokrajine v vojnih letih obogatele in pridobivale, med tem ko je Srbija trpela.« — Le socijalističnim skrinjicam, ki imajo tako sijajnega voditelja, nobene krogijice! Ti nas ja proglašajo da smo vojni dobičkarji! Pa nismo sami Kristani, ki bd za-mogli tako obogateti, kakor je on sam!
0 zenačenju davkov.
»Domovina« vprašuje, zakaj ni SLS že zenačila davkov? Najpreje naj nam odgovori, kdo je tisti, ki je neenake davke naložil! Krivca hočemo vedeti! Seveda, tega oni ne bodo pravili, ker to so oni sami. Več kot tri leta so vladali, radičevci pa dve leti, in v teh letih so se nalagali neenaki davki. Mi vemo, kdo jih je naložil. SLS pa je takoj, ko je prišla v vlado, znižala dohodnino za 30% in jo zjednačila z dohodnino drugih krajev. Pa, ko pride po volitvah v vlado, ibo še druge davke zjednačila, davke, ki so jih krivično razdeljevala demokratska in radičevska zastopstva v raznih vladah.
»Pivko nas lepo uči.«
»Domovina«, ki vedno piše, da naj kmetje vendar mislijo s svojo glavo, pa piše g. Mikša, da demokrate Pivko lepo uči. Pivko je sicer učitelj, a političen učitelj je bolj slab, ker je hotel naučiti naše ljudi, naj se kratkomalo pokorijo cenlralizmu, za katerega je glasovala njegova stranka. Takega učitelja je pač le šo g. Mikša potreben.
»Klerikalci so pustili katoliško Cerkev na cedila «
Tako strašno se boji »Domovina«. Kdo bo kat. Cerkev zdaj branil? Menda Žerjav? Da bi se takoj ponovila zgodba o kozlu, ki je bil — vrtnar.
»Sramota za Slovence.«
»Sramota za Slovence, da se pri nas nobene volitve ne morejo izvršiti brez ostudnih laži, klevet in lumparij.« — Te besede je »Domovina« spričo svojih številnih osebnih napadov, svojih laži, klevet in obrekovanj napisala — drugim v nauk. Izderi bruno iz svojega očesa!
Čast takim možem!
Naši volilci bodo šli letos vsi volit. Dobro razpoloženje za udeležbo pri volitvah se opaža skoro povsod. Letos jih bo malo, ki bodo doma ostali. Ljudstvo je spoznalo veliko važnost volitev dne 11. septembra. Naši vodilni pristaši dobivajo od vseh strani pisma, kako navdušenje vlada za sedanje volitve.
Župan V. K. iz Slovenskih goric piše: »Dne 8. avgusta sem bil tako nesrečen, da sem si izpahnil nogo. Priklenjen sem na bolniško postelj. Neznosne bolečine imam. Ali trdno upam, da v toliko okrevam, da se dne 11. septembra u-deležim volitev. Če drugače ne bo šlo, pa pojde s konjičkom. Dal Bog, da bi naša stranka dobila veliko večino pri sedanji tako važni volitvi. Volilci naše občine bodo šli vsi do zadnjega volit Slovenska*, ljudsko stranko . . .«
Od Marije Snežne pdše mlad mož: »Ni mi žal, da sem se v nedeljo udeležil shoda SLS. Še nikdar nisem bil na shodu Vaše stranke. Leta 1925 so me znorili samostojneži, a letos meseca januarja pa Gorišekovi demokrati. Ko sem pa v nedeljo poslušal prepričevalne besede govornikov SLS, sem sklenil, da bom dne 11. septembra prvokrat volil SLS. Pa ne samo to: Nagovoril bom vse znance, da bodo volili tako kot jaz. In v nedeljo, dne 11. septembra, bom šel od hiše do hiše in bom skušal vse voliloe spraviti na volišče za prvo skrinjico. Povem vam odkrito: Spoznali smo, da se moramo Slovenci držati samo ene stranke, če hočemo kaj doseči . . .«
Objavim izjave teh mož, da bodo tudi drugod volilci tako storili.
Medžimurci ne marajo Radiča.
Iz Strigove piše naš prijatelj:
Res velika večina nas je, ki smo do sedaj volili »zafu-ranega« Radica. Toda bedno ljudstvo si ni samo tega kri-vo. Iskalo sa je pomoči in volilo je tistega, ki je več obetal. A Kadic niti ene svoje obljube ni izpolnil. Obljubljal je Hrbtom mleko m med, a voliloi so ostali vedno na cedilu. Niti ene stotmke tega Radič ni dosegel za Hrvate, kar so dosegli poslanci Slovenske ljudske stranke za svoje Slo-vence Vendar še upamo, da ni prepozno. Po Radičevi kriv di ljudstvo v Medzimurju strašno trpi. Niti popisati se ne da, kako smo tu pomoči potrebni.
Radič, hvala Bogu, pri teh volitvah ne bo več imel tako obilne žetve, kakor do sedaj. Narod se obrača proč od njega m prestopa k Hrvatski ljudski stranki, sestri Vaše stranke. In če bi prišli poslanci Slovenske ljudske stranke K nam, ljudstvo bi šlo vso za njimi, ker gre glas po Medži-murju, da slovenski poslanci svoje ljudstvo ljubijo in se zanj tuda potegnejo. Radičevci pa samo ob volitvah pridejo
k nam po krogljice, potem pa se za ubogo ljudstvo ne zmenijo vec.
Slovence mi tu zelo spoštujemo. Saj smo prav za prav eno in isto. Ker je v Sloveniji mnogo bolje nego pri nas, si mnogi želijo pod Slovenijo. Ubogo ljudstvo nima tu Skoro nobenih pravic. Radičevci pa se za naše pritožbe sploh nikdar ne zmenijo . . .«
Ljudski zapeljivci, tako lahko mirno imenujemo Radi-čevce, ¡povsod zgubljajo. Če že Hrvati, osobito naši sosedje Medžimurci, zametujejo in odklanjajo Radiča, potem vsaj mi Slovenci ne bodimo tako bedasti, da bi še Radiču dali svoje glasove.
Vsi na volišče, da bo naša zmaga
sijajna!
Pri volitvah v oblastno skupščino dne 23. januarja 1.1. je ostalo skoro polovico volilcev doma. Iz hribovitih krajev ljudje vsled slabih poti in grdega vremena niso mogli na volišče. Ker so volitve sedaj v letnem času, ne bo ne ledu, ne snega, ki bi onemogočil prihod starih in bolehnih volilcev. Mirno lahko trdimo, da so večinoma vsi, ki so po zimi ostali doma, pristaši SLS. In te volilce moramo letos dne 11. septembra spraviti na volišče!
Volitve za narodno skupščino so največja pravica vsakega državljana. Kako boš volil in ali boš volil, od tega je odvisno, kaki poslanci pridejo v narodno skupščino, kako vlado dobimo in kako se bo v bodoče v državi vladalo in gospodarilo. Vsa tvoja pridnost in skrb pri domačem gospodarstvu ti ne bo nič pomagala, če bodo po tvoji krivdi zmagale pri volitvah take stranke, ki ne bodo poznale v državnem gospodarstvu- poštenosti in pravice.
Možje in mladeniči — volilci! Pojdite vsi do zadnjega na volišče! Saj volitev ni tako težko delo. Greš na volišče, tam dobiš krogljico, jo spustiš kar v prvo skrinjico, nato še pomoliš prazno pest v ostale skrinjice, pa greš domov in izvršil si važno, velevažno delo. To opravilo vendar ni tako težko. Hudo je samo tam, kjer imajo daleč na volišče. Ali tudi ta težava se prenese, če je le malo dobre volje.
Da bo naša zmaga 11. septembra sijajna in da se je bo vse slovensko ljudstvo veselilo, pojdimo volit vsi do zadnjega. Spravimo pa na volišče vse sosede, vse nance, tudi stare in bolehne! Naprezate konje ali vole in z vozovi po vsakega volilca, ki je betežen, onemogel ali pa iz kakega drugega vzroka sam ne pojde volit.
Kaka čast bo za one občine, ki bodo spravile vse, ali pa vsaj 80 do 90 odstotkov volilcev na volišče!
Zatorej: Vsi na volišče!
Vse krogljice samo v eno skrinjico in to je prva! *
iz postelje in napisal pismo: »Pridi! Čakam te!« — Izvrstno je znal ponarejati. V par trenutkih je bil gotov z zvestim prepisom pisma, ki ga je našel v grbavčevi denarnici. Narisal je tudi mrtvaško glavo. Pismo je dal v ovitek, napisal naslov, potem pa se je hitro oblekel, a ne v vsakdanjo sivo obleko. Na obraz si je pritrdil brado, pod nos špičaste brke. Oblekel je črn jopič, ponošene plave hlače, na glavo je nataknil mehek črn klobuk, široki krajec si je uravnal spredaj navzgor, zadaj pa si ga je potegnil dol do vratu. Pogledal ije v ogledalo in si zadovoljno mencal roke. Sobarica je komaj spoznala detektiva, ki se je prelevil v premo-garja. Pismo je vrgel v najbližnji poštni nabirainlk, potem pa se je podal v Velikopoljsko ulico na stražo. Zjutraj od osme popoldan do dveh je postopal pred grbavčevo hišo. Med tem časom se je pojavil na ulici hišnik, bivši redar. Tuzar ga je hotel preizkusiti: ali ga spozna v tej obleki. Pristopil je k njemu, mu pogledal v oči in prosil ognja. Oni mu je brez vsake slutnje dal cigaro, da si je lahko prižgal. — Krog poldan je prišel pismonoša. Gotovo mu sedaj izroči pismo. Premeteni detektiv se ni varal v računih . . . Nekako krog dveh je Elija Berger stopil skoz vrata. Previdno se je ozrl krog sebe, ali ga morda ne vidi kak znanec, potem pa je šel. Tuzar, da ne bi vzbujal suma, je pred njim korakal ... Na voglu Andrašijeve ulice je fijakerska postaja. Grbavec se ustavi; razmišlja, ali bi z vozom nadaljeval pot, toda hitro se premisli in peš gre skozi Akacij-sko ulico na Kerepeško ulico, na Jožefovo cesto in odtam v Pratersko ulico. Pred hišo št. 18 se ustavi in izgine skozi vrata.
Tuzar se šele sedaj domisli, da se je nerodno prenaglil. Storil je napako, ki se sploh ne da popraviti. Elija Berger namreč ne sluti, da je pismo, ki ga je opoldan dobil, ponarejeno. Sedaj gotovo izve, da je goljufan in bode v bodoče bolj previden. Mogoče celo odpotuje. Slutnja se vzbudi tudi v onem drugem in vsega bo konec! — Lase sli je pulil od jeze . . . Videl je, kako je Berger počasi šel v prvo nadstropje in pozvonil pri vrati nasproti stopnicam. Kakor se zdi, ni bilo doma nikogar, ker se vrata niso odprla . . . Grbavec je nekaj časa čakal, potem pa je prišel dol po stopnicah na ulico in se podal proti Jožefovi cesti.
Tuzar si je odahnil. Velika sreča, da tujca ni bilo doma. Se razume, da je šel v nadstropje, da izve, pri kom je
pozvonil grbavec. Pred vrati je bila steklena tablica z napisom: »Dr. Deziderij Popp, zdravnik vsega zdravilstva. Ordinira od 3. do 5. ure.« — Berger je torej zdravnika iskal in ker ga ni našel doma, se pozneje najbrž vrne. To pa treba na vsak način preprečiti. Hitel je na policijo, da bi našel Kopeka. Orjak ravno v tistem trenutku stopi iz sobe policijskega svetnika Žarmay.
S povešeno glavo in kiselim obrazem se opoteka po hodniku. Gotovo so ga obdelali do črne zemlje; najbrž je zopet strelil kakega osla.
—	Kopek, stoj za trenutek!
—	Kdo me kliče?
—	Sinko, ali me ne poznaš?
—	Mojster! V tej obleki? . . .
—	No, kaj je? Zakaj si tako potrt?
—	Zopet so mi ukradli zlato uro!
—Reči moram, lep detektiv si! — Gotovo so mislili, da si kak dobrodušen dedec z dežele.
—	Mogoče. Ta kožuh sem imel na sebi tudi takrat, ko so mi denarnico izmaknili.
—	K vragu s tem kožuhom- — Radi velikanske postave te tako spoznajo že iz kilometerske daljave . . . Vidiš, sinko, dobro bi bilo, ako bi se tudi ti privadil umetnosti prelevanja . . . Recimo, da bi se v pol uri preoblekel v prtljažnega nosača.
—	Joj, prosim, na to se ne razumem!
—	Poskusi! — Tu imaš deset goldinarjev. Na Novem trgu si kupiš jopič in kapo. Kar ostane, je tvoje . . . Potem greš na grbavčev dom.
—	Zakaj?
—	Poslušaj! Glej mi v oči, ko ti govorim! — Poveš mu, da te je poslal dr. Deziderij Popp iz Praterske ulice. Ne pozabi: dr. Deziderij Popp!
—	Grem.
—	Ali se ti je zmešalo? Niti ne veš, kaj mu moraš sporočiti ... G. doktor zelo obžaluje, da se je moral g. Elija Berger zastonj truditi, v naglici je bil poklican k nekemu bolniku.
(Dalje prihodnjič.)
Še nekaj o desetku.
V članek: »Slovensko ljudsko stranko hvali njen program«, objavljen v zadnji številki »Slov. Gospodarja«, sta se vrinili dve neljubi tiskovni pomoti. Tam, kjer pišemo o desetku, se mora stavek: ». . . posestva pod 50.000 Din (200.000 kron) so prosta desetka«, glasiti pravilno tako-le: »Posestva pod 150.000 Din (600.000 kron) ciste vrednosti so prosta desetka, ako otroci prevzamejo posestvo po umrlih stariših. ali stariši po umrlih otrocih (prvo koleno). — Med živimi ta ugodnost ne velja.
To določilo je zapopadeno v finančnem zakonu 1927-28, člen 89, odstake III- Da si bomo na jasnem ponavljamo še enkrat da so desetka prosta samo tista posestva pod cisto vrednostjo 150.000 Din in sicer le v slučaju, če otroci prevzamejo posestvo po umrlih stariših ali stariši po umrlih otrocih. V toliko popravljamo pomoto v zadnjem »Gospodarju«, da ne bo kdo napačno poučen. Med živimi torej ne velja prostost desetka. Po umrlih v prvem kolenu pa ne pri čisti vrednosti 50.000 Din, ampak že pri 150.000 Din. Ponavljamo pa še enkrat, da je znižanje desetka lep uspeh poslancev SLS. V Sloveniji bo ostalo na leto precej milijonov dinarjev, ker je desetek pri nepremičninah znižan od 6 na 4% in pri premičninah od 2 na 1%. Znižani desetek velja od 1. aprila 1927 naprej.
Požigalec, ki se krega nad gasilci.
Malopridnež zažge ponoči hišo, se skrije za grmovje in čaka. Ko pridejo gasilci — ker je ponoči, se zgodi to malo bolj pozno — pa zleze hudobni požiga!ec iz svojega skrivališča in prične gasilce oštevati, zakaj so tako pozno prišli, da ne znajo gasiti itd. itd. Kaj bi rekli čitatelji k temu? Na nekem shodu so ljudje odgovorili na to vprašanje^ Na ogenj ž njim, ker drugega tak hudoben človek ne zasluži.
Taki požigalci so pri nas samostojni demokrati. Zažgali so nam s svojo nesrečno politiko srečo in blagostanje slovenske hiše! Samostojni demokrati so glasovali za uvedbo delavskega davka, glasovali so za vojaški zakon 1. 1923, kateri predvideva tudi »vojnico«, nov vojaški davek. In sedaj kričijo po shodili, v »Jutru«, »Domovini« in drugih listih, češ, Slovenska ljudska stranka je vsega tega kriva. Ponavljamo še enkrat, da naša stranka po svojih poslancih ni glasovala ne za nesrečni centralizem, ne za vojaški zakon, ne za »vojnico«, ne za delavski in druge nove davke. Vse te grehe imajo na sebi samostojni demokrati in samo-stojneži! To so požigalci, ki se sedaj skrivajo in izza grma psujejo našo stranko, ki je vedno bila in bode proti krivičnim davkom.
