UDK 811.163.6’27:070 Publicistika in poro~evalstvo
Monika Kalin Golob Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Fakulteta za dru‘bene vede, Ljubljana
PUBLICISTIKA IN PORO^EVALSTVO
Na podlagi doma~e in tuje literature je utemeljena razlika med {ir{o oznako publicistika
in o‘jo poro~evalstvo. Slednjo razumemo kot dejavnost dnevni{kega obve{~anja javnosti. V
njenem okviru so raziskave na sodobnem gradivu potrdile jezikovne in stilisti~ne posebnosti,
ki so se razvile kot posledica izbora iz knji‘nega jezika zato, da bi opravljale svojo vlogo v
poro~evalskih besedilih. Posebnosti teh besedil tvorijo poro~evalski stil. Prav zato je v
okviru publicisti~ne funkcijske zvrsti smiselno govoriti o poro~evalski podzvrsti, ki jo tvorijo
poro~evalna in presojevalna poro~evalska besedila.
Based on Slovene as well international linguistic literature, there is a difference between
the broader term »journalism« (Sln. publicistika) and the more specific term »reporting«
(Sln. poro~evalstvo). The latter is understood as the act of informing the public on a daily
basis. In this framework the research on contemporary material has confirmed the linguistic
and stylistic peculiarities, which developed as a consequence of the selection from the
Slovene literary language with a purpose of performing its function in reporting texts. The
peculiarities of these texts comprise the reporting style. Hence, it is logical to discuss the
reporting substyle, which consists of reporting and evaluative reporting texts, within the
journalistic functional style.
V slovenski jezikoslovni literaturi je razslojenost na funkcijske zvrsti splo{no
sprejeta in bolj ali manj podrobno raz~lenjena. Tako govorimo o prakti~nospo-
razumevalni, strokovni, publicisti~ni in znanstveni funkcijski zvrsti (manj{e razlike
se pojavljajo le pri poimenovanjih posameznih zvrsti1). Namen tega ~lanka2 je opo-
zoriti na potrebo po razlikovanju med {ir{im poimenovanjem publicisti~na funkcij-
ska zvrst in o‘jim podro~jem, ki ga tvorijo poro~evalska besedila znotraj nje.
1Publicistika
Publicisti~na zvrst zajema po definiciji javna besedila, namenjena javnosti (pub-
lice), torej besedila mno‘i~nih ob~il, to pa so dnevniki, tedniki, mese~niki, radio,
televizija, plakat ..., kar pomeni zelo veliko razli~nih besedil, od vesti, ~lankov,
komentarjev, do reporta‘, feljtonov, recenzij, oglasov in kritik. Na eni strani so to
besedila, ki imajo zna~ilnosti znanstvenih oz. poljudnoznanstvenih podzvrsti (ob-
jektivnost, nezaznamovanost jezikovnih sredstev), na drugi segajo v umetnostno
1___Urban~i~ (1984: 95–102) govori (po ~e{ki teoriji) o jezikovnih stilih in dodaja poslovni stil, ki ga
Topori{i~ (1976: 23) obravnava v prakti~nostrokovni podzvrsti strokovne zvrsti, prav tako Urban~i~
namesto o  prakti~nosporazumevalni zvrsti govori o konverzacijskem jeziku. Novak (1980) tudi
osamosvaja poslovno zvrst in jo poimenuje poslovni in uradovalni jezik (PUJ), nenavadno pa je, da med
podzvrsti PUJ uvr{~a jezik reklam in jezik plakatov (14, 15), kar oboje po definiciji in razdelitvi drugih
avtorjev sodi k {ir{i publicistiki. Koro{ec (1983) govori o znanstveno-strokovni zvrsti in uradovalni
(administrativni) podzvrsti.
