List 76.
Tiči in kmetijstvo.
Gospod Čudi je unidan v zboru švajcarske kmetijske družbe v Melonenhof-u poleg St. Gallna razlagal veliko dobroto tičev za kmetijstvo. Skušeni mož je resnico tako jasno razkladal, da več časopisov je berž ponatisnilo njegovo govorjenje, in da tudi mi mislimo svojim bravcein vstreči, če jim naznanimo, kar je govoril.
Brez tičev — pravi slavni mož — bi ne bilo ne srečnega poljodelstva, ne vertnarstva, ne goj-zdnarstva. Tiči opravljajo delo, ki bi ga na milione človeških rok tako popolnoma ne opravilo kakor oni. Posebno očitno vidimo to v gojzdih, kadar drevje poJiončujejo "mergolinci, červi in kebri. Koliko komisij se je že sklicalo ob tacih uimah, koliko se je govorilo in prevdarjalo, kaj vse počelo! — po sto in sto delavcev so poslali
nad tega sovražnika, grabne so kopali, prešiče v gojzd gnali, da bi požerli merčese — in koliko so opravili? Celo malo ali pa nič. Mala množica tičev pa opravi vse to! Res je, da mi ne moremo braniti Lahom (če vlade tega ne prevzamejo *}, da bi jenjaii z nepopisljivo silo vse tiče loviti in z neizrečeno požrešnostjo jih pokončavati, ki v jeseni naše merzlejše kraje zapustivši potujejo v tople laške, kjer pa jih gotova smert čaka. Topa zamoremo, da saj pri nas doma ne preganjamo teh, ki nam jih pošlje previdnost božja, ampak da jih vabimo na svoje polje, verte in v gojzde, in jih gostoljubno obderžimo pri sebi. Vsak umen gospodar bi imel za to skerbeti, da tako koristna živa-lica pri njem gostje dobi. Nikar naj ne poseka vsakega votlega drevesa, ker v tacih luknjah mnogoteri tiči radi gnjezda delajo, marveč naj iz takih lukinj še iztrebi plesnjivo sodergo in listje, in če je luknja navpik, da va-njo dežuje, naj napravi strešico nad njo, da dobrotljivi tički ondi zavetje imajo, — v malo urah mu bojo stoterno povernili, kar jim je dobrega storil. Za škorce (Staar) naj se po drevji postavi veliko tacih tružic **), v kte-rih radi gnjezda napravljajo, in čuje naj se, da se mladički ne pograbijo. Pa tudi za druge male tičke naj se napravijo iz votlih debel ali iz starih desk po drevesih gnjezdica, v ktere in iz kterih starke, kakor čbeie v panj, letati zamorejo; taki tičnjaki, z vhodom proti solnčnemu izhodu obernjeni, pa se smejo le za škorca višje na drevesa djati, zadruge tiče pa ne čez 10 do 20 čevljev od tal, in tudi na tako drevje ne, ki se pozno ozeleni ali preveč na samem stoji. Tružiče (tičjaki) in luknje, pri kterih starke noter in viin letajo, zamorejo biti večje ali manjše. Senice imajo naj raji take tružice, ki so odznotraj 7 pavcov dolge in 3 pavce široke, za druge tiče znajo večje biti. Če so iz dilic narejene tružice odzunaj černkasto-sive, ali z mahom prevlečene, so jim še ljubši.
Noben kapital se tako hitro ne  izplača kakor ti stroški, s kterimi si gospodar koristne tiče špoga.
(Konec   sledi.)
—   302   —
*) Ko je nedavnej si. deželno poglavarstvo vprašalo kmetijsko družbo za njeno mnenje : kaj bi bilo storiti zoper vedno huje množenje škodljivih mergolincov? je med drugim ona tudi »asvetovala, naj bi se na Laškem prepovedalo pre silno pokoncevanje koristnih ticev. Ravno to je nasvetovala tudi koroška kmetijska * družba. SI. deželno poglavarstvo je odgovorilo naši družbi, da se bo o ti zadevi obernilo na vis. mini s ter s tvo. **) Na Nemškem so tu in tam za škorce take tružice zapovedane od gosposke, ker cez škorca ga ni  dobrotnika.    Vred.
List 77.
Tiči in kmetijstvo.
(Konec.)
Gosp. Čudi je potem veliko izgledov navedil, iz kterih je očitno, kako veliki dobrotniki so tiči vsemu rastlinju. V pomarančnici nekega verta so tile tri velike vertnice (gartrože), na kterih je vse polno mergolelo uši — naj manj 2000 jih je vert-nar naštel. Jih pokončati izpuste plavo senico — v malo urah je pozobala vse do čistega. Drugikrat so tašico izpustili po hiši, in v eni uri je polovila 900 muh. Dve lastovci ste en večer v pol uri pokončale neštevilno trumo komarjev.
Za sadno drevje in za gojzde so senice neprecenljive, ker posebno jajci ca škodljivega borovega metulja pokončajo, kosmatih gosenc pa ne morejo vžugati. Ona tega metulja leže, včasih po dvakrat eno poletje, po 600 do 800 jajc, in ena sama senica s svojimi mladimi jih povžije več tav-žent na dan. S senicami vred preiskujejo rumeni sternadi (Goldammer) prav pridno pozimi in poleti drevesa in iz njih mzpok in lukinj zobljejo gosenčno zalego.
Tudi vrabce šteje Čudi v versto koristnih tičev, in je skazal, da on in ona vsaki teden, kadar mlade imate, okoli 2000 gosenc prineseta;
—  taka pridnost in taka korist pač zasluži — pravi
—  da jim privošimo kako pest češinj ali kako   pe-riše žita!
Tudi sove so koristne, ker zvečer in zjutraj sila veliko gojzdnih gosenc polove. Nektere sove grejo tudi nad hrošče (kebre), kakor škorci, kavke vrane, srake, šoge itd. Ali je tedaj kaj bolj neumnega kakor to, da nekteri si še to v posebno čast štejejo, če vstreljeno sovo z razpetimi peru-tami pribijejo na hlevne vrata!
Skor vsi mali tiči, ki pojd, žive večidel ali pa samo skoz celo leto od gosenc, červov, polžev, pajkov in druzega merčesa in pokončujejo na milione in milione gosenčnih jajc, gosenc, mergo-Ijincov, muh, komarjev, kebrov, mravelj, listnih uši, červov, mramorjev itd., in to po čudovitem redu tako, da eni bolj ene, drugi druge plemena zalezujejo. Kdor tedaj — sklene Čudi — lovi in po-končuje škorce, penice, sternade, pastari-čice (pliske), tašice, senice, žolne, ple-zovce, lastovce, detele (legate} mravljinčarje, škerjance, Šinkovce, kukovice, vrabce, vrane, srake, šoge? je sovražnik kmetijstva, ker mu naj bolje pomočnike pokončuje, ki zatirujejo rastlinju škodljivo žival.