Volilci! Zgrabite oožisralce samostojne demokrate in
du. Prekmurci so za Slovensko ljudsko stranko silno navdušeni in bo dobila v Prekmurju večino glasov.
Silno veličastno je izpadel tudi dr. Korošcev shod v pondeljek v M a r i b o r u. Dvorana Zadružne gospodarske banke je bila nabito polna, ljudje so stali na stopnjicah, pred vrati in na dvorišču pod okni. Bilo je nad 1500 poslu-Politik. Zborovalci so silno navdušeno pozdravljali g. dr. šalcev — toliko jih v Mariboru ni imel na shodu še noben Korošca, dr. Leskovarja in poslanca Žebota. Zelo so se pa osmešili socijalisti, ki so skušali napraviti par medklicev, pa jih je dr. Korošec tako zavrnil, da se jim je vse smejalo.
dne 11. septembra večji in lepši kos kruha kot smo ga
imeli do sedaj?
Tovariši! Kaj lepi govori na shodih in gnilo bahanje raznih laži-prijateljev esdeesarjev, radičevcev in drugih pritlikavcev; dejanja in program Slovenske ljudske stranke govorijo in nam kažejo našo pot v bodočnost! Ne veruj-mo nikomur in ne slepimo se sami, kajti edina resnica je, da je le SLS stranka, ki bo imela v bodoče našo usodo v rokah. Ona nam bo mogla, pa tudi hotela pomagati. Zato je pa tudi naša sveta dolžnost, da ji zaupamo, da ji tudi mi pripomoremo do sijajne zmage dne 11. septembra!
SLS je stranka za vse stanove; je poštena, in njen voditelj d. dr. Korošec je naš najboljši politik. Kako pa SDS, ali je tudi ta poštena? Ne! To je stranka kapitalistov, ki bi nas najraje utopila v žlici vode. SDS je nepoštena, absolutistična, protislovenska! SDS ni za nas! In Radič? Mar naj se njemu prodamo? Ne, nikoli! Komedijanti niso za nas! In socijalistične stranke? Tudi ne! Te so premajhne, brez pomena in brez moči!
Tovariši! Za nas je edino Slovenska ljudska stranka! Dne 11. septembra vsi na volišče in vsi iza našo pošteno, močno in ugledno SLS! Tu je naše mesto!
Vojni invalid.
Radičevo geslo: Kmet — kmeta
ubij!
Radič se rad baha, kako je človekol juben, kako je za popolno svobodo, posebno kadar so volitve. A kaj je storil letos? Organiziral je po Hrvaškem radičevsko orjuno, ki se imenuje »Čeka«. Ta Čeka ima povelje, da z nasiljem prežene vse, kar ni njihovega, da pristaše drugih strank napada ter jih s pretepom prestraši nastopati zoper Radiča. Tako je delala nekoč Orjuna za demokrate, tako dela sedaj radičevska Čeka za Radiča. Je pa to zadnje sredstvo, za katero kak politik zagrabi. In če je to tista blažena republika, ki jo je Radič tako gonil, potem jo naj le na Hrvaškem obdrži.
Radičevska »Čeka« »deluje«.
Radičevska pretepaška banda je v zadnjem času proti našim pristašem že marsikje nastopila z nasiljem. Dne 15. avgusta je v Križovljanih taka banda s kamenjem napadla zaupni sestanek naših mož. Na vsak način je hotela ubiti g. Šimraka in kmeta Borančiča. Dne 17. avgusta je v vasi Ru-dišici navalila v hiše naših somišljenikov ter tamkaj prete-pavala celo ženske in otroke in jih mnogo težko ranila. V vasi Zoretiči so našega kmeta Kukuljana s kamenjem pobili, da je v nezavesti obležal sredi vasi. To so le prva poročila radičevskih nasilij, iz oddaljnih krajev jih še nismo prejeli.
la zelo lepa. Predsedoval je g. župan Fluher, a govoril je g. poslanec Ž e b o t. Govor smo vsi odobravali, posebno še oni del, ko nam je razkril pogubonosne posledice socijal-demokraške hujskarije. Letos se bodo krogljice za našo stranko pri Sv. Petru pomnožile.
Volilni shodi v okraju Maribor desni breg se vršijo v nedeljo, dne 4. septembra, v Poljčanah po rani maši pred cerkvijo; govornik oblastni poslanec in odbornik g. Marko Kranjc; v Makolah po rani sv. maši pred cerkvijo in v Stu-denicah popoldne po večernicah; poroča na obeh shodih narodni poslanec Štefan Falež in drugi.
taka navodila. Odgovarja pa za take zločine tudi tisti, ki podpira tako bando, ki voli Radičevo stranko. Kakor bi bilo sramotno, če bi kdo volil orjunaško demokratsko stranko, r-nako je za poštenega kmeta, pa naj je bil do zdaj še tako repričan radičevec, danes nemogoče, da bi še volil Radiča, da bi podpiral tiste, ki hočejo, ne sloge, ampak pobijanje med kmeti. Po pravici lahko trdimo: Kdorkoli bo spustil kroglico v Radičevo skrinjico, njegove roke in duše se bo prijela kri tega nedolžnega kmeta-mučenika!
Volilne skrinjice.
Zakaj je osem volilnih skrinjic?
Oni, ki nočejo Sloveniji dobro, oni, ki se bojijo močne ■Slovenije, so napravili tako, da imamo osem skrinjic, da bi e slovenski narod razcepil na osem strani, potem bi bilo — lahko »delati«, zaraditi nad nami.« Tisti, ki so postavili volilne skrinjice, pa nimajo svojih pristašev med ljudstvom, so rekli, da je naš kmet neumen, da mu bodo nekaj obljubili, pa bo volil ta v to, oni v drugo skrinjico. Razcepljenost hočejo, zato so nastavili toliko skrinjic. A naš kmet se ne bo dal vjeti v to past! On dobro pozna te skrinjice in ve, kaj je v njih skritega.
I. je naša, SLS.
Kdor hoče, da bo v državi red in pravičnost, da bo med' stanovi vzajemnost in sodelovanje, da bo Slovenija prenehala biti pastorka v državi, bo volil v I. skrinjico. SLS bo po volitvah v vladi, čim močnejša bo, tem bolje bo za Slovenijo, ki bo na ta način imela več vpliva v vladi!
II. je krvava Radičeva kišta,
-škropljena je s krvjo nedolžnega kmeta-mučenika Talana Iz čučerja pri Zagrebu. Če hočeš republiko, v kateri te bodo na cesti kamenjali, ponoči udarili v tvojo hišo in ti pretepali ženo in otroke, potem boš volil v to skrinjico! Sam si '}0Š pripravil svojo sramoto in svoj težak položaji
III. skrinjica: kupljena, neslovenska, slabo-gospodarska
stranka.
Ta nosi sicer ime: Združena slovenska gospodarska lista. A je Urek dobil nekaj »obljub«, da je uskočil sem. In drugi menda tudi. Torej je kupljena in ne združena lista. Slovenska ni, ker slovenski narod taji. Gospodarska ni, ker je zapravila do 50 milijonov dinarjev slovenskih vlog v Slaven-:,ki banki, ker je povzročala strašno davčno izžemanje Slovenije. Kdo Slovencev naj voli v tako skrinjico? Volil bi proti sebi in svojim!
IV.	Nemci.
Slovenci smo in svojega naroda tajili ne bomo. Oni Nemci pa, ki žive med nami, najbolje napravijo, da so lepo mirni in se nam pridružijo, sicer se naj le sami borijo, kakor hočejo! —
V.	Radikali.
Ni treba Slovencu iskati mesta v Radičevi hrvaški stranki in tudi ne v katerikoli srbski politični stranki. Slovenci se združimo v svoji Slovenski ljudski stranki in potem sodelujmo s poštenimi radikali! —
VI.	Socialisti.
Kdor hoče vojsko, hudo vojsko med stanovi, ki ne traja le eno leto ali pet, ampak vse tvoje življenje, ta podpira te zaslepljene ljudi, ki sejejo sovraštvo med stanovi. Kdor voli te, sam ustvarja svoje sovražnike in si zažiga streho nad glavo. —
VII.	Komunisti.
Njih geslo poznamo: Kar je tvoje, je moje, kar je moje, tebe nič ne briga! Njih politična žlahta je napravila revolucijo na Dunaju. Njih politična žlahta so boljševiški strici v Rusiji. Ne stopaj v to žlahto in ne voli v to skrinjico! —
VIII.	Zagorski.
Lepa je naša pesem: »Zagorski zvonovi prav lepo po-jo.« Ko bi ta človek vsaj zvon imel, da bi se kaj o njem slišalo. Če si pozabil dati kroglico v prvo skrinjico, nesi jo skozi in ne izpusti je v zadnjo, ampak zahtevaj, da smeš še enkrat od začetka voliti! In zdaj spusti v prvo!
Spodnja Sv. Kungota. Poslanec in naš kandidat g. Fr. Ž e b o t je prišel v nedeljo, dne 28. avgusta, k nam in nam je poročal o zanimivih stvareh. Posebno smo pozorno poslušali, kako se dela od strani naše stranke na to, da bi se doseglo prijateljsko razmerje z našo sosedinjo Avstrijo in z drugimi državami na severu. Za nas je to zelo velike važnosti. Če se bo odprla meja za našo živino, vino in sadje, bo to boljše za kmeta, pa tudi za delavca, ker bode prišlo več denarja med ljudi. Kungovčani smo obljubili, da bomo šli dne 11. septembra vsi volit prvo skrinjico. Volilci iz Rošpoha volimo v Kamnici. Prihodnjo nedeljo popoldne ob treh pride poslanec Ž e b o t k g. županu Hauptmanu na zborovanje. Pojdimo vsi na shod!
Št. Ilj v Slov. gor. Pri nas je dne 28. avgusta govoril na volilnem shodu SLS predsednik oblastne skupščine g. dr. Leskovar. Z zanimanjem je ljudstvo poslušalo njegov govor o važnosti volitev. Predsednik g. Thaler je pozval vse volilce, da vsi do zadnjega gredo na volišče za našega domačina.
Cirknica pri Pesnici. V nedeljo, dne 28. avgusta, pop., se je tukaj vršila prava slovesnost naše stranke. Prišli so iz štirih župnij volilci na zborovanje, ki ga je sklical naš kandidat g. Že b o t. Poleg njega sta nas obiskala še tudi oblastna odbornika g. dr. Veble in g. Supanič. Govore smo poslušali s posebno pozornostjo. Navdušeno je za SLS govoril še obrtnik g. Martin Rozman. Tudi železničarji so sklenili, da bodo vse volili SLS. Volilci v tem kraju smo posebno hvaležni naši stranki, da nam je po poslancu g. Žebotu in gerentu okrajnega zastopa g. dr. Vebletu dosegla in omogočila zgradbo novega železniškega postajališča v Oirknici. Kaj bomo mi volili tujce, ki naših domačih razmer ne poznajo. Radič naj ostane v Zagrebu, Pivko pri Sokolih ter naj piše še več, kako je na fronti pomagal Italijanom. Rdečih socijalistov pa že celo ne maramo, ker nočemo, da bi nam ti gospodarili, saj vemo, kaj so nedavno počenjali na Dunaju. Shod je zelo dobro in spretno vodil naš župan g.Vicman. Šentiljski pevski zbor je povečal lepo narodno slavnost s petjem.
Jarenina. Oblastna odbornika gg. Supanič in dr. Veble sta dne 28. avgusta priredila tukaj volilni shod. Jareninča-ni bomo zopet po stari naši navadi volili našo SLS, za katero letos prijatelj Gungl agitira s svojo vihravostjo. Pozvan, še niti z besedico ni upal hvaliti »Radičeve torbe«.
samostojneže-radičevce ter ob volitvah s krogljicami v rokah obračunate ž njimi, kakor zaslužijo.
Nobene krogljice požigalcem! Slovenci, volimo samo našo branite! jico: Slovensko ljudsko stranko! Vse krogljice v prvo skrinjico!
In mi, invalidi!
Sredi volilnega boja smo. Povsod se sklicujejo shodi vseh strank in strančic poštenih in onih, ki pred volitvami zlate gradove ponujajo, po volitvah se nam pa smejijo. Veliko se govori in obeta na shodih, po časopisih itd., toda, ali je pa tudi vse to verjetno, kar slišimo in kar čitamo? Ne! Čemu nam prazne fraze, čemu očarujoče obljube, ko pa se po volitvah razblini vse v nič.
Tovariši-invalidi! Ne fraze in ne prazne obljube nam ne bodo nič koristile; mi sami si moramo pomagati! Od nas samih je odvisno, kakšna bo naša -bodočnost. Ne zamudimo torej te priložnosti, kajti čas poteka hitro, a mi, ali smo se že odločili, koga bomo volili?
Vsi stanovi se zavedajo, kolike važnosti so volitve v narodno skupščino dne 11. septembra t. 1., a mi, se li ludi mi tega zavedamo? Smo mi tudi pripravljeni, odrezati sebi
Radičevca — ubila kmeta.
Najstrašnejši zločin pa sta izvršila dva radičevca Ru-stan in Miendaj nad našim pristašem kmetom Talanom v vasi čučerju pri Zagrebu. V nedeljo, 21. avgusta je šel kmet Talan od službe božje v trgovino. Že tam sta ga napadla. Talan se je hotel izogniti in je šel v gostilno. Prišla sta za njim. Hotela sta ga prisiliti, da kliče: »Živel Radič«! On je klical: »Živela hrvatska pučka stranka.« In tedaj sta kmeta Rustan in Miendaj zagrabila lalana, šta ga vrgla na tla, eden je stisnil glavo na tla, drugi pa mu je zasukal noge nazaj tako, da sta jih zavezala na vratu. Tako zvitega v klop-čič sta zakotalila po stopnicah gostilne na cesto, kjer sta ga pustila ležati. Kdaj je umrl, se natančno ni moglo dognati. Strla sta mu hrbtenico in to je imelo za posledico — smrt. Tako je radičevska »Čeka« ubila svojega soseda in tovariša kmeta Talana. V vsej državi se razpravlja o tem strašnem dogodku. Dr. Korošec je v Beogradu pri vladi zahteval, da odločno nastopi zoper organizirano radičevsko bando.
Ne voli Radiča, sicer se prime kri tega kmeta-mučenika tvoje roke!
Za taka nasilstva ne odgovarja samo tisti, ki ga je izvršil, ampak tudi tisti, ki je dotičnega nahujskal. To je predvsem ono vodstvo Radičeve stranke, ki je poslalo svojim
Poročila S. L. S.
VELIČASTNA ZBOROVANJA DR. KOROŠCA V PRLE-KIJI, PREKMURJU IN V MARIBORU.
Preteklo nedeljo je zboroval g. dr. Korošec v središču Prlekije, v Ljutomeru, in popoldan nato v Črensovcih v Prekmurju. Oba shoda sta bila pravi manifestaciji naših Prlekc\ in Prekmurcev za Slovensko ljudsko stranko. — Shoda v Ljutomeru se je udeležilo nad 3000 ljudi, shoda v Črensovcih pa nad 2500.
Nasprotniki so s vsemi silami delali, da bi naše ljudstvo o. i vrnili, da ne b< dospelo poslušat dr. Korošca. Zelo značilno je n. pr., da so bile ure vseh postaj od Radgone in Murske Sobote do Ljutomera v nedeljo kar naenkrat za 10 minut spredaj od običajnega časa, tako da je na stotine ljudi iz Gornjega Murskega polja zamudilo vlak ter se niso mogli shoda udeležiti. Za to zadevo se bomo še zanimali ter jo hočemo razčistiti.
Shod v Ljutomeru se je vršil po službi božji na Glavnem trgu. Otvoril ga je podpredsednik oblastne skupščine g- Jakob Rajh. Nato je govoril z odra, ki je bil ovit v zelenje» cvetje in okrašen z zastavami, g. dr. Korošec. Govoril je najprej o novi zunanji politiki, ki hodi vedno bolj v pravcu, kakor ga je že od nekdaj zagovarjala SLS. Nato je v glavnih obrisih začrtal našo notranjo politiko, dotaknil se sedanjega volilnega boja, omenil strašno nasilje ra-dicevcev, ki ubijajo svoje politične nasprotnike. Njegov govor je bil cesto prekinjen z navdušenimi vzkliki, ko pa je končal je zavrešalo gromovito odobravanje.