2___^lanek je predelano podpoglavje iz doktorske disertacije Jezikovno-stilni razvoj slovenskih
poro~evalnih besedil do za~etka 20. stoletja, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1998.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
zvrst (~ustvena zaznamovanost, raba tropov in figur), zato jezik publicisti~nih be-
sedil ni enoten, »/v/~asih se pribli‘uje strokovnosti, v~asih umetnosti pa tudi
prakti~ni sporazumevalnosti« (Topori{i~ 1992: 238). Kako {iroko in raznoliko je
podro~je publicistike, ka‘e tudi definicija nem{kega raziskovalca Dovifata3 (1969,
5), ki publicistiko dolo~a kot vsako javnosti namenjeno in javno uresni~eno4 (iz-
vedeno) dru‘beno delovanje na javnost, ki ima namen z mo~jo prepri~evanja vplivati
nanjo – bodisi v celoti ali le na njen del (prek svobodnega prepri~evanja v liberal-
nem svetu ali skupne prisile v totalitarnih re‘imih) – ter tako spremeniti njeno
védenje in hotenje. Iz te {iroke definicije izhajajo tudi temeljne zna~ilnosti publicis-
tike: aktualnost, publiciteta, prepri~evalnost, ki najdejo svojo pot prek poro~il, in-
formacij, posredovanja stvarnih védenj ali vplivanjskega govora. Dovifat tako v treh
obse‘nih knjigah analizira publicistiko po delih; glede na to, s katerimi izraznimi
sredstvi vpliva na javnost, raz~lenjuje publicistiko govorjene besede, publicistiko
slike, radijsko in televizijsko, pa gledali{ko in pesni{ko publicistiko ter celo gramo-
fonsko plo{~o kot publicisti~no sredstvo.
Noelle-Neumannova v leksikonu Publizistik (1971: 7) navaja, kako te‘ko dos-
topna je publicistika celovitemu spoznanju:
Zgo{~ena definicija predmeta publicisti~ne znanosti – javno sporo~ilo, z javnostjo
povezan sporo~anjski proces – je v nenavadnem nasprotju z ogromnostjo postopka,
ki z vedno mo~nej{imi sredstvi deluje na dru‘bo in je pri tem docela nezadostno
raziskano. Podro~je se umika spoznanju. Vtisi iz ~asopisov, revij, televizije, radia,
filma se kri‘ajo, prekrivajo drug drugega in u~inkovanje je pogosto postopno,
nedolo~ljivo v kratkih presledkih, na katerih temeljijo znanstveni projekti.
Za jezikovno in stilisti~no analizo je gotovo, da publicistika v vsej omenjeni pes-
trosti ne daje uporabnih raziskovalnih rezultatov, saj gradivo s tako razli~nimi stil-
nimi pojavi ne omogo~a natan~ne analize in postane neobvladljivo. Prav zato je
treba od {iroke publicistike lo~iti besedila, ki se pojavljajo v eni vrsti mno‘i~nih
ob~il in so namenjena sporo~anju o aktualnih dogodkih, tvorijo pa jih novinarji. To
lo~nico je v svojih raziskavah prvi postavil Koro{ec (1968; 1976) in znotraj publi-
cisti~ne zvrsti lo~il posebno podro~je in ga poimenoval ~asopisni stil, pri ~emer je
‘e takrat menil, da je »~asopis kot pisni prenosnik stilno tako raznoroden, da je
poimenovanje ~asopisni stil za vso mno‘ico pojavov pre{iroko in zato slabo«
(Koro{ec 1998: 11). Podal je tudi oris dotedanjih raziskav, tj. od Breznikovega
(1967) pisanja o »~asnikarski sloven{~ini« v 30. letih do so~asnega razpravljanja o
tej problematiki, in zgodovinskemu pregledu razmi{ljanj o jeziku poro~evalstva na-
menil kar 100 strani (Koro{ec 1976: 11–103) ter ugotovil, da se je s slovenskim
poro~evalskim jezikom ukvarjalo na videz veliko jezikoslovcev in nejezikoslovcev.
Na videz zato, ker ve~ina prispevkov ostaja na ravni jezikovne kritike; avtorjev
180 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
3___»Publizistik ist jede öfentlich bedingte und öfentlich geübte geistige Einwirkung auf die
Öfentlichkeit, um diese ganz oder ihren Teilen durch freie Überzeugung oder kollektiven Zwang mit
Gesinnungskräften über Wissen in Wollen im Tun und Handeln zu bestimmen.«
4___Z dejstvom, da je namenjeno javnosti, povezuje Dovifat potrebo po aktualnosti, ~e pa ‘eli biti javno
izvedeno,  je to mogo~e le prek javnosti, kar povzro~a drugo zna~ilnost, publiciteto.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
ve~inoma niso zanimala ~asopisna besedila kot del publicisti~ne funkcijske zvrsti s
posebnimi jezikovnimi in stilnimi zna~ilnostmi, ampak so ta besedila presojali le po
napakah (pravopisnih, slovni~nih), ki se v njih pojavljajo. Koro{ec je take razprave
zavrnil, saj vrednotenje z merili jezikovne pravilnosti ni raziskovanje in ugo-
tavljanje stila, ampak le jezikovna kritika, ki hitro postane navajanje gradiva za bolj
ali manj puristi~no zgra‘anje nad jezikovnimi napakami, zato so trditve tovrstnih
razpravljalcev nesprejemljive, saj »so osnovane na neiz~i{~enem predmetu raziska-
ve« (1976: 5).
1.1 Obravnava ~asopisnega jezika
Kritiziranje napak v ~asopisju pa ni samo slovenska posebnost, podobno obrav-
navo ~asopisnega jezika (Pressesprache, Zeitungssprache) ugotavljajo tudi nem{ki
raziskovalci. Dovifat (1967 I: 124) pi{e, da so to‘be o slabi ~asopisni nem{~ini stare
toliko kot ~asopisje samo, in navaja, da je nad njo obupoval ‘e Caspar von Stieler l.
1695, tudi Schopenhauer, ki je ovekove~il svojo kritiko s klasi~no grobostjo, in
Nietzsche, ki je zapisal: »Schweinedeutsch – Verzeihung, Zeitungsdeutsch.« (nav.
po Dovifat: n. m.). Od takrat je v navadi, da se nad ~asopisno nem{~ino posamezniki
zgra‘ajo, jezikovni reformatorji in u~enjaki sku{ajo v tem prekositi drug drugega.
Podobno ugotavljajo tudi kasnej{i raziskovalci. Fischer (1983) je pregledal
pomembnej{e kritike ~asopisne nem{~ine od za~etka 19. do za~etka 20. stoletja. Vsi
obravnavani kritiki5 so se zavedali, kako velik je vpliv ~asopisne nem{~ine na razvoj
knji‘nega jezika, ta vpliv pa so imeli za {kodljiv,6 saj jim je bilo merilo dobre, lepe
nem{~ine zgolj leposlovje. Vzrok za takó kriti~no vrednotenje ~asopisne nem{~ine
vidi Fischer v dejstvu, da so njeni raz~lenjevalci vseskozi izhajali iz predpostavke o
njeni zvrstni (in s tem stilni) enotnosti. Za ustrezno oceno in kritiko jezika v
~asopisju je bil nujen odpor do enostranskega vrednotenja in raziskovanja, kajti v
nasprotju z obravnavanimi kritiki, ki so predpostavljali enotnost ~asopisne
nem{~ine, je bila jezikovna podoba (nem{kih) ~asopisov ‘e v 19. stoletju
sestavljena iz razli~nih delnih pojavov, »ki niso predstavljali enotnosti ne v dobrem
ne v slabem smislu. Zato sta bili oznaki ’Zeitungssprache’ ali ’Zeitungsdeutsch’ ‘e
takrat upravi~eni pravzaprav le kot skupni pojem« (Fischer 1983: 542).
Na podlagi razumevanja, da je posebnost ~asopisnega jezika dolo~ena v njenem
zgodovinskem razvoju prav s funkcijsko raznovrstnostjo razli~nih ~asopisnih tipov
in virov ter da se v vsakem ~asopisu sre~ujejo najrazli~nej{e jezikovne zvrsti
/Sprachstile/, je pri{el Lutz Mackensen do ugotovitve, da ~asopisna nem{~ina
pravzaprav nikoli ni obstajala, ne obstaja in ne bo obstajala (Fischer 1983: 546, op.
166).
Monika Kalin Golob, Publicistika in poro~evalstvo 181
5___Fischer raz~lenjuje naslednje kritike: Ludwiga Börneja (1786–1837), Arthurja Schopenhauerja
(1788–1860), Friedricha Nietzscheja (1844–1900), Ferdinanda Kürnbergerja (1821–1879), Gustava
Wustmanna (1844–1910) in Karla Krausa (1874–1936).