Na shodu v Črensovcih, v domači župniji poslanca g. Klekla, je dr. Korošec zonet govoril na velikanskem sho-
Shodi g. dr. Korošca so dokazali, da stoji stvar SLS na Štajerskem trdno ter pri volitvah ni bojazni, da ne bi dosegla odločujočo zmago.
Dr. Hohnjec govori v četrtek, 8. septembra (na praznik Marijinega rojstva) pri Sv. Juriju ob Ščavnici na shodu i>o rani sv. maši.
Dr. Hohnjec je imel v nedeljo, 28, avgusta, dva volilna shoda, v Z r e č a h in pri Sv. K u n i g u n d i na Pohorju, ki sta bila prav dobro obiskana ter sta najlepše uspela. Pri Sv. Kunigundi je vodil shod ter govoril Jurij Orož iz Zreč, član okrajne organizacije SLS za konjiški okraj.
Shodi SLS v konjiškem okraju: v nedeljo, 4. septembra, po rani sv. maši v Ž ič a h, potem po sv. maši v Šp i-t a 1 i č u, na obeh govori narodni poslanec dr. Hohnjec; 4. septembra po rani sv. maši v Č a d r a m u, kjer govori urednik Januš Goleč iz Maribora, in na Prihovi tudi po rani sv. maši, kjer govori oblastni poslanec Matija N a-potn i k; v četrtek, 8. septembra (na Marijin praznik) na K e b 1 j u zjutraj po cerkvenem opravilu, govori oblastni poslanec Matija Napotnik.
Rošpoh pri Mariboru. Volilci iz celega Rošpoha ste povabljeni, da pridete v nedeljo, dne 4. septembra, popoldne ob treh v hišo župana g. Hauptmana na volilni shod, katerega priredi poslanec Franjo Ž ebot. Pridite tudi sosedi!
Spodnji Porčič. Pri (posestniku Janezu Gungl bo volilni shood SLS n apraznik dne 8. t. m. ob dveh popoldne. Govorita poslanca Žebot in Supanič. Povabljeni volilci iz Porčiča, Spodnjega in Zgornjega, od Sv. Trojice ter iz Žer-javcev.
Sv. Peter pri Mariboru. Shod SLS v nedeljo, dne 28. avgusta, se je pričel že zjutraj pol sedmih. Udeležba je bi-
Kmetje, delavci in drngi volilci! Skup se vstopimo in enotno volimo! Pokažimo se politično zrele, zberimo moč svojega naroda in če tudi smo majhni, če bomo složni, bomo nekaj dosegli! Srečna bodočnost Slovenije je le v prvi skrinjici! Torej vsi na volišče in vsi volimo le v 1. skrinjico!
Kaj je novega?
Prihodnjo številko »Slovenskega Gospodarja« odpošljemo že v torek. Za inserate je zadnji čas v pondeljek dopoldne.
Birmovanje v šentlenartskem okraju se vrši en teden prej ikot je bilo prvotno določeno. Škof g. dr. Andrej Kar-lin je odpotoval v šentlenartsko dekanijo in izostane do 8. septembra.
Podelitev župnije. Vič. g. Ivan Bosina, župnik v Podčetrtku, je dobil župnijo Sv. Jurij v Slov. gor. — Vič. g. Blaž Brdnik, provizor, je dobil župnijo Sv. Ožbald ob Dr.
V zadnjem trenutku preprečena nesreča. Iz Maribora vozi goste in izletnike v Rogaško Slatino ob nedeljah mestni avtoomnibus. Cesta iz Maribora proti Slatini gre večkrat preko glavnega železniškega tira. Malo pred Poljča-nami so bile zatvornice odprte in avtoomnibus se je spustil na tir. Ko je bil na sredini dvotirne proge, sta se zaprli na obeh straneh zatvomici in avtomobil je bil na sredini, in od Poljčan je že pihal brzovlak. Šofer avtoomnibusa je imel še toliko prisotnosti duha, da je kriknil potnikom, naj skočijo z avtomobila, par moških je dvignilo zatvomi-co, šofer je krenil avtomobil preko tira in v tem trenutku je že bil mimo brzovlak. Tako je šofer v zadnjem trenutku preprečil strašno nesrečo. Pri omenjenih zatvornicah ni čuvajnice, ampak jih zapira čuvaj, ki je precej daleč od križišča in ni vedel, v kako grozno past da je ujel mariborski mestni avtoomnibus, ki je bil poln izletnikov.
Težka železniška nesreča. V petek zjutraj ob tričetrt na tri se je pripetila pri Mariboru grozna železniška nesreča in je pripisati golemu slučaju, da ni postalo pet oseb smrtna žrtev. Malo prej, preden se Ptujska cesta združi s Tržaško cesto, vodi prva preko železniškega tira, ki je zavarovan z zatvomicami. V petek so kmetje iz vasi Bukovci pri Ptuju peljali zelje na mariborski trg. Ko so privozili drug za drugim do zgoraj omenjenega križišča Ptujske ceste in železniškega tira, sta bili obe zatvomici odprti. Na prvem vozu je sedel kmet Franc Kekec s svojo ženo. Ko je bil z vprego na sredi tira, se ozre in vidi, da mu drvi v bok osebni vlak, ki je vozil iz Ljubljane v Maribor ob 'X na tri zjutraj. Mladi posestnik je še zbral toliko prisotnosti duha, da je udaril z bičem po konju; ta je skočil preko tira in v tem trenutku je že butnila lokomotiva z vso silo ob voz. Kekeca in njegovo ženo je vrgel sunek preko konja, voz je razdrobilo in razpršilo zeljnate glave. Kekec, njegova žena in konj so ostali nepoškodovani. Za Kekecovim vozom in sicer tik za njim, je bil drugi, na katerem so sedele tri žen ske. Lokomotiva je zagrabila konja, ga takorekoč odrezala od voza in ga vlekla pod seboj. Truplo živali je bilo popolnoma razmesarjeno. Ženske je sunek vrgel z voza in je dobila lažje poškodbe edino 521etna Meznarčič Terezija iz Bu kovcev. Poškodovana je v bolnici, a bo kmalu zdrava. Na ravno istem mestu se je že zgodilo več nesreč in opisani podobna leta 1911. Vse nesreče se dogajajo radi tega, ker je po Ptujski cesti po noči in po dnevu velik vozovni promet, a se premalo pazi na vestno in pravočasno zapiranje in odpiranje zatvornic.
Spomin iz volilnega boja pred nekaterimi leti. Od Sv. Barbare v Slov. goricah nam pišejo: Pri predzadnjih volitvah narodnih poslancev so pri nas samostojneži, sedaj ra-dičevci, strastno agitirali proti Slovenski ljudski stranki s petrolejem, ki ga je oddajala samostojno-radičevska družba »Panonija«. Mnogi so bili tedaj tako nerodni, da so radi tistega smrdljivega petroleja volili s samostojneži. Poslanec Žebot je tu na shodu tedaj svaril ljudi pred volilnim petrolejem in samostojno »Panonijo«. Rekel je: Mnoge bo
še glava bolela radi »Panonije«. In res jih danes v mariborskem okraju mnoge tako glava boli po »Panoniji«, da so prišli celo ob premoženje. Naj bo to svarilen vzgled, da volilci ob volitvah ne verjamejo samostojnim in Radičevim lažnjivim agitatorjem.
Vlak, ki je pripeljal vestfalske Slovence, se vrača nazaj proti Nemčiji v pondeljek, dne 5. septembra, in sicer odide iz Ljubljane ob 1. uri popoldne. V Celje pride vlak ob 3. uri iin potniki gredo skupno k sv. Jožefu, kjer bode kratka pobožnost. Iz Celja odpelje ob 4.45, Grobelno 5.06, Poljčane 5.31, Pragersko 5.50, Maribor prihod 6.18. Na iz! kaznicah, ki so jih potniki dobili v roke, so te številke naznanjene. Če bi pa kdo ne imel ali jo izgubil, prosimo, da ga opozorite, da ne bo vlaka zamudil! Vsak naj prinese izkaznico seboj in tudi nemško železniško karto, in s to ga morajo spustiti na vlak, ne da bi kaj plačal. V Mariboru bo poslovilni večer, potem bodo prenočili tam, večinoma v vlaku. Iz Maribora glavni kolodvor odpelje vlak zjutraj ob 4.20, Maribor koroški kolodvor 4.25, Brezno-Ribnica 5.08, Dravograd-Meža 5.47, Prevalje 6.16, Pliberk 6.37. Prosimo, naznanite to vsem, ki so Vas prišli obiskat iz Nemčije, če bi kdo tega še ne vedel, da ne bo kake zmote in zmede!
Srebrna sv. maša pri Sv. Juriju ob južni žel. Pri tuk. podružnici sv. Rozalije je dne 9. avgusta obhajal srebrno sv. mašo č. p. Lovrenc Novak, gvardijan v Krškem. Pri cerkveni slovesnosti mu je ginljivo in v srce segajoče go-u voril tukajšnji dekan, duhovni svetovalec in župnik vlč. g. ^ Valentin Milčuš. Na rojstnem domu g. jubilanta, pri Cestnem Jožetu, je celo družbo nad vse lepo pogostil sedanji lastnik in .posestnik g. Jožef Podgoršek. Č. patru jubilantu kličemo na mnoga leta!
Razpis Ferkovih dijaških ustanov. Kuratorij razpisuje za išolsko leto 1927-28 deset ustanov za mariborske srednješolce po 750 Din, in deset ustanov za visokošolce po 1500 Din. Prednost imajo zapustnikovi sorodniki, nato pa prosilci iz šentlenartskega okraja, oziroma mariborskega okrožja. Opremljene prošnje je poslati do 5. septembra na Posojilnico v Mariboru.
Salezijanski zavod na Rakovniku (Ljubljana) objavlja: Da se omogoči študiranje tudi onim nadarjenejšim dijakom, katerih starši so manj imoviti, sprejema naš zavod v svoj konvikt dijake, ki obiskujejo nižjo gimnazijo in sicer pod zelo ugodnimi pogoji glede vzdrževalnine. Gojenci imajo v zavodu vso oskrbo, vzgojo po načelih č. Don Bosca, skrbno nadzorstvo in tudi potrebe instrukcije brez vsakega doplačila. Za informacije se je obrniti na vodstvo Sale-zijanskega zavoda na Rakovniku v Ljubljani.
Nova knjiga. Dr. Fran Vatovec: »K starejši upravni in gospodarski zgodovini laškega okraja.« Ta 96 strani obsegajoča knjiga se dobiva pri Hranilnici in posojilnici v Laškem, ki je knjigo založila, za na polovico znižano ceno 30 Din. V njej je temeljita razprava o upravi laškega urada v 13. stoletju, o tedanjih gospodarskih razmerah v laškem in celjskem okraju, o zemljiški in parcelni odmeri. Navaja imena vasi in zaselij ter imena kmetov; krajevna imena in večina hišnih so se ohranila vsaj kot domača od 13. stoletja do danes. Nedvomno bo knjiga, prva o tej tvarini v našem jeziku, zbudila pozornost narodopiscev in vseh, ki se zanimajo za upravni in gospodarski razvoj laškega in celjskega okraja.
Poštenemu najditelju! Na selitvenem potovanju v četrtek, dne 25. avgusta, med 4. in 7. uro zjutraj, se je zgubila na cesti Maribor—Vitanje potna košarica z vsebino^ knjiga in različne potrebščine. Pošten najditelj, oziroma,' kdor bi mogel dati kake podatke, se najuljudneje prosi, da sporoči na naslov: Marica Soršak, Maribor, Majstrova ulica 18, ali pa: osnovna šola, Vitanje.
Za Dijaško kuhinjo v Mariboru je bilo nabranih 80 D na sedmini za g. Ignacijem Talerjem, posestnikom v Zgornjem Dupleku. Lepa hvala!
Kot gnus dnevnega življenja čutijo mnogi ljudje toliko in mnogo razširjena hemorrhoidna obolenja. To spada med najneprijetnejše in najneugodnejše vzroke, ki obtežu-
jejo nase zdravje. Vzroki njihovega nastanka se dajo danes na podlagi najnovejših rezultatov bakterioloških naukov popolnoma odstraniti, ker se bakterije, ki povzročuje-jo hemorrhoide, uničujejo z zdravilnimi in zaščitnimi sredstvi. One specifične zdravilne tvarine vsebuje »Posterizan« — ki se dobiva v vseh lekarnah. Kdor se zanima, najde natančnejše podatke v znanstveni brošuri, katero pošlje na zahtevo brezplačno »Isis« d. d., Zagreb.
Gospodarstvu.
Vinski trg.
Malo časa še nas loči od trgatve in zato se začenja novo zanimanje za tržne prilike na vinskem trgu. Nova kampanja ne bo našla večjih zalog starega vina, a tudi pritok iz goric bo ostal letos ¡povprečno pod normalo. Minule slab-se letine so porabile rezerve, letošnji nastavek grozdja pa ni bil obilen in skrčile so ga razne ujme, dočim bi lepo vreme utegnilo dozoreti izvrstno vino. Zadnjo deževje je tudi zelo blagodejno vplivalo na zorenje grozdja, ki dozoreva in pridobiva z vsakim solnčnim dnem na sladkobi. V Dalmaciji, Banatu in južni Hrvatski je tudi suša naredila nekaj škode, posebno v plitvih zemljah. Nakup starih vin počiva in trgovina se pripravlja na novo trgatev. Stare zaloge so večinoma v njenih rokah, ali ležijo pri producentih, katerim ni sila za denar, vedoč, da se bodo ta vina iskala do novega leta.
Merodajnega izvoza iz Jugoslavije še ¡ni, čeravno bi ta zelo blagodejno vplival na utrditev trgovske bilance ter bi poživil tudi notranji trg. Upajmo, da se bodo pričetki trgov skih zvez z Avstrijo, Čehoslovaško, Francijo in Nemčijo še poglobili. Nočem razmotrivati, kje leži krivda, da še nismo prišli v tem oziru na zeleno vejo, sigurno pa je, da so se trgovske razmere celega sveta zopet tako spremenile, da se mora blago ponujati.
Sosednja Avstrija, ki ima v celoti komaj za 10.000 ha več vinogradov, kakor majhna mariborska oblast in koje letni pridelek ne zadostuje niti za potrebe Dunaja, uvaža letno na tisoče in tisoče hektolitrov vina iz Italije, Francije, Španije, Grške, Rumunije, Bolgarije in Madžarske. Iz naših dežel pa, ki ležijo pred njenim pragom, se ne uvaža skoro ničesar, ker se nismo znali prilagoditi novim razmeram za izvoz. Posebno naša slovenska kvalitetna in tam gori dobro znana in priljubljena vina bi našla v Avstriji siguren trg. Samo da bi se stremljenje naše trgovine in vinskega zadružništva še količkaj podprlo s strani trgovskih in obrtnih zbornic s pomočjo vlade.
Nakupovalnih cen za novi mošt še ni, ker se bo v Dalmaciji in v Banatu pričela trgatev z začetkom septembra, v Sloveniji pa šele sredi oktobra. Boljša kakovost letošnjega mošta bo sigurno tudi vplivala na cene.
Hmeljarjem v Savinjski dolini!
Ljudska posojilnica v Celju opozarja hmeljarje v Savinjski dolini, da sprejema čeke, ki jih dobijo za hmelj, kot gotov denar, katerega jim na zahtevo izplača ali pa izda zanj hranilne knjižice. Vloge obrestuje brez odpovedi po 6%, proti odpovedi po dogovoru. — Ljudska posojilnica v Celju, na Cankarjevi cesti, poleg davkarije je najtrdnejši kmečki denarni zavod, zato naložite svoj denar le pri njej, kjer je najbolj varno naložen.	1200
Štiridnevni tečaj za konserviranje sadja in zelenjave se vrši v času od 19. do 22. septembra t. 1. na srednji vin. in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. Ubož nejši udeleženci udeleženke), ki doprinesejo o tem potrdilo od svojega županstva, lahko dobe hrano brezplačno na zavodu. Prijave je poslati na direkcijo šole najkasneje do 16. septembra t. 1.