6___Kar je razvidno ‘e iz nekaterih oznak ~asopisov, ob Nietzschejevi »svinjski nem{~ini« za ~asopisno
nem{~ino, je povedna tudi Wustmannova: ~asopisi kot »leglo jezikovne podivjanosti« (Fischer n. d.:
532) ali Krausova oznaka: ~asopis – »najve~je zlo ~love{ke dru‘be« (Fischer n. d.: 534).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Fischer, pa tudi Lüger (1995: 4) navajata, da se kritike pojavljajo tudi v sodob-
nosti,7 in podobno kot Dovifat sklepata, da izhajajo iz nerazumevanja delovanja je-
zika v ~asopisju. Fischer kljub vsemu ugotavlja, da v sodobnosti prevladuje
razumevanje ~asopisa kot medija, ki je v svoji organizacijski in vsebinski mno-
govrstnosti razvil najrazli~nej{e izrazne in zvrstne oblike, kar vodi k razvejanosti
raziskovalnih podro~ij.
Podobno stanje je bilo tudi na ^e{kem in Slova{kem, saj se je tudi tam jezik
~asopisja obravnaval predvsem s stali{~a jezikovne kritike (prim. Be~ka 1973).
Koro{ec (1976: 579, op. 18) navaja mnenje ~e{kega jezikoslovca A. Sticha:
»Prito‘evanje zaradi nizke jezikovne ravni v ~asopisju je pri nas ‘e tradicionalno;
~e{ko ‘urnalistiko spremlja pravzaprav ‘e od takrat , ko se je pred 120 leti obliko-
vala v bistvu v tej podobi, kot jo razumemo danes.« Stich pri tem kritizira tudi po-
dobne ruske razmere, enake so tudi francoske razmere, kot jih opisuje Ch. Bruneau
(Koro{ec n. m.). Torej Slovenci nismo (bili) izjeme in je tudi drugod do prevred-
notenja tradicionalnih in posplo{enih mnenj prihajalo postopoma, intenzivno
nekako od 60. let tega stoletja naprej.
2Funkcijski vidik in teorija zvrstnosti
Za~etki pojmovanja jezikovne zvrstnosti segajo sicer na Slovenskem ‘e v 30.
leta 20. stoletja, ko so se posamezniki vklju~ili v aktualne jezikoslovne tokove
evropskega strukturalizma.8 Tako poudarja Vidovi~ Muha (1994a; 1996a; 1996b)
pomen Vodu{kove razprave Za preureditev nazora o jeziku iz leta 1932 in med
drugim opozarja tudi na njegovo obravnavanje funkcijske zvrstnosti, ki jo
»smiselno ve‘e tudi na socialne zvrsti« (Vidovi~ Muha 1994a: 111). Izhodi{~a
pra{ke jezikoslovne {ole je povzemal in kriti~no prilagajal slovenskim razmeram
tudi Bo‘idar Borko od leta 1932, predvsem pa v 40. letih (prim. Kalin Golob: 1996:
13–20). Vendar je v 30. in 40. letih tovrstna strukturalisti~na »alternativna« obrav-
nava knji‘nega jezika ostala neodmevna in bila »dejansko aktualna in splo{no spre-
jeta {ele v {estdesetih letih, ko se ob drugih ugodnih okoli{~inah izoblikuje zasnova
Slovarja slovenskega knji‘nega jezika« (Vidovi~ Muha 1996a: 24).
Tako je dokon~no {ele v 60. letih svoje mesto v funkcijski raz~lenjenosti
knji‘nega jezika dobila tudi publicisti~na zvrst, ki jo je kot »~asopisni jezik« (ob
»znanstvenem« in »umetnostnem«) razpoznal ‘e Breznik l. 1933 in jo ozna~il sicer
kot najvplivnej{o, vendar najni‘jo po vrednosti. Ta hierarhizacija se je kljub
nekaterim nasprotovanjem, npr. Bun~evemu (1937),9 ohranjala vse do 60. let, ko je
182 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
7___Fischer navaja kot primer kritiko Helmuta Arntzena, ki to‘i ne le o slabi ~asopisni, ampak tudi
radijski in televizijski nem{~ini (Fischer n. d.: 546, op. 167), Lüger pa kritiko v Schneiderjevih
prispevkih (1975; 1985; nav. po Lüger n. d.).