Trbonje. Na praznik Male gospojnice dne 8. t. m., po sv. opravilu se vrši tukaj volilni shod SLS. Na shodu govori oblastni poslanec g. Ovčar in drugi.
Dravograd. Volilni shod SLS se vrši tukaj na praznik, dne 8. t. m., po prvem sv. opravilu, na katerem govorijo narodni in oblastni poslanci.
Velika Nedelja. Kandidat za narodno skupščino g. A. Bedjanič priredi tukaj v nedeljo, dne 4. t. m., po rani službi božji volilni shod, na katerem nastopijo še tudi drugi govorniki.
Na Polenšaku se je vršil zadnjo nedeljo zelo dobro obiskan shod SLS. Zborovanju je predsedoval predsednik krajevne organizacije g. Meško, poročal je urednik Januš Goleč iz Maribora. Polenšak je trdno v taboru SLS.
V	Središču ob Dravi se vrši na praznik dne 8. t. m. po rani službi božji volilni shod SLS. Na shodu govori narodni poslanec g. Bedjanič.
Volilni shodi poslanca in kandidata g. Štefana Faleža se vršijo: v četrtek, dne 8. t. m., v Rušah po rani sv. maši v Društvenem domu, v Limbušu po pozni sv. maši blizu cerkve in popoldne ob treh v Bezeni pri Limbušu v gostilni. Govorijo tudi kandidatov namestnik Mlakar in oblastni poslanec Kores.
V	Razvanju pri Mariboru je dne 15. avgusta poročal narodni poslanec g. Štefan Falež in oblastni poslanec g. Kores. Udeležba je bila zadovoljiva, kljub temu, da so socijalisti komunističe struje preješnji dan radikalni shod na surov način razbili. Tudi nam so hoteli shod razbiti ali preprečiti, pa zaman. Obnašanje teh »socijalistov« je bilo tako najmanj rečeno žalostno, da ni mogoče najti izraza. Pri odhodu iz gostilne Pukl, ali iz prostorov Zborovanja o-krog polnoči nas je na cesti čakala neka ne preveč trezna in nahujskana druhal z gotovim namenom, nas tudi dejansko napadati. Ta namen ¡pa je žandarmerija s svojim taktnim nastopom preprečila, kar je zelo hvalevredno. Naši volilci se ne bodo klonili terorju nasprotnikov takšne sorte.
Poljčane. V nedeljo, dne 4. t. m., po rani sv. maši, se vrši tukaj shod SLS, na katerem govori oblastni poslanec g. dr. Schaubach in drugi.
Volilni shod na Remšniku priredi v nedeljo, dne 4. f. m., po rani sv. maši oblastni odbornik g. Kugovnik iz Pre-valj. Razen imenovanega nastopijo tudi drugi.
Volilni shod SLS v Trobljah pri Slovenjgradcu se vrši na praznik male maše dne 8. septembra, popoldne po ve-černicah. Na shodu govori oblastni poslanec Ovčar in drugi
Poslanec Vlad. Pušenjak govori v nedeljo, dne 4. septembra, na shodih: v Slovenjgradcu po službi božji v gostilni Goli; v Podgorju po maši ob 11. uri; v Pamečah ob treh pop.; na praznik, 8. t. m., pri Sv. Joštu na Kozjaku po rani maši; v Št. Janžu na Vinski gori ob 11. uri; popoldne pa v župniji Velenje; čas in kraj bo krajevna organizacija razglasila.
Marenberški okraj tudi noče zaostali za ostalimi okraji in se prav marljivo pripravlja za volitve. Radičevcem je od klenkalo v okraju, malo se še šopirijo socijalisti, a ni prav nobenega navdušenja, ker gredo ločeno v volilni boj in ker se obsoja, da se socijalisti, katerih voditelj je učitelj Mo-derndorfer, vežejo s komunisti. »Dobrote« komunistov so preveč znane, zato se nihče ne morejo ogrevati za socialistično stranko, katera hoče napraviti Moderndorferja za poslanca s pomočjo — komunistov. — SLS se v okraju lepo razvija: od meseca maja do julija je priredila 6 shodov, na katerih je poročal narodni poslanec Vlad. Pušenjak in oblastna poslanca Kugovnik in Stabej, oblastna poslanca sta sama priredila več dobro uspelih shodov, preteklo nedeljo pa je govoril na dobro obiskanih shodih v Št. Jerneju in Gornji Vižingi narodni poslanec Vlad. Pušenjak. V obmejni župniji Sv. Jernej se je zbralo mnogo ljudstva kar iz treh obmejnih župnij — praznoval se je zelo slovesno farni patron in blagoslovil lep nov križ —, katerim je naš poslanec razložil politični položaj in podal načrt dela v bodoči narodni skupščini. Zborovalci so odobravali izvajanja in se s poslancem dalje časa razgovarjali o žalostnih-šolskih razmerah. Ljudstvo je odločno proti temu, da bi se ukinila šola pri Sv. Jemeju in prosi vse merodajne činitelje, da vse store, da ostane šola pri Sv. Jerneju. — Lep je bil tudi shod v Gornji Vižingi v bližini Marenberga. Prišli ¿0 tudi nasprotiki, a izvajanja poslanca Vlad. Pušenjaka, kf je nazorno slikal delo SLS in pozival k enotnemu nastopu pri bodočih volitvah v prid Slovenije, so tako učinkovala, da ni mogel nikdo ugovarjati in se kljub pozivu ni nikdo oglasil k besedi. Naši možje in mladeniči bodo dneve, ki nas ločijo od volitev, dobro izkoristili in razvili živahno agitacijo, ker je želja vseh zavednih volilcev v okraju, da se šte vilo glasov SLS v okraju znatno pomnoži.
Volilni shod SLS pri Sv. Juriju ob južni žel. se vrši v nedeljo, dne 4. septembra. Shod se vrši po prvi sv. maši pred cerkvijo. V slučaju slabega vremena se vrši v dvorani Katoliškega doma. Na shodu govori državni poslanec g. dr. Hodžar. Pridite somišljeniki tudi iz sosednih župnij!
Volilni shod pri Sv. Križu-Rogaška Slatina se vrši na praznik Male Gospojnice dne 8. septembra, po rani službi božji, na katerem poroča oblastni poslanec g. M. Kranjc.
Sv. Peter na Medvedovem selu. Preteklo nedeljo, dne 21. m. m., je imel kandidat g. Jakob Vrečko po prvi sveti maši pri nas volilni shod v prostoru župnišča; predsedoval je načelnik krajevne organizacije. Udeležba je bila lepa samih pošteno mislečih volilcev. G. kandidat je v svojem približno eno uro trajajočem govoru žel veliko odobravanje. Govoril je tudi oblastni poslanec g. Anton Ogrizek o delovanju oblastne skupščine in navduševal navzoče, da spravimo vse do zadnjega moža na volišče za SLS. Mi Šent-peterčani nočemo biti zadnji, ampak hočemo pokazati svetu, kako se zavedamo važnosti sedanjih volitev. Izrekla se je zaupnica g. dr. Korošcu in SLS.
Sv. Ema. V nedeljo, 21. avg., se je vršil pi\d cerkvijo po pozni sv. maši volilni shod ob ogromni množici domačega ljudstva, na katerem sta govorila gg. kandidat Jak. Vrečko in naš domači rojak dr. Ogrizek. Bilo je na shodu mnogo bratov Hrvatov in akoravno sta oba govornika razlagala o pogubonosni Radičevi politiki, ni nihče izmed njih črhnil niti besedice. Ta shod je bil impozantna manifestacija za SLS in njenega kandidata g. Vrečka. Mi Šenternča-ni smo vsi v taboru SLS, to je pač lahko uvidel d. Pivko, ki je hotel imeti pri nas v Pristovi shod, a se "je moral hitro in še brez večerje posloviti. Mi vsi Emčani bomo polnili s kroglicami dne 11. septembra prvo skrinjico, ker se prav dobro zavedamo, da je le SLS prava in od nje izvoljeni poslanci pravi in vneti zastopniki slovenskega ljudstva in nje govih koristi.
Shodi SLS v šmarskem okraju. Preteklo nedeljo, dne 28. avgusta, je bil lep shod SLS v Koprivnici. V obsežnem prostoru v kaplani ji so se zbrali možje in fantje volilci, katerim je poročal kandidat g. Vrečko Jakob. Zborovalci so izrekli zaupnico SLS in dr. Korošcu ter bodo šli vsi voliti SLS. — Drugi shod je bil v Kozjem po poznem sv. opravilu v dvorani posojilnice. Na shodu je govoril kandidat g. Jak. Vrečko in g. dr. Ogrizek. Shod je mirno potekel. — G. dr.
Mariborski sejem je v torek odpadel ter se vrši šole čez 14 dni. Radi tega izpade tudi naše sejmsko poročilo. V svrho ravnanja javljamo našim čitateljem, da so ostale cene pri starem, kakor smo zadnjič poročali.
Kmetijska podružnica v Ptuju priredi v nedeljo, dne 4. septembra, z začetkom ob 9. uri dopoldne, v prostorih g. M. Brenčiča praktičen sirarski tečaj. Vabljeni so k obilni udeležbi vsi zanimanci, posebno gospodinje m njih hčer ke iz cele ptujske okolice!	_
Pisma iz domačih krajev
Sv Jedert nad Laškim. Smrt je pobrala Marijo Rebo-zelovo vrlo ženo ključarja Andreja v Belovem. — Splošno pa smo v letošnji vročini prav zdravi. — Šola je dobila novo eternitno streho in nov železno-betonski strop med obema razredoma. — Rečiška šola ima novega upravitelja, g. M. Bratuža, rodom Goričana. Prejšnji upravitelj g. Svitosl. Stare je šel v pokoj v Maribor. — Nove hiše so si zgradili rudarji: Grešak Blaž in Ramšak Ivan v Rečici, Diaci Tom. na Prahah, Franc Uduč v Belovem; mizar Peklar Jakob pa novo delavnico v Rečici. — Tudi pri nas so se mnogi posestniki lotili hmelja, a letošnje cene so nižje kot lanske. S pridelkom zato čakajo. — S pogumom se pripravljamo na državne volitve, ko bo naša zmaga še večja kot zadnjič pri oblastnih volitvah. Naša skrinjica, prva po mestu, bo prva tudi po številu krogljic. Boljšega kandidata od g. dr. Gosarja si v našem kmetsko-delavskem okraju ne moremo želeti!
Sv. Jur pri Loki. Na dan sv. Ludvika zjutraj so se začeli zbirati na nebu temni oblaki. Nato je padlo par rosnih kapljic in zopet je bilo nebo čisto in vedro. Ni dolgo sijalo solnce in nebo se je zopet stemnilo še bolj nego poprej in vsula se je toča, debela kot drobna jabolka. Padala je tako gosto, da jedva nisi videl dva koraka pred seboj. To je trajalo le 15 minut in je uničilo ves jesenski pridelek, posebno pa ajdo in jabolka, iz katerih smo pričakovali še največ dobička. Ves drugi pridelek je letos slabo obrodil, ker ga je uničila suša. Vsi utrpimo najmanj 10—15.000 Din škode. Kje bomo dobili denar za gospodarstvo in za obleko?! Saj še za jesti nimamo! Zastonj smo se veselili dobička, katerega bi mogli dobiti od jabolk! Kje bomo dobili povrnjeno škodo?!
Stoperce. Dne 18. avgusta je umrl v 81. letu starosti posestnik Anton Kores. Pokojni je bil korenika kmetskega življenja, zvest somišljenik SLS in dolgoletni naročnik »SI. ■Gospodarja« ter pred vojno tudi »Straže«. Sodeloval je leta 1905 pri ustanovitvi kmetske hranilnice in posojilnice v Stopercah in je v njej potem tudi dolga leta deloval kot odbornik. Bil je mirnega značaja, globoko veren in sovraštva med sosedi sploh ni poznal ter vzgojil svoje otroke v strogo krščanskem duhu. Zato mu bo Vsemogočni dober plačnik. Naj v miru počiva!
Stoperce. Smola radičevega agitatorja. Kakor ob vsakih volitvah, tako tudi sedaj, ko stojimo tik pred državno-zborskimi volitvami, švigajo razni agitatorji iz kraja v kraj. Tudi k nam je prihitel tak agent in sicer iz »Radičeve torbe« dne 9. avgusta iz Zibike ter hvalil na vse pretege Ra-diča in »seljačko republiko«. Ko so ga pa naši kmetje (ne seljaki) vprašali, naj pove tudi uspehe, s katerimi se lahko dokaže Radičevo ljubezen do kmeta, pa ni znal dosti povedati. Niti svojega imena ni hotel izdati, boječ se, da mu ne bi znala ta agitacija še enkrat škodovati. Čermožiški kmetje so pa že siti takih in enakih agitatorjev, siti njihovih obljub, tako da je moral ta agitator, podžgan s krepkimi besedami, urnih korakov pobrisati, seveda brez kakega u-speha. Naši kmetje so sami toliko zavedni, da vedo, koga bodo volili in so sklenili, da vržejo dne 11. septembra svoje krogljice v 1. skrinjico.
Zreče. Zakonca Hrovat Anton in Marija, p. d. Ravni-čan, sta še oba krepka obhajala zlato poroko. In pohvale vredno je, da vsi člani družine po raznih krajih tudi v jav-
Ogrizek je imel isti dan zjutraj dobro obiskan shod v Pod-sredi, kjer so zborovalci soglasno odobravali politiko SLS. — V nedeljo, dne 28. avgusta, je imel narodni poslanec Št. Falež ¡po sv. opravilu shod v Framu v gostilni Pečovnik in v Gornji Polskavi na prostem pred cerkvijo. Oba shoda sta bila zelo dobro obiskana. Ljudstvo je soglasno odobravalo politiko voditelja dr. Korošca in svojega poslanca. Govorila sta v Framu tudi posestnik g. Ferdo Lešnik in okrajni tajnik.
Na Ponikvi se vrši v nedeljo, dne 4. t. m., po prvem sv. opravilu volilni shod SLS, na katerem govori kandidat g. Jakob Vrečko in drugi iz Maribora.
Naša društva.
Krščanska ženska zveza v Mariboru ima v nedeljo, 4. t. m., romanje v Ruše; peš-odhod ob 5. uri zjutraj iz frančiškanske cerkve. Članice in člani ter nečlani se vabijo k obilni udeležbi. V slučaju slabega vremena se romanje e vrši. — Odbor.
Ruše. Prihodnjo nedeljo, dne 4. t. m., otvori Prosvetno društvo novo knjižnico. Ob tej priliki bo popoldne ob treh v stari šoli prvi prosvetni sestanek kot začetek novega poslovnega leta. Na sporedu so deklamacije in predavanje o lepi knjigi. Pravico do uporabe knjižnice imajo le člani naših katoliških društev. Kdor se torej hoče knjižnice posluževati, naj vstopi v eno izmed teh društev, ako še ni član. Pristopina za knjižnico znaša 5 Din. Prijatelji izobrazbe in lepe knjige, ne zamudite ugodne prilike. Posebno je vabljena mladina! — Preteklo nedeljo je pevski zbor »Krek« napravil izlet v Sv. Lovrenc na Pohorje. Pevcem se je pridružilo veliko število Rušanov. Z izletom je bil združen koncert na vrtu g. Skačeja, ki je prav dobro uspel. Žal, da je nekoliko motilo vreme in je radi tega nekoliko trpel tudi obisk Šentlovrenčanov. Kljub temu so se izletniki dobro zabavali in se dobre volje vrnili z večernim vlakom nazaj v Ruše.
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Na Marijin praznik dne 8. septembra, priredijo igralci od Sv. Antona v Slov. gor. krasno tridejansko igro: »V satanovih verigah«. Po igri kratka, prisrčna prosta zabava v gostilni Horvat. Svirajo tambura-
nem življenju opravljajo svoje dolžnosti po navodilih »SI. Gospodarja«! Še biserno poroko!
Brinjeva gora. Zavoljo volitev se bo za letos veliki romarski shod od nedelje, dne 11. septembra preložil na prihodnji četrtek, dne 8. septembra, to je na Malo gospojnioo. Zadevo bodo blage volje na znanje vzeli obiskovalci Marijinega svetišča na Brinjevi gori.
Polzela. Velika, gotovo že par sto let stara akacija ob župnijski cerkvi na Polzeli, doživlja čudne izpremembe v svoji okolici. Tik za njenim deblom so podrli delavci del starega zidovja pokopališčnega obzidja, s čemur se je pridobil lep, zaokrožen prostor. V sredo tega prostora se je betoniral podstavek za spomeik 74 vojnim žrtvam občine Polzela. Tvrdka Vodnik iz Ljubljane ima istega že zvečine gotovega in čez kakih 14 dni se bo že pričelo s postavljanjem zgornjega dela. Slovesno blagoslovljenje in odkritje pa se bo vršilo v nedeljo, dne 25. septembra, po sledečem sporedu: Ob devetih sprejem gostov in zastopnikov ZSV iz Ljubljane; po sv. maši blagoslavljanje, polaganje vencev itd. Popoldan ob treh na Tonovim vrtu predstava narodne igre »Naša kri« in sicer v predelani izdaji. Kot nekaj prav posebnega bo alegorija v petih slikah »Kralj Matjaž«, pred stavljajoča historične dogodke in osebe slovenskega naroda. Opozarjamo že danes na to prireditev in prosimo vsa sosedina društva, da na ta dan ne prirejajo drugih prireditev. Na svidenje!
Vojnik. Socijalisti so priredili pri nas preteklo nedeljo shod, na katerem je bila ravno njihovi ideji primerna udeležba. Konštatiramo, da toliko bedaste laži, hinavščine, obrekovanja, zavijanja se še ni opravilo v prostorih te ugledne gostilne, zato upamo, da jim lastnik prostorov istih ne bo dal več na razpolago za podobne budalosti, ker s tem močno trpi ugled gostilne. Usmiljenja vredni so oni duševni reveži, ki takim ljudem še kaj verjamejo. Če pogledaš v socijalistične vrste, vidiš, da jih je več skupin in ob vsakih volitvah več njihovih skrinjic. Vprašaš se, zakaj pa to? Ali se morda voditelji posameznih skupin prepirajo med seboj za to, ker hoče eden bolj kot drugi koristiti revnemu kmetu in delavcu? Moti se, kdor tako misli! Vsak izmed njih hoče le biti prvi pri koritu, tovariš pa tovarišu tega ne privošči, zato prepir med njimi, zato ob volitvah toliko skrinjic. G. govornik je ljuto napadal radičevce, demagoško govoril proti SLS, z besedo pa ni omenil dr. Žerjava. Morda je plačan za to, da ga ne omenja. Brezdvomno mora g. govornik odobravati trboveljske dogodke, nastope Orju-našev, da ni zinil besede proti njim. Nazadnje je izpovedal, da ni prišel zato v Vojnik, da bi agitiral in rekel, naj bi volili socialistično stranko; pač ve, da se pravi opravljati krv niško delo, kdor sili sodruga iti voliti socijalistično stranko, ker je vsak glas, oddan v te skrinjice, vržen v vodo. Ako mislijo socijalistični voditelji z bojem proti SLS, z bojem proti Bogu, veri in duhovščini doseči kakšne uspehe, se pra vgotovo motijo. Naš kmet in naš delavec sta pametna in verna, zato bomo skupno vsi volili SLS, katere skrinjica je prva!
Št. Jurij ob južni žel. Poročil se je pri nas pretekli teden g. Joža Simončič z gdč. Roziko Novak. Vrlemu somišljeniku želim oprav mnogo sreče in božjega blagoslova! — Tukajšnja petrazredna deška osnovna šola se razširi v šest razrednico. Prav tako sedanja štirirazredna dekliška šola v petrazrednico.
DR. FRAN MARINiG. Maribor, Trubarjeva ul.11
zopet redno ordinira 9 — 11, 2 — 4 (14 — 16)
Št. Jurij ob južni žel. Dne 21. m. m. se je vršil pri nas shod kandidatov druge kište v gostilni g. Cizelna. Pa žali-bog, pri nas je bila precej huda suša to poletje, zato je vaš sad pri nas ovenel. Prav dosti smeha so nam napravili tudi Furjanov atek, ki so tako fletkano izrekli par besed. Nove cvikarje bo treba, da se bo videlo dne 11. septembra, kak-
ši od Sv. Antona. Začetek točno ob treh popoldne. Domačini in vsi sosedi iskreno povabljeni!
Mala Nedelja. Na angelsko nedeljo, dne 4. septembra, Ob pol štirih popoldne, ob vsakem vremenu vsi na tombolo Društvenega doma. 320 dobitkov, krava, drva, obleka itd. Tombolske karte samo 3 Din. Žrebanje pod državnim nadzorstvom.
Ogenj pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Na male maše dan, dne 8. septembra, bo pri nas gorelo! Če ne verjamete, pa pridite popoldne po večernicah gledat v Pergerjevo uto, kjer bo domači Orel vprizoril žaloigro v petih dejanjih »Po žigalka«. Ta igra je zelo zanimiva, zabavna in poučna. Med odmori tamburanje in petje. Vstopnina navadna. Privoščite si to plemenito zabavo!
Veržej. Dekliška zveza priredi dne 8. septembra t. 1. misijonski dan s sledečim sporedom: Dopoldne: sv. maša s skupnim sv. obhajilom za misijone. Popoldne po večernicah v dvorani Marijanišča: govor o misijonih, deklamacije in petje; nato »Skrivnostna zaroka«, igra v štirih dejanjih, in »Lakota v črni deželi«, igra v enem dejanju. Obišče nas ob tej priliki najbrž tudi predsednica osrednjega vfldstva dekliških zvez iz Maribora. Prijatelji misijonov, pridite v obilnem številu I
Sv. Križ pri Ljutomeru. Bliža se čas, ko bo tukajšnja orlovska srenja priredila svoj prvi javni nastop v našem zgodovinskem trgu Veržeju, da tudi tukaj pokaže trdno voljo orlovskega dela ter ustanovi novo orlovsko četo v Prle-kiji. Zato vabimo vse, staro in mlado, da se udeleži te prireditve, ki bo nudila gotovo vsem dobro zabavo. Predpol-dne bo sprejem odsekov in služba božja, popoldne pa javna telovadba. Nastopijo člani in članice cele križevske srenje z raznimi vajami, ter tudi naraščaj, s sodelovanjem ljutomerske godbe. Da pa bi nas tudi daljni gosti lahko po-setili, smo zaprosili za polovično vožnjo. Zato pa ne pozabite in pridite od blizu in daleč vsi prijatelji orlovstva v nedeljo, dne 18. septembra, v Veržej.
Dekliški tabor v Studenicah pri Poljčanah se je dne 28. avgusta zelo dobro obnesel. Prišla so dekleta Marijine družbe in dekliških zvez iz vse zgornje Dravinjske doline. Domača dekleta so pripravila štiri lepe slavoloke z vele-pomembnimi napisi v čast sv. bratoma Cirilu in Metodu in v pozdrav gostom in sestram iz sosednih župnij. Cerkev,
šna slana bo padla po prerokih. — Slišati je tudi, da bo to jesen tukajšnje Katoliško prosvetno društvo obhajalo svojo 251etnico ustanovitve. Častitamo k temu jubileju!
Kalobje. Radi volitev v državni zbor se vrši v naši žup niji romarski shod dne 18. t. m., namesto dne 11. t. m. Častilci kalobške Matere božje so vabljeni v obilnem številu! Častite župnijske urade v bližini prosimo najuljudneje za blagohotno tozadevno oznanilo s prižnice.
Kalobje. Tudi pri nas vlada veliko zanimanje za letošnje volitve. V vpoštev prideta samo dve stranki: naša SLS in Radičeva. Naša občina je bila dosedaj večinoma v nasprotnem taboru, toda zadnji čas so se tudi zaslepljencem začele oči odpirati. Že dokaj resnih in poštenih mož se je spreobrnilo k naši SLS, kateri bodo še druge omahljivce za seboj potegnili. Zlasti bi bilo še želeti, da bi se spreobrnil g. Josip Pinter, ki je drugače razumen, ugleden in pošten mož, toda preveč zaverovan v SKS. Čemu bi se trudil v tej stranki, ko nič ne doseže, v SLS bi pa gotovo imel lepe uspehe. Zato pa, Kalobčani, le imejmo pamet ter idimo dne 11. septembra vsi polnoštevilno volit SLS.
Sv. Peter pri Mariboru. Romarjem na Goro pri Sv. Petru niže Maribora! Kakor navadno vsako leto, tako se bode tudi letos dne 7. in 8. septembra vršilo pobožno romanje ob vsakem vremenu k naši ljubi Gorski Materi. Procesija se začne pri Sv. Antonu v Slov. gor. s sv. mašo v antonjevški cerkvi. Od tam po sv. maši ob pol sedmih odhod do Sv. Tro jice, kjer bode zopet sv. maša. Vabljeni romarji iz drugih sosednih župnij se lahko pridružijo procesiji pri Sv. Trojici, ali pa med potoma. Častilci Gorske Matere božje, ne ustrašite se težkoč tega kratkega romanja ter žrtvujte dva dni v čast Gorski Mariji, saj ona ne bo pozabila na svoje častilce. »Kdor Marijo časti, ta se ne pogubi.« — Gorski romar.
Razvanje pri Mariboru. Zadnjo sredo zjutraj je nastal v Razvanju pri Mariboru na gospodarskem poslopju posestnika Lešnika ogenj. Gasilci iz Maribora so bili takoj na mestu požara z motornimi brizgalnami, toda ker ni bik> nikjer v bližini vode, so morali mirno gledati, kako ogenj uničuje hleve in gospodarsko poslopje. Pomagali so reševati živino in gospodarsko orodje, vendar je zgorelo nekaj perutnine in prašičev. V bližini gorečega poslopja vodi potok, ki pa je sedaj brez vode, ker je zajezena v ribniku v parku vojašnice kralja Petra, bivša vojaška kadetnica. Ako bi bili vodo iz ribika izpustili, bi bilo mogoče še celo imetje rešiti!
Spodnji Duplek. Toliko smeha že dolgo ni bilo v naši vasi, kakor zadnjič, ko je sentlenartski advokat Gorišek imel tukaj svoj »shod«. Mi smo se zbrali pri našem Gmaj-nerju in smo jih opazovali, kako so gg. demokrati zastonj čakali na zborovalce. Po dolgem nabiranju in molzenju so jih vendarle dočakali celih 10, a med njimi so bili samo 3 za Gorišekovo stranko. Advokat Gorišek jo je kmalu brez plena z avtomobilom odkuril, mi Duplečani pa smo rekli: No, tega pa mi že ne bomo volili. Mi imamo našega kandidata Žebota. Naše krogljice bodo padle vse v 1. skrinjico!
Selnica ob Muri. Pretekli četrtek je po vročih dnevih divjala v okolici močna burja. Nebo se je že zjutraj stemnilo, zapihal je močen vihar in med močnim bliskanjem in grmenjem je začelo liti kakor iz škafa. Med gostim dežjem je padala tudi precej debela toča in le to je sreča, da je že kmalu prenehala, ker drugače bi jesenske pridelke zeli) pobila. — Delo na novi cesti iz Št. Ilja proti Mariji Snežni na Velki zelo napreduje in ako bodo tudi zanaprej zagotovljeni potrebni krediti, bo v doglednem času dogotovljena.
Sv. Rupert v Slov. gor. Na sedmini blagopokojne Rotali je Sekol v Gornji Voličini se je nabralo za kruh sv. Antona 65 D v prid afrikanskih misijonov. Naj bi bilo drugim v spodbudo, rajnici pa bodi Bog bogat plačnik za skrbno vzgojo in oskrbo mnogih osirotelih otrok. N. v m. p.!
Št. Janž na Dravskem polju. Pretekli teden smo spremili k počitku uglednega, vrlega kmeta Simona Weis iz Fermuč. Umrli se je vse dolgo življenje zavedal, da je ka-
slavnostni prostor, vse je bilo v zastavah in v vencih. To nam je pričalo, s kako slovesnim razpoloženjem so se pripravljala dobra dekleta na Ciril-Metodovo slavlje. Cerkvena slovesnost, govor vlč. g. kanonika Časla je vse ganil do solz. Ob deklamacijah, ljubeznjivem petju in navdušenih govorih zuna jcerkve so vrle mladenke bile napolnjene s sveto vnemo za ciril-metodijske ideje. Lepo je bilo, da so tudi nekateri očetje in bratje prišli k slavnosti ter se z nami radovali. Pač je bilo to sveto, apostolsko veselje. Težko smo se ločile z nado veselega svidenja na Ponikvi in v Poljčanah; kdaj, to še bomo pravočasno naznanili.
Viničarski vestnik.
Radi vednih pritožb dominikanskih viničarjev v Slam-njaku in Hermancih se je na zahtevo tajništva Strokovne zveze viničarjev sklicala razprava vseh prizadetih faktorjev dne 18. m. m. Lastnike vinograda, čč. pp. dominikance iz Gradca je zastopal tukajšnji njihov oskrbnik g. Anton Rakovec. Viničarji so bili vsi osebno navzoči. Razpravo in obojestranska zaslišanja je vodil centralni tajnik SZV tov. Rozman. Rezultat razprave je pokazal napake in krivice deloma tudi na strani viničarjev. Odpoved službe viničar-jem je torej po veljavnem viničarskem zakonu opravičena (razen enega viničarja), v drugem oziru pa zopet isti viničarski zakon prepušča službeno odpoved ob zakonitem času, je potem vzrok zato ali ne. Z ozirom na organizacijo, katere člani so dotični viničarji, pa je podal oskrbnik sledečo pismeno izjavo: »Podpisani izjavljam, da nisem odpovedal službe svojim viničarjem zato, ker so organizirani v Strokovni zvezi viničarjev, pač pa iz drugih tehtnih vzrokov. Jaz organizacijo priznavam ter nji naj velja vsa čast in poštenje od moje strani. — A. Rakovec, dom. oskrbnik, 1. r.« — Tako je v resnici, kdor govori drugače, raznaša laži. Za vsak slučaj se pa opozarja viničarje, člane naše organizacije, da vselej svoje pritožbe utemeljijo na podlagi stroge resničnosti. Neresničnih pritožb za podpiranje raznih lopovščin nekaterih absolutno ne sprejemamo. Po krivici prizadetega, vsestransko poštenega viničarja pa bomo branili vselej in povsod ter z vsemi razpoložljivimi zakonitimi sredstvi, ne oziraje se na to, kdo je tisti, ki mu v obraz povemo pravico in resnico. — Načelstvo.
toličan in Je svoje versike dolžnosti prav zvesto izpolnjeval. Dolgo vrsto let je bil cerkovnik. Svojih dolžnosti pa se je zavedal tudi kot državljan. Vedno je bil v vrstah SLS in je bil stalen naročnik njenih političnih glasil. Vrlega moža je vsakdo spoštoval, kdor ga je poznal in marsikdo je sočutno delil žalostno usodo, ki ga je zadela, ko se ga je lotila neozdravljiva bolezen: želodčni rak. Bolnik je moral prenašati silne bolečine, zlasti v zadnjih dneh. Ko je po groznih mukah zatisnil oči, so privrele iz oci grenke solze. Zad nja pot umrlega je bila zelo lepa. Spremila ga je dolga vrsta sorodnikov, znancev in prijateljev. Pogrebne obrede je vodil domači vlč. g. župnik. Asistirala pa sta cč. gg. kaplan Ivan Grei! iz Sv. Marjete, ki je zdaj slučajno prišel domov, in movomašnik Fr. Kolenc, ki je prišel z njim iz Preknmr-ja. Trdno je upanje, da si je umrli z lepim življenjem in dolgim trpljenjem zaslužil večno sreoo in se že veseli pri nebeškem Očetu!