8___Na te strukturalisti~ne prvine v slovenskem jezikoslovju 20. stoletja v ve~ ~lankih opozarja in jih
raz~lenjuje Ada Vidovi~ Muha (1994a; 1994b; 1996a; 1996b).
9___»/N/ovinarski jezik /ima/ svoje potrebe in za dosego cilja svoja izrazna sredstva, ki niso enaka
drugim funkcijskim jezikom. /.../ Kritikovanje ~asni{kega jezika in napak z merilom pesni{kega jezika
ali {olske gramatike je v osnovi zgre{eno in deloma krivi~no.« (Bunc 1937: 167); prim. Kalin Golob
(1996: 26–27).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
s sodobnimi raziskavami knji‘nega jezika in teorijo zvrstnosti v jezikoslovju
prevladala teza o enakovrednem soobstoju funkcijskih zvrsti. Natan~nej{e faze tega
prehoda od jezikovne kritike k jezikovnozvrstni stilisti~ni analizi navajata Dular
(1974b) in Koro{ec (1976).
2.1 Zo‘itev predmeta raziskav
Publicistika je bila dolgo med manj raziskanimi podro~ji med funkcijskimi
zvrstmi gotovo tudi zaradi opisane neenotnosti jezikovnih pojavov v njej. Zato je
bilo treba med temi raznorodnimi besedili – namenjenimi {irokemu krogu bralcev
in objavljenimi tako v revijah, tednikih, kot tudi dnevnikih, na plakatih itn. – ki niso
omogo~ala enotnega predmeta raziskave in zato tudi ne uporabnih rezultatov, zo‘iti
predmet raziskave na sporo~ila, v katerih je posebna vloga jezikovnih sredstev
o~itna ‘e brez globlje raziskave. Kot re~eno, je do take zo‘itve pri{lo v 70. letih, ko
so tudi v obravnavo ~asopisnega stila prodrla poglobljena in modernej{a mnenja,
vrednotenje in raziskovanje tega stila v okviru posebne publicisti~ne funkcijske
zvrsti. Za najtehtnej{e prispevke te vrste je Koro{ec (1976) ozna~il raziskave Janeza
Dularja (1971/72; 1974a; 1975b; 1975). Temeljna pomanjkljivost Dularjevega
razpravljanja pa je po Koro{cu poimenovanje publicisti~ni jezik, saj to zajema tako
dnevnike kot tudi tednike in mese~nike, »tj. publikacije, v katerih se publicistika
brez ostrih meja prevesi na eni strani v umetnostno, na drugi pa v poljudnoznan-
stveno ali pa ‘e skoraj ~isto strokovno in znanstveno literaturo« (Koro{ec 1976: 27).
Predmet raziskave je tako zastavljen pre{iroko, postane nerazpoznaven in zato ne
daje bistvenih ugotovitev glede posebnih jezikovnih in stilnih zna~ilnosti, mestoma
pa ostaja na ravni jezikovne kritike: »Danes {tejem za jezikovna sredstva, tipi~na za
~asopisni stil, predvsem tista, ki nastopajo v dnevnikih (tudi radijskih in televizi-
jskih), tista iz tednikov pa v zelo omejenem obsegu (naslovi, reporta‘e, intervjuji).«
(Koro{ec 1976: 598, op. 51). Iz stilno raznovrstne publicisti~ne zvrsti je izlo~il
skupino besedil, katerim je skupno, da nastajajo vsak dan znova, predmet raziskave
je tako skr~il na dnevnik in dokazal, da znotraj raznorodne publicistike obstaja
posebno podro~je, ki se uresni~uje s poro~evalsko dejavnostjo. Njen rezultat so
poro~evalska besedila, ki so zaradi vpliva objektivnih stilotvornih dejavnikov raz-
vila samosvoja jezikovna sredstva. Ve~ino teh sredstev je raz~lenil na sodobnem
gradivu in ponazoril v svojih nadaljnjih raziskavah o stilistiki slovenskega
poro~evalstva. Prvotno poimenovanje ~asopisni stil je v ~lankih po letu 1981 spre-
menil v poro~evalski stil. Tako je na eni strani zavrnil preohlapna poimenovanja, kot
so jezik ~asopisov, novinarski jezik/stil, ~asnikarska sloven{~ina, ali celo slab{alno
~asnikar{~ina, hkrati pa je bil izraz ~asopisni neprimeren tudi zato, ker »so nekatere
ugotovljene prvine t. i. ~asopisnega stila (torej pisno-vidnega prenosnika) identi~ne
s prvinami radijskega ’~asopisnega’ stila (torej govorno-slu{nega prenosnika)«
(Koro{ec 1998: 10–12).