Sv. Bollenk pri Središču. Zadnja nedelja je bila pri nas precej živahna. Napovedani so bili kar trije shodi. Samostojni so hoteli zborovati v posojilnici, pa so njih govorniki morali opustiti to misel, ker ni bilo nikogar, ki bi
jih hotel poslušati! Zato so šli k Zabavniku, motiti demokrate, ki so z veliko požrtvovalnostjo zbrali nekaj ovčic. Demokratski shod se je spremenil v splošno prerekanje brez uspeha in utiša. — SLS pa je zborovala v kmetski hra nilnici in posojilnici ob veliki udeležbi domačega ljudstva, čeravno so mnogi volilci odšli v Ljutomer, poslušat našega priljubljenega voditelja g. dr. Korošca. Prvi je govoril domači poslanec g. Bedjanič o ¡političnem položaju in uspešnem delovanju Jugoslov. kluba za korist vseh slojev, nato oblastni poslanec g. Rozman o delu v oblastni skupščini; kot tretji g. Košar o našem narodnem gospodarstvu, nazadnje pa g. Breznik, ki je shodu tudi predsedoval, o davkih, posebno o osebni dohodnini. Na shodu je vladalo živo zanimanje za vsa politična in gospodarska vprašanja. Eno-dušno so zbrani volilci odobravali vneto delovanje naših poslancev ter obljubili zvestobo za zvestobo. Z veseljem smo na tem shodu pozdravili tudi one može drugih strank, ki so spoznali resnico, videč na njih poštenih licih navdušenje za gospodarski in politični napredek Slovenije pod Okriljem SLS. Popoldne se je vršil lep zaupniški sestanek v Godenincih pri Središču.
Gajovci pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Naše prostovoljno gasilno društvo vabi k blagoslovitvi Gasilnega doma in na društveno veselico, ki se vrši na angeljsko nedeljo, de 4. t. m. Predpoldne ob 11. uri bo blagoslovitev brizgalne in Gasilnega doma. Ob dveh popoldne pa pohod gasilcev k godbo in zastavo k večemicam. Po večernicah pa bode veselica na vrtu gostilne g. Miikla z pozdravnim govorom, veseloigro enodejanko »Za letovišče«, slavnostnim govorom, srečolovom, licitacijo, šaljivo pošto in prosto zabavo. Sodeluje godba na pihala sosednjega gasilnega društva Stojnci.
Šele pri Ptuju. Kakor že povsod, tako so tudi tukaj doživeli agitatorji Radičeve stranke pretočeno nedeljo veliko blamažo. Gospoda Stoklas in Prepeluh sta še enkrat poizkušala svojo sreoo med Šentvidčani, toda veliko slabše kot zadnjič v št. Vidu, se jima je tokrat godilo na Selah. Pred cerkvijo sta hotela govoriti; toda med klici: živijo dr. Korošec, dol Radič, sta morala pobegniti. Naši fantje pa so jima zapeli v slovo lepo slovensko pesem. Prvič sta hotela imeti shod na Selah, a upamo, da sta se pokazala tukaj prvič in zadnjič. Seljani smo bili in ostanemo prav vsi zvesti pristaši SLS.
i&assaiHi
MALA OZNANILA.
V «Milih oznaalllk« stana Tlaka beatda 75 par. Na|naa|i> cana u »flu la ■ Dia. Maajil lankl a« lahko Tpoil|e|o tudi T snamkah. UpraTailtvo odgovarja aa rana Tpraian)a aamo takrat, aka fa prilolana laamka aa odgovor.
JETIKA! Med. nn. dr. Pečnik,
15 let zdravnik ši>ecialist za pljučne bolezni (jetiko) v internacionalnem zimskem zdravilišču Kairo v Egiptu, ordinira vsaki čas: Janina, žeL postaja Rogaška Slatina.	1094
Stariši!
Vse šolske knjige in potrebščine za Vaše otroke kupite najceneje v i
Knjigarni Panonija Ljutomer
Cunje,
staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše.
A. Arbeiter, Maribor,Sfl
Iščem stalne nabiralce 1025	in nakupovalce.
Öonilni jermeni, najboljše kakovosti, že strojno pretegnjeni, za mline, žage, mlatilnice, tovarne itd., kakor tudi šivalni in vezalni jermeni v zalogi pri Ivanu Kravos, Aleksandrova cesta 13. Zahtevajte ponudbe. _1136
Šolske torbice, nahrbtnike, jermene za knjige itd. na debelo in drobno pri Ivanu Kravos, Aleksandrova cesta 13. 1137
Sprejme se oseba z gotovo vsoto denarja k dobrim ljudem, kjer bi uživala mir in imela dobro oskrbo. Poizve se Gos-
rjna ulica 9 na dvorišču, vrata A. M.	1139
800 hI sodov iz novega sklane-
fa lesa, od 1 do 18 hI proda Fr. orec, sodarija, Breg pri Ptuju^_1135
Češpljeve in breskove koščice, zdrave za seme, kupi Dolinšek, St. Pavel v Sav. dolini. 1186
Kupim vsako množino čebcln figa voska po najvüyi ceni. — F. Weiler, Maribor, Gosposka ul. št. 29.	1168
Več konjskih hlapcev, kateri so vajeni vožnje lesa po hribih, se takoj sprejme. Električna žaga M. Obran, Maribor, Loška ulica št. 15._1210
Velika lesena vinogradniška stiskalnica (preša) se po ceni proda. Naslov v upravi. 1170
Suhe gobe, jajca, maslo, puter, zabelj in vse poljske pridelke kupuje vedno po najvišjih cenah trgovina Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Velika izbira Oblačilnega blaga za jesen in "zimo.	1189
Za dijake nudi po izvanredno nizki ceni dobro hrano Brezalkoholna restavr. pri »Zvezdi« v bližini drž. mostu, Maribor. _1199
Učenec se sprejme v trgovini železa Vinc. Kuhar, Maribor, Aleksandrova c. 1. 1181 3—1
Sprejme se krojaški učenec. — Cvetlična ulica 8. Maribor. 1169
Trgovski pomočnik, izurjen v svoji stroki, želi službe, Nastop takoj. Ponudbe na upravo lista pod »zanesljiv«.	1195
Sprejmejo se tri učenke na stanovanje in dobro hrano, z vso oskrbo v Aškerčevi ulici št. 5 v Celju._1079
Pekovski vajenec se sprejme, Aleksandrova cesta 81, Maribor^_1105
Dva dijaka (dijakinji) sprejmem na stanovanje in hrano. Tržaška cesta 20, II. nadstrop., vrata 10._1208
Za dijake. Površnik in več oblek se ugodno proda. Naslov v upravi.	1174
Dijak se sprejme na stanovanje. Naslov v upravi.	1191
Dva dijaka ali dijakinji se
sprejmeta na stanovanje in hrano. 20 minut od mosta. Betnav-ska cesta 73. Maribor. 1188
Viničar s 4—5 delavskimi močmi, s svojimi kravami, se sprejme s 1. novembrom pri oskrb-ništvu Twickljevega posestva v Krčevini pri Mariboru. 1190
Organist—cerkovnik, z dobrimi spričevali, krojač, želi službe s 1. oktobrom. Naslov v upravi.
1185
Gospodinja, pridna in poštena, se sprejme takoj v župnišče. — Naslov v upravi pod št. 4. 1187
Učenec se sprejme za mizarstvo v Mariboru, Mlinska ulica 11.
2101
ZAHVALA. I
Ob nenadni in prebridki izgubi našega dragega •očeta
SIMONA WEIS
posestnika v Trničah,
izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujemo
iireč. gg. duhovnikom, domačemu g. župniku Francu >olak, g. kaplanu Ivanu Greif in g. novomašniku Fr. Kolencu iz Gomilice v Prekmurju, posebej še gospodu Ivanu Greif za tolažilne besede na domu po pogrebu; potem g. organistu in pevcem za žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so na katerikoli način izkazali nepozabnemu pokojniku zadnjo ljubav. Priporočamo ga še vsem v molitev in v blag spomin.
Trniče, dne 30. avgusta 1927.
Elizabeta Weis, žena, Gašpar, Ivan, Micika, Lizika 1198	otroci.
Najcenejše vložke in mizarska dela dobite v Mlinski ulici 11, mizarstvo, Maribor.	1202
Županstvo Sv. Krištof pri Laškem razpisuje službo občinskega tajnika do dne 15. septembra t. 1. Pismene prošnje je nasloviti: Josip Sluga, župan, p. Rimske Toplice.	1178
Majer išče dobro majerijo z dobrimi pogoji. Naslov v upravi. _1192
Pošten fant išče službo za cerkovnika ter ima veselje do cerkvenega dela. Naslov se izve v upravi.	1182 2—1
Poštena mlajša kmečka deklica, ki še ni služila, se sprejme k mali dobri družini v mestu. Predstaviti se je v torek ali sredo od 11. do 12. ure dopoldn. Glavni trg št. 22, III. nadstr., Maribor.	- 1205
Razpisuje se služba organista in mežnarja pri Sv. Andražu v Slov. gor. Prednost imajo rokodelci. Nastop takoj ali po dogovoru.	1206
Viničar, zmožen in zanesljiv s 4 — 5 delavskimi močmi se sprejme pod dobrimi pogoji, — Lode, Gradiska 46, Pesnica — (Langental).	1207
Viničar, družina z najmanj pet svojih lastnih delovnih ljudi, se sprejme pri Alojziju Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. _1201
Mlad volčji pes se proda v Selnici ob Dravi 18.	1176
Sprejmeta se dva mala otroka-dojenčka v vestno oskrbo na deželo. Naslov v upravi. 1175
Ožcnjcn par, brez otrok, ki se razume na hmeljarstvo, z daljšimi spričevali, se sprejme pri K. Gránitz, Maribor, Gosposka ulica 7.	1172
Na posestvu Sv. Janž na Drav. polju pri Ptuju se sprejme pri-stavnik (Maier). Potrebno je znanje svinje-, govedoreje in poljedelstva. Po mogočnosti več delovnih moči. Nastop 1. nov. 1927, predstaviti se pri Josipu Ornig, Ptuj.	1171
Proda se posestvo, 3 orale vinograda, 3 orale njiv, 3 orale sadonosnika in travnika, skupaj 9 oralov, vse v najboljšem stanju. Naslov v upravi. 1209
Ugodno na prodaj: mlin s posestvom, dobroidoča gostilniška hiša, več hiš, posestev, idealna posest bližina Maribora. Naslovi: »Marstan«, Koroška cesta 10.	1203
Proda se posestvo 17 oralov nji ve, travnik, sadonosnik, prvorazredna zemlja, hiša svinjaki in gospodarsko poslopje, domači mlin, vse v dobrem stanu. Za stroje vodni pogon, vse za ceno 137.500 Din, pol ure od tr^i Guštanj. Več se izve pri Antoniji Erjavec, posestnici v Tolstem vrhu.	1163
Malo posestvo, K ure od Maribora, na prodaj. Franjo Šrimpf, Krčevina 62. Maribor. 1184
Na prodaj je krasno posestvo, obstoječe iz rodovitnih njiv, travnikov in gozda, sadonosnika z lepo hišo in gospodarskim poslopjem, novozidanim in z opeko kritim. Zraven je še vinograd. Natančna pojasnila pri g. Ivanu Gregorinčič, posestniku v Jastrebcih, p. Sv. Bolfenk pri Središču.	1166
Posestvo, obstoječe iz njiv, travnikov, sadonosnik, gozd, skupaj 20 oralov, ob cesti Sv. Marjeta ob Pesnici, se ugodno proda. Vprašati: Ložane št. 6, i>v. Marjeta ob Pesnici. 1182
Proda se lepo posestvece, tri orale, vinograd, sadonosnik, njiva in pašnik z gospodarskim poslopjem, pol ure od postaje Moškanjci, po zelo nizki ceni. Ponudbe na upravo pod »dobra kupčija«.
Nakupovalce, zanesljive in poštene, za vse vrste trdi les, posebno pa orehov, sprejme proti proviziji Rudolf Dergan, Laško. __1107
Posestvo, njive, travnikov za 5 glav živine, sadonosnik, hiša, hlevi se za 70.000 Din proda. — Naslov v upravi.	1164
Na prodaj je krasno posestvo, obstoječe iz rodovitnih njiv, travnikov, gozda, sadonosnika z lepo hišo in gospodarskim poslopjem, novo zidanim in z opeko kritim. Zraven je še vinograd. Natančna pojasnila pri g. Ivanu Gregorinčič, posestniku v Jastrebcih. Pošta Sv. Bolfenk pri Središču.	1166
Proda se posestvo 17 oralov, njive, travnik, sadonosnik, prvo razredna zemlja, hiša, svinjaki in gospodarska poslopja, domači mlin, vse v dobrem stanju. Za stroje vodni pogan; vse za ceno 137.500 Din, pol ure od trga Guštanj. Več se izve pri Antoniji Erjavec, posestnici v Tolstem vrhu.	1163
Vinogradno posestvo, pol orala z lepo hišo, 1 minuto od cerkve v bližini Maribora, se proda. Naslov v upravi.	1132
Prodam vsled preselitve 29 ora
lov dobičkanosnega posestva, polovico njiv in travnikov, polovico gozda za posekati; les
Črepinšefe Novake, Nova cerkev, p. Voj-nik pri Celju. _1132
Posojilnica v Mariboru, Narodni dom, proda ali da v najem posestvo v Bohovi, obstoječe iz novozidane hiše in približno tri orale zemljišča. Pojasnila v posojilnični pisarni v Narodnem domu.	1117
»OmMSJLJJEXÄMLM Siri t« na i Ust!!!!*
Kupujemo Z%oulfn
seme Lucerne in štajerske detelje Wpo najvišjih cenah. TS&k
,, VRT" Ozamonja in drug, a. s <>.
Maribor.	1179
Sukno za birmance, ženine in neveste se dobi najceneje pri
I. TRPINU, MARIBOR
,o»3 17 GLAVNI TRG 17
1158
VILIČARJA
rabimo za naše posestvo blizu Celja z nastopom 1. novembra. Eeflektira se samo na prvorazredne moči, oženjene, z dolgoletnimi spričevali. Prednost imajo oni, ki se razumejo v sadjerejo in malo v cvetlični vrt. Plača po dogovoru.
Kaj je „Ljudska samopomoč"?
»Ljudska samopomoč« je podporno društvo za Slovenijo s sedežem v Mariboru, ki izplača po smrti člana zakonitim dedičem Din 1000.—, 2000,— do 4000—, oziroma 10.000— Din podpore. Za to podporo plača vsak član v slučaju smrti posameznika 25 para, ozir. 1—2—5 Din članarine. — Sprejmejo se do nadaljnjega vse zdrave osebe brez razlike stanu in starosti, torej tudi otroci. — Zahtevajte zastonj pravila in pristopno izjavo od
„Ljudske samopomoči" v Mariboru
Aleksandrova cesta 45.	Aleksandrova cesta 45.
1194	Poverjeniki za vsak kraj dobrodošli!
SESULA
od enostavne do najboljše vrste ponuja ob pričetku šolskega leta
1193
pa najnižjih dnevnih cenah
FRANJO BUREŠ, optik Maribor, Vetrinjska ul. 26
Popravila strokovno in točno
r	po najnižjih cenah!
nr
. Zahvala,
g
S Za mnogostransko izkazano sočutje ob smrti moje soproge v 31. letu, gospe
IVANKE GAJŠEK
poscstnicc in gostilničarke, za mnogobrojne obiske sosedov in prijateljev v njeni
bolezni, kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo so-
lodnikov in znancev na njeni poslednji poti, se prav iskreno zahvaljujem.
Posebno zahvalo pa izrekam domačemu čast. g. župniku za večkratni obisk ob času bolezni moje ne-pozabljene soproge.
Strgovce—Ptujska gora, dne 24. avg. 1927.
1180	Ivan Gajšek, gostilničar.
I ZAHVALA.
Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega predobrega soproga, oz. očeta, brata, strica itd., gospoda
IGNACA THALER
posestnika, mnogoletnega obč. predstojnika in cerkv. ključarja,
izrekamo najtoplejšo zahvalo. Predvsem pa se zahvaljujemo velečastitemu dekanu in kanoniku gosp. Moravcu za vodstvo pogreba in prekrasen govor ob odprtem grobu. Nadalje se zahvaljujemo domačemu župniku č. g. Lajnšiču, č. g. župniku Potočniku od Sv. Barbare, č. g. župniku od Sv. Janža Polaku, č. g. župniku Kokelj iz Vurberga, nar. poslancu g. Zebotu za ganljiv govor ob odprtem grobu ter g. Kostanjšeku; nadalje požarni brambi od Sv. Martina za polno-številno udeležbo.
Posebno pa se zahvaljujemo pevcem za ganljive žalostinke in odboru posojilnice za prekrasen venec. 22. avgusta 1927.
1159
Zg. Duplek, dne avgusta
Žalujoči ostali.
St. Jnrij t SIot. gor. Pri nas je umrl bivši veleposestnik v Spodnjem Gasteraju Janez Rotman v 67. letu, oče u-glednega župana v Spodnjem Gasteraju. Rajni je bil odločen naš pristaš, pri vsakih volitvah je stal trdno na naši strani. Kako priljubljen je bil rajni povsod, je pričala številna množica ljudstva, katera ga je spremljala na pokopališče. Domači pevci pa so mu zapeli na domu ie na pokopališču tri žalostinke. Naj v miru počiva!
St. Andraž r Slov. gor. V živo je zadel tukajšnjo samostojno gospodo razbit shod njihovega generala harmonikarja vrbanskega Simoniča, oziroma dr. Kukovca. Kaj takega niso pričakovali. Neki njihov pristaš iz Vitomarec je moral po shodu takoj v postel jo, taka žalost mu je legla na srce. Drugi so celili dobljene rane z vinskimi obkladkami. Kako je kaj bilo v Drbetinskem vrhu, še ni poročil. Da bi se le komu ne razi i 1 žolč, ker to je huda bolezen. Sedaj stikajo in iščejo krivcev, ki so jim pripravili to .polomijo. Največji in prvi krivci ste si sami; zakaj pa sklicujete shod k nam, kjer imate komaj toliko prijateljev, kakor ima kateri Izmed vas prstov. Ne izzivajte našega dobrega ljudstva, pa boste imeli mir. Kdor pa izziva, pa mora biti .pripravljen, da kaj dobi. In kar ste iskali, ste tudi dobili. Za naš kraj je bil ta shod zelo podučen. Vsaj vemo, kateri so z nami in kateri so proti nam. Nadstranikarski hočejo biti nekateri, pa tako jiim govore le usta, srce pa jih vleče vedno k sovražnikom slovenskega krščanskega ljudstva, pa naj bodo potem demokrati ali radičevci. Vsak jim je ljubši, kot pristaš SLS. Značaji so pa nekateri taki, kakor niti pri Culu-kafrih niso!
Sv. Andraž v Slov. gor. To vam je bil veseli dirindaj na praznik Marijinega Vnebovzetja, ko so prišli samostojni radičevci zborovat v naš lepi kraj, Nobel avto je pripeljal samostojno gospodo, ki je seveda vsa plavala v veselem pričakovanju, da jih bo naša fara sprejela z neznanskim navdušenjem. Sam g. dr. Kukovec so se pripeljali v spremstvu svojih zvestih. Ljudstvo je komaj čakalo na otvoritev shoda, potem pa pripravilo gospodi sprejem, kakoršnega niso pričakovali. Kričali in vpili so samostojni radičevski govorniki, pa vse ni nič pomagalo, morali so se umakniti pravični jezi ljudstva, ki jim je klicalo: Spravite se od tod, mi vas ne maramo! Dober četrt ure je trajalo to prerekanje; marsikatero bridko so morali slišati gospodje radičevci. Slednjič so se morali umakniti in odkurili so v bližnjo gostilno Toš, da si tam nekoliko ohladijo svojo ¡jezico pri vinu. Slava našim zavednim možem in fantom, ki so do kon ca vstrajali na bojišču, slava pa tudi zavednim ženam, ki so govornika položile na ne preveč mehka tla, ker ni hotel nehati in je vse preveč z rokami krilil. Svojo jezo si je potem še nekoliko ohladil na od jutranje rose nekoliko ohlajeni materi zemlji. V gostilni Toš so potem nadalje zborovali pred svojimi maloštevilnimi pristaši; kakih 10 jih je bilo z gostilničarjem vred. Tukajšnji samostojni so se ves •■čas obnašali še precej dostojno, le znani samostojnež iz Drbetinskega vrha se je vedel, kakor bi ga opikale ose in sršeni. Razkril je zopet enkrat svoje samostojno srce; tudi to je dobro. Iz spanja se zbuja tudi tukajšnje ljudstvo. Niste nas mogli ugonobiti spečih, ne bodete nas mogli bede-Mh. Bog živi vse zavedne naše može in fante, tistim pa, ki -o ob tej priložnosti potegnili s sovražniki slovenskega krščanskega ljudstva, veljajo besede: Črna zemlja naj povezne tega, kdor odpade. Prijatelji, mi pa stojmo trdno, kakor zid grada!
Dravska dolina. V našo dolino smo zvedeli iz Ribnice čudno novico, da je tamkajšnji župan g. Janko Zabavnik varuh Radičeve skrinjice. Svoj čas je baje bil samostojnež n potem pristaš Pašiča. Upamo, da mu tamkajšnji zavedni /olilci ne bodo nasedli!
Sv. Križ nad Dravogradom. V naši ¡romarski cerkvi le-ošnji veliki shod ne bo v nedeljo, dne 11. septembra in to adi volitev, marveč na malo gospojnico dne 8. septembra, •n v nedeljo, dne 18. septembra. Vič. župni uradi se naprošajo, da to oznanijo!
Sr. Martin pri Vurbergu. Milo so zadoneli zvonovi v «cerkvi Sv. Martina pri Vurbergu ter naznanili tužno vest, <!a je po dolgotrajni in mučni bolezni izdihnil blago dušo naš zavedni somišljenik, g. Ignacij Thaler. Ril je vrl krščanski mož, več let občinski predstojnik, odbornik kraj-nega šolsikega sveta, odbornik farnega bralnega društva in ie dolga leta delaven in skrben cerkveni ključar. Na njegovem pogrebu se je videlo, kako čislan in priljubljen je
bil pokojnik. Pogreb je vodil in opravil vsa mrtvaška opravila mnogoč. g. dekan, stolni župnik in kanonik ob asistenci treh sosednih čč. gg. župnikov. Ob odprtem grobu so imeli giniljive govore g. dekan, narodni poslanec F. Žebot in g. Janko Kostajnšek. Vsi so se spominjali njegove vsestranske delavnosti in povdarjali zlasti njegov odkrit značaj. Bodi mu žemljica lahka, nam pa ostane v trajno dobrem spominu!
Polenšak pri Ptuju. Je pač že stara navada, da se ob vsakokratnih volitvah tudi k nam na Polenšak zaželi različnih prošnjikov teh ljubljenih volilnih kroglic. Da nas Po-lenšane ob času volitev pozna in ljubi tudi stranka gospode, sta pokazala gg. Tumpej in Mikša, ki sta predzadnjo nedeljo brž kakor smo slišali, kovala kroglice za demokračko doktorsko stranko v sosedni fari Sv. Lovrenca, da hi pa ne ne bili pozabljeni in zapuščeni mi Polenšani, sta jo pa ta volilna .popotnika prikrevsala tudi k nam ter imela pri gostilničarju strahovito veličasten zaupniški sestanek. Naj le širša javnost, ki nas je že kdaj-kdaj bodi Polenšane rada ošvrknila za velike patrijote napredne misli, izve, da je ta sestanek štel skoraj nevidno omizje. Na Polenšaku ni več mesta ne za velike popotne demokrate, ne za ponižne radi-čevce, ampak pri nas je trdna in neomajna trdnjava poštenega vernega ljudstva pod mogočnim praporom SLS. Trden sklep je in naj bo vseh zavednih Polenšanov: dne 11. sept. gremo brez izjeme vsi na volišče ter volimo in vržemo krog lice vsi in vsak samo v prvo skrinjico!
Novacerkev pri Ptuju. Malokedaj se mi občani oglašamo v časopisu, vendar vam moramo opisati življenje naših demokratskih občinskih gospodov, kateri so pri nas tako veliki nenadoma postali, da bi nas najraje skrili nekam tako, da bi nas sami ne bi več našli. Žaliibog, da jim to ne gre. Imamo v naši lepi trojički fari pet občin, a v nobeni tako visikoko študiranith gospodov, kakor v naši. Ti gospodje se ponašajo na svoje sedanje županstvo, a prejšnje pa imenujejo v »Domovini« — režimstvo! 0 tem režimstvu so navedli v »Domovini«, da so organi občinskega odbora naprav-ljali grozne cehe iz občinske blagajne, seveda, ker so imeli denar, a to so pa pozabili, da so ti nekateri gospodje tudi pomagali to potrošiti. Mislimo, da od tistih revnih 20 kron ni ¡bil noben tako pijan, da bi si bil glavo razbil, zato jo še danes nosimo. Ker je nekaj organov iz imenovanega re-žimstva umrlo, pa mislijo ti gospodje, da mi tropečemo pred demokratskim županovanjem, oziroma režimom. Gle-dite, da Vam ne izpodrsne stolec, ker mi smo majhni, a žilavi. Mi pa mislimo, da bi bilo lepše, ako hi se napredni voditelji občine sporazumeli z itak že ubogimi kmeti in delavca, da bi ti zadnji imeli spoštovanje do svojih visokih gospodov, ne pa da jih po »Domovini« raznašajo. Volilno gibanje je v polnem teku, in to prosto tudi za našo stranko, ne pa prisiljeno. Pomnite to! Revni invalidi iz občine Nova cerkev pa tudi v teh treh letiih niso obogateli iz občinske blagajne. Torej le previdno, čas je kratek!
Makole. Zdi se, da pri nas v Makolah ni nikakega zanimanja za bodoče volitve. Vse je nekako tiho. Vendar to ni tako. Naš Juršič je na tihem že veliko agitiral za svojo radič-samostojno stranko. Toda kakor vedno, ima tudi to pot smolo. Tako se mu je izneveril predstavnik liste na volišču Štatenberg g. upravitelj Glaser, ter zahteva izbris, češ, da je njegovo ime prišlo na listo brez njegove vednosti. Čeravno g. Glaser ni šel v SLS, je vendar značilno, da je dobil g. Juršič s svojo listo brco. — Nadalje smo izvedeli, da mislijo gg. demokrati prirediti volilni shod in to v vasi Mostečno, v gostilni Janeza Dreo. Ker jim je zadnji politični shod tukaj v Makolah izpodletel, upajo sedaj na večji uspeh v vaseh. Toda tudi to pot se bodo pošteno urezali. Dvomimo, da bi jim g. Dreo sploh lokal dovolil. Da bodo imeli udeležbo sijajno, bomo mi v Makolah skrbeli, a ne njihovih pristašev, ampak seveda naših. V Makolah to pot demokrati ne bodo imeli mesta. Res je pri zadnjih volitvah par naših gospodičev vrglo svoje kroglice v njihovo skrinjico, a se sedaj kesajo. Ako se gg. demokrati imate toliko za napredne, zakaj si pa ne upate na jasno? Le na plan, da se vsaj enkrat spoznamo! Če želite boj z nami, pa le dajte! Torej na svidenje!
Vojnik. Tombola, katero priredi tukajšnji orlovski odsek v nedeljo, dne 4. septembra, je gotovo predmet splošnega zanimanja in veselja ne samo za Vojnik, ampak tudi za sosedne kraje. Nekateri velilki dobitki so razstavljeni že v posojilniški hiši v oknu trafike, katere si lahko vsakdo ogleda. Deset veliikh in do 300 manjših dobitkov bo raz-
deljenih med prisotno občinstvo, zatorej naj vsakdo poizkusi za 2 Din svojo srečo. Po tomboli se bo vršila dstotam prosta zabava v lastni režiji Točili bomo kvalitativno mogoče najboljše vino našega kraja, pridelek g. Krameršeka iz Bezovice, po razmeroma nizki ceni; tudi za pivo in druge pijače ter jestvine bo dobro preskrbljeno. Med zabavo bo poslovala šaljiva pošta; cel popoldne pa igra maledolska godba na strune. Priporočamo se za obilno udeležbo prireditve naši in sosednji čč. duhovščini ter ostali inteligenci; priporočamo se še posebej vsem društvom i» na našo močno podporo se lahko potem v vsakem oziru tudi računa. Četrti september mora biti za vse dan pravega, iskrenega veselja. Ta dan mora spregovoriti ljudska duša v znaku medsebojnega umevanja, kjer ne bodo divjale razne strasti, ampak bodo vsi pošteni ljudje omejeni v pošteno srčno zabavo. Bog živ!
Sv. Frančišek Ksaverij v Savinjski dolini. 14. avgust bo zapisan z neizbrisljivimi črkami na odličnem mestu v knjigo naše orlovske zgodovine. Ne rečem, da je bilo krasno in sijajno, ampak bilo je lepo. Naš Orel je tokrat prvič stopil pred javnost in v skromni obliki pokazal lepoto in moč orlovske ideje. Pokazali smo ljudstvu, kaj zmore disciplinirana orlovska mladina, napolnjena z duhom skupnosti, bratstva in ljubezni. Orlovska misel pri nas sicer prav počasi, toda stalno napreduje in dobiva ugled, in Bog daj, da bi ne bil več daleč čas, ko bo vsa poštena mladina združena pod orlovskim praporom. To doseči in vneti našo vrlo mladino za večno lepe orlovske ideale, je bil tudi namen naše prireditve. Upamo, da smo to tudi dosegli, ker naše ljudstvo vidi veliko razliko med orlovsko mladino in mladino, ki tava brez ciljev in vzorov po tminah sodobne pokvarjenosti. OAi pa smo sinovi solnca in glasniki večno lepih idej, ki nas družijo. Zlato solnce, ki ožarja z jutranjo in večerno zarjo vrhove naših Savinjskih planin, kaže našim fantom pravo pot poštene mladosti. Vedrih lic in veselih src smo se vrnili od prireditve, poživljeni za novo delo v naši krasni orlovski organizaciji. Bog živi!
Polzela. Kot posledica svetovne vojne se je moral umakniti del starega pokopališčnega ozidja, katerega so podrli, da dobijo mesto za spomenik, katerega odkritje se vrši dne 25. septembra t. 1. Sprva je bila obsojena na smrt tudi stara akacija, našla pa je tako močne zagovornike, da je njen konec začasno še odložen. — Polzela napreduje v mnogih oziirih, a najbolj potrebnega, to je Društveni dom, še vedno pogrešamo. Lahko zavidamo sosede kroginkrog, kateri so naprednejši tudi v tem oziru ter se nam lahko in upravičeno posmehujejo, češ, da skrbimo za to in ono, a na najpotrebnejše in najbolj pereče pa pozabljamo. Da pa ni ravno tako slabo, nam svedoči tombola, katero priredi Kat. prosvetno društvo v nedeljo, dne 4. septembra. Poleg mnogo drugega vidimo med dobitki kolo, plug in še veliko drugih lepih stvari. Ker gre čisti dobiček za zgradbo Društvenega doma, toplo priporočamo nakup tablic, katere stanejo komad 5 Din.
Polzela. »Rdeči križ«, okrožje Polzela-Braslovče-Go-milsko-Šmartno ob Paki, se prav lepo zahvaljuje braslov-škim dijakom in drugim, ki so pripomogli k vprizoritvi res dobro uspele Molierove veseloigre »Namišljeni bolnik« ter s tem položili gmotni temelj podružnici »Rdečega križa« za celo okrožje. Želi in pričakuje zopetne prireditve o Božiču.
Laško. Dne 15. avgusta se je vršil občni zbor Podružnice kmetijske družbe. Podružnica šteje 180 članov. Načelnikom je izvoljen zopet g. Miha Hrastnik, posestnik v Brstniku. Delegatom so izvoljeni Miha Hrastnik, Franc Senica, dr. Fran Jerina in M. Deželak.
Sromlje pri Brežicah. Najprej klerikalni, potem kmetsko samostojni in sedaj demokratski, ali advokatski Urek je imel tukaj svoj shod na Veliki Šmaren. Med vednimi medklici je ta novi zastopnik advokatov zmerjal Radičevce, samostojne kmete in klerikalce, hvalil pa samo sebe, češ, da ni lepšega poslanca, kakor je on. Za njim je govoril doktor Dernovšek v imenu advokatov, in prosil navzoče, naj se usmilijo advokatov in volijo njihovega zastopnika, Ureka. — Ko so naši pristaši vest izprašali Ureku, je doktor Dernovšek v imenu brežiških advokatov zaklical Ureku: Živijo! Nato smo se kmetje razšli, in sklenili, da niti eden ne bo volil Ureka, ker je pomagač advokatov. Kandidatu Ureku je ploskal le debeli Šobatov Lojz iz Zdol.
Dobova. Ker se vrše dne 11. septembra državnozbor-ske volitve, se bo vršila cerkvena slovesnost dne 8. sept. Župni uradi se uljudno naprošajo, da vzamejo to naznanje!
M
i
Malinovec
zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvornica
družba z o. z
IjjiihiJana« Kolizej
Vri denar naloiite najbolj varno in dobičkanosuo t
VlOJUKl
r. z. i n. z.
¡4 Vam obrestuje pro9te vloge po 6% in vezane po do-«forora. Retni in invalidni davek plačuje posojilnica in
lastnega.	600
Točna in solidna postrežba!
Ustan. 1909.
Kilne pase
trebušne obveze, proti visečemu trebuhu, potujočim Ldvicam in zniženju želodca, gumijeve nogavice in "bveze za krčne žile. Umetne noge in roke, korsett, bergle, podloge za ploske noge, suspenzorije in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka
Franc Podgoršek, bandažist, Maribor
Slovenska ulica 7.
Pismena naročila se točno izvršujejo ter pošiljajo po povzetju
154
Najbolje in najvarneje naložite svoj denar pri
OKRAJNI POSOJILNICI UJUTofi
r. z. z n. z. ki obrestuje hranilne vloge najbolje.
TekočI računi. Posojilo na poroštvo, zastavo In vknjižbe. Uraduje za stranke vsak delavnik od 8. do
59
12. ure.
Mo?a psotica i
reg. zadr. z neomej. zav. Meljska cesta lO
»prejema vloge p« najugodnejših obre»tifl, rezane vloge •brestuje p« dogovoril, posojila da]« proti sigurnemu dvakratnem« »teb. poroštvu i» os vknjižbo. Somišljeniki, nalagajmo «roje prihranke le «vojih hranilnicah, ki aam sadijo aujbttlji« varnost	770
lužbo tajnika
cdda Kmečka hranilnica in posojilnica v Konjicah. Plača in nastop službe po dogovoru. Prednost imajo organisti. Prošnje je vložiti do dne 10. septembra t. 1. samo pismeno pri načelstvu imenovanega zavoda.	1177
1165
Ustanovljena leta 1859
Mučarna Lambert Chiba
Celje, Kralja Petra cesta 14
Trgovina klobukov in klobučarskih izdelkov
Prevzema vsake vrste popravila po najnižji dnevni cenil — Točna in solidna postrežba!
'«■■■■■■MHHHHilBHHHHBr
012323235348532348484823535323234848532348892323234853535348488948235353902323485348482348010223532348
j Znižali Vam hočemo stro- J ške sa šolske potrebščine l ■■
Največja skrb starišev, ki pošiljajo svoje otroke v šole, je posebno ta, da šolske potrebščine toliko stanejo. — Sklenili smo zato prodajati letos šolske*potrebščine kar najceneje kot Jih ne tiabite v nobeni drtifji trgovini mM knjigarni. Poleg tega pa smo vpeljali posebna potrdila za vplačane zneske, na katera bomo tekon* »ne«eea junija 1928 i*ttlacali v gotovini 3 otM vpisanega *ne*ka. Dijaštvu bomo na ta način omogočili da prejmejo za po-■'	čitniške izdatke nekaj gotovine. Torej kupujte le r*i ——_
r JTisUarnisv. Ciriial r Mariboru,
Koroška cesta štev. & [ali v njmti podružnici
AleUsaniirora cesta štev. o.
Tu dobite vse knjige za ljudsko in meščansko šolo, za'gimnazijo, realko, učiteljišča, trg. akademijo,, dalje šolske potrebščine, vseh vrst zvezke, papir, črnila, rdečila, barve, peresa, peresnike, svinčnike, radirke, šestila, risala, ravnila, priložna ravnila, risalne deske, trikote itd. Kdor hoče kupiti najbolje in najceneje, pa da dobi še 3% v gotovini povrnjenih, ta bo kupoval letos c«lo šolsko leto vse šolske potrebščine le
■IK-
v Tiskarni sv. Cirila v MariboruKoroška c. S ali v njeni podružnici Aleksandrova cesta iS.S
O O
O
©

Južno štajerska hranilnica Celje
▼ lastni hiši Cankarjev» »lica fit. 11, nasproti pošte. — Ustanovljena leta 1880
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po
kolikor mogoče najvišji obrestni mer L Rentni davek plačuje hranilnica s----
Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vra in rezervni zaklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti
sama. __ Vraisk« vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne položnice na razpolago.
82
O
o
JO
Vsi ljudje
veliki in majhni
govore o prodaji pri tvrdkl
FRANC KOLERIČ, Apače
radi prezidave, ker dobo tamkaj po zelo nizkih cenah najboljše blago.	728
i robi
plačuje najbolje Podravska industrija sadnih izdelkov v Mariboru, Koroška c. I.
I m Ü
i
1 1 i
mi

K>X®
DENAR NALOŽITE 1»
najboljše in najvarnejše pri
Spodnješfajerski ljudski posojilnici = v Mariboru =
Stolna nlica 6
r. z. z o. z.
Obrestuje hranilne vloge nn CO/
J	iipu/o
brez odpovedi na trimesečno odpoved jj| jjy
Obiščite
graški sejm
(Grazer Messe)
3. ■ 11. septembra 1927
Pristni in pravi
KAVČIČEV
RASTLINSKI ŽELODČNI LIKER
xnan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja
EDINOLE
Rastlinska destilacija „FLORIAN"
(ksdelsv&lee Edmuiid Kavčič) dr*žba s o. s. v Ljubljani Ckisposvetaka cesta štev. 13 (Kolizej)
▼kaka pristna steklenica je opremljena s •riginalnim podpisom:
^B» ^pilatnos^janiai
'Varujte m ponaredb. ki se prodajajo namesto pristnega
Kavčičevega „Floriana"!
m J
11 g
g
i
m ¡g
H
1 m
A
Haložife dena^le pari
Ljudski posojilnici v Celju
registrirani zadrugi z neomejeno zavezo
Cankarjeva ulica štev. 4
poleg davkarije (poprej pri „Be lem volu"), kier je najbolj varno naložen in najugodneje obrestuje
Rentni In invalidni davek plačuje posojilnica sama
Posojila po najnižji obrestni meri
58
» «s«
a
i -
■	-s
■	-is 0
■	1 ■ S
» «i J,
2 -a
S c
m a
m »mm
¡s
u
O
Naznanilo!
I s? S
Cen], «ajemslcen» vljudno naznanjam, da Je dospela večja množine lepega volnenega Rakna, za i en ske in moške obleke.
V ealogi vse v manuiaktur® «padajoče potreto-fcMne ter velika calogu gotovih moških in deških oblek, gumi plaičfv, iportaih jopiftev ia nsnjatib 4 aken j.
Za obilen obisk te priporoča
IVAN MASTNAK
785	Celie. Kralja Petra c. 15.
■aHiii»RaiiaiRMiaiiiaiiBB
K . S
s» U t» iS
Šr m
9
* K
5s m
cr- m
Za kvašenje pšenice TJ
uporabljajte suho sredstvo w
Če uporabljate PORZOL točno po navodilu, dosežete enolično, hitro kaljivost ter zdravo, bogato žetev brez snetjavosti.
Za kvašenje rži, ječmena in ovsa uporabljajte mokro sredstvo za kvašenje
PORZOL In HIGOZAN sta po francoskih, nizozemskih, danskih, avstrijskih, rumunsklh, čeških In drugih javnih zavodih preizkušeni in priznani sredstvi I
Zahtevajte cenike In navodila od 1&I "" "«P*:1008
„KAŠTEL" tvornice kemijskih in phameutskili izdelkov dl, KABLOVAG
Pošteno kmečko dekle želi službe pri družini, kjer bi se privadila boljši izobrazbi. Vpraša se v upravi.	1091
Svojo veliko izbiro
damskih klobukov
priporoča po najnižji ceni
Osrednja Štajerska vinarska zadr. v Mariboru
' (ffleljska cesta 10) ^^JJIZ^
bo nakupila v jeseni večjo množino
vinskega mošta
in sicer le boljše kakovosti, izključuje pa šma-mico in njej sorodne vrste. Vinogradniki naj pismeno ali ustmeno ponudijo svoje blago na gornji naslov. V slučaju dogovora 86	damo že zdaj naplačiio.
S Zadružna gospodarska banka d. d.
Podružnica Maribor. ====s=====
1024
Mary Smolnikar
modistfnja Celje, Palača Prve hrvatske štedionice.
V lastni novozgrajeni palači, fileksantirava ccsta 6, pred fran išhansho cerhvljo. s Izvršuje m bančni posle najkul&ntneje. — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v teftoten ratunn. ■ Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik AlbinHrovatin, poslovodja v Mariboru, — Urednik: Januš Goleč,novinar v Maribora. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega
Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar, Maribor.
4848535323485323234853022353232323483123482348532353232348482323232323484853235353483023
f
NOVICE V SCIKJtH
P&ICOGA »DOMOCJUBA« IN »SCOUENSKEGA GOSPODAOJA«
SEPTEMMK * 1927 * LETNIK II. * - ŠT. 9.
Ivo Kermaoner,
načelnik Jugoslovanske orlovske zveze, je pri mednarodnih telovadnih tekmah v Kolnu v Nemčiji meseca avgusla 1.1. izmed 210 lelovadcev-lekmo-valcev (Nemcev, Holandcev, Švicarjev, Avstrijcev in Italijanov) dosegel prvo mesto ter si tako kot Slovenec priboril v dvanajsteroboju (v 12 telovadnih
panogah) prvenstvo v nemški državi.
m 'i " - i ^lij^/ »j r^rtKm	
^rflt^f 'Asi & tŠmm «MKr .^mm	i ivPS
Iz sprevoda nemške telovadne organizacije Jugendkrafl v Kolnu 7. avgusta. Organizacija šteje 700 000 članov, članic nimajo. V sprevodu vidimo zastopstvo slovenskih in čeških Orlov.
Razvaline gradu „Legen" na Legenskem polju pri Slovenjgradcu, last grofa Thurna. Pred par leli je bil grad še uporaben za stanovanja. Tako
mineva slava sveta.
Zastopstvo slovenskih in čeških Orlov na veliki telovadni tekmi v Kolnu. Od leve na desno stojijo: Lojk, (Čeh), Ulaga, (Ceh), Lekan, prof. Ovsenek, dr. Rozman, (Čeh) in Kermavner.
f Jakob Ahačič, posestnik od Sv. Ane nad Tržičem, je 7. julija s planine grede ponoči padel v prepad ter se ubil. Bil je vrl naš mož in zgleden gospodar.
Na Kranjskem je naša skrinjica
Zlala poroka zakonskih Spindler 8. maja 1927 pri Mali nedelji v krogu
sinov in vnukov.
druga
Agava ali stoletna roia v cve Znano je, da agava cvete v na vsako 50. leto in poti
v
Izvirek Saoe-Bohinjke, znameniti slap Savice, uro hoda od najzahodnejšega konca Bohinjskega jezera. Slap je visok 60 melrov.
n

Cerkveni pevski zbor v Trbovljah z osivelim pevovodjem g. Ličarjem na čelu, ki lamkaj že 35. leto plodonosno deluje kot organisl.
Izkopnini- orjaških praživali — kuščarjev dinozaurov, ki so baje živeli pred 30 milijoni (?) leli. lzkopnine se nahajajo v prirodoslovnem muzeju v New-Yorku.
Antonija Šabeder iz Jarenine je obhajala meseca avgusla 1.1. 40 letnico, odkar služi pri isti gospodinji gospej Mariji Schnelder v Mariboru.
v
Na Štajerskem in v Ljubljani je naša skrinjica
IJi V gradu na Igu. šk krajih približno
■i umre.
Skok iz letala. Kakor imajo ladje za slučaj nesreče, da se ladja potopi, pripravljene rešilne pasove, ki vzdrže človeka tudi več dni na površju vode, tako imajo letala za slučaj nesreče pripravljena padala, s pomočjo katerega se spusti letalec oz. potnik na zemljo. Padalo je podobno ogromnemu dežniku, ki se v zraku sam odpre ter se polagoma spušča navzdol. Skakalec sedi na majhnem stolčku, ki je z močnimi motvozi privezan na padalo.

Naša nova povesi z Golice.
Z oktobrom začne Domoljub objavljati novo izvirno slovensko povesi našega, zlasti Vigrednicam znanega pisatelja Slavka Savinška. Povesi se godi na eni naših najbolj ljubkih gorenjskih gora, na Golici ter v selih na njenem pobočju. Povesi nam slika čislo, vztrajno in do skrajnih žrtev zvesto ljubezen Hribarjeve Cilke do njenega ženina Matevža s Koroškega, ki se v začetku bavi s tihotapstvom (povesi se godi že po vojski), pa ga baš zvestoba in vdanost Cilkina privede na pravo pot.
Pisatelj nam v Cilki mojstrsko riše globoko vernost, neomajno poštenost, trdo odločnost, in dekliško-mehko dobrosrčnost pravega gorenjskega dekleta, odkritosrčno značajnost naših Gorenjcev, njih mehko čuvstvovanje, ki se navadno skriva v raskavo zunanjo skorjo, gorenjske navade, običaje in gorenjsko govorico v njenih posebnih izrazih. Pisatelju se povsod pozna, da je bil pod Golico rojen. 1
Povesi je pisana zelo napelo, je včasih strahotna v tihotapskih nevarnostih, nežna v Cilkini skrbi, genljiva, kadar si ti na zunaj grčavi ljudje v nesreči do zadnjega diha pomagajo drug drugim, pesniška v ljubezni do slovenske zemlje, zlasti do gorenjskih planin, katerih ljubka kraljica je Golica.
Povesi bodo krasile slike. Tiskana bo tako, da se bo lahko izstrigavala iz Domoljuba ter se hranila kot knjiga.
Prvič izide prvi teden v oktobru.
Domoljub stane za zadnje tri mesece 10 Din. Izhaja vsak teden na 16 straneh ler prinaša poleg mesečne priloge Novice v slikah ludi še 14 dnevno prilogo: Gospodar, ler 14 dnevno prilogo: Mati in gospodinja. Prva prinaša času primerne gospodarske članke in obvestila, zlasti o cenah, živini in letini, druga pa navodila za vzgojo olrok, za obdelovanje vrta, kuh-njo, ohranitev zdravja, drobne poučne zgodbe, stran za naše otroke i. t. d.
Vrhu tega prinaša Domoljub času primerne politične članke, jasen pregled svetovnih dogodkov, polno novic, ki se zgode čez teden v naši domovini in izven nje, poučne izobraževalne in vzgojne članke, polno majhnih drobnih zanimivosti in smešnic.
Domoljub, ki je že 40. leto najbolj zvest prijatelj in zanesljiv vodnik slovenskemu ljudstvu, je pravi družinski list v verni slovenski hiši.
Kdor hoče naročiti Domoljuba, naj kar sporoči po dopisnici na naslov:
Uprava Domoljuba
Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna.
Naročnina se pošlje po položnici, ki jo bo priložila uprava prvi poslani številki Domoljuba.
Vrh Golice, ki nad železniškim predorom Jesenice-Podrožica meji med Slovenijo in Koroško. Visoka je 1835 m. Kadilnikova koča, ki je v naši novi povesti večkrat omenjena.
Golica s Spodnjo kočo, ki je bila nekdaj last nemškega planinskega društva.
Goliške planjave v svojem pomladanskem plašču belih ključavnic (narcis).
Bakrotisk jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.