Znotraj publicisti~ne funkcijske zvrsti so torej o‘ja podro~ja, med njimi tudi
poro~evalstvo, ki je »o‘je publicisti~na dejavnost, praviloma dnevnikovega
obve{~anja javnosti o dogodkih in dogajanjih iz tistih sfer ‘ivljenja, ki so na{emu
Monika Kalin Golob, Publicistika in poro~evalstvo 183
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
spoznanju dostopne in nas zanimajo« (Koro{ec 1994: 287). Prav dnevni{ko izha-
janje, zaradi katerega govorimo o dveh pomembnih stilotvornih dejavnikih – po-
dobni ali ponavljajo~i se okoli{~ini, ki jo ~asopisno besedilo ubeseduje (Koro{ec
1976: 33, 34), in ~asovni stiski – oblikuje posebne zna~ilnosti jezika in stila v
poro~evalstvu.
Teorija novinarskih ‘anrov (Ko{ir 1988) tovrstna besedila imenuje po tvorcih –
novinarska besedila, in ker obravnava pisana besedila, jih imenuje ~asopisna novi-
narska besedila:
^asopisno novinarsko besedilo je po intenciji enopomenska pisna jezikovna in
grafi~na celota v mno‘i~nokomunikacijskem dejanju, katere funkcija je a‘urno
sporo~anje o aktualnih dogodkih (pojavih) dru‘beno konstituirane stvarnosti tako,
kakor so se ti dogodki zgodili v okviru kolektivnih mehanizmov percepcije, z
dolo~itvijo ~asa, nosilca(cev) dogajanja, ki morajo pripadati skupnemu referen-
cialnemu univerzumu sporo~evalca in naslovnika (Ko{ir 1988: 19).
Tudi M. Ko{ir (n. d.: 21) omenja lo~nico med novinarskimi in publicisti~nimi
besedili, zopet glede na tvorca:
/.../ publicist se obra~a na javnost kot osebnost s svojim individualnim stali{~em /.../
novinar pa je dru‘beni delavec, ki svojo osebnost postavlja v ozadje, v ospredje pa
postavlja pomene dogodkov, kakor so jim bili podeljeni. Naslovnika po novinarski
konvenciji zanima dogodek /.../ pri publicisti~nem sporo~anju pa ga zanima mnenje
osebnosti (publicista), njegova interpretacija (~etudi istega) dogodka.
Jezikovno se po M. Ko{ir to ka‘e v rabi ekspresivnega izrazja v publicistiki, táko
izrazje naj bi nas v novinarskem besedilu »odbilo« (n. d.: 21), vendar se s tem ne
moremo strinjati, saj lahko v novinarskih besedilih interpretativne zvrsti avtor svojo
prisotnost, mnenje izra‘a z zaznamovanimi, tudi ekspresivnimi jezikovnimi sred-
stvi, ki jih Koro{ec imenuje aktualizmi in so en pol stilisti~nih posebnosti
poro~evalskega stila, drugega tvorijo v poro~evalstvu nezaznamovana sredstva,
narejena za ve~kratno rabo, avtomatizmi.
^e{ki avtor Be~ka (1973: 7–10) prav tako lo~uje med dnevnim tiskom in
drugimi publicisti~nimi besedili, prvo podro~je imenuje ‘urnalistika, drugo publi-
cistika:
Dnevni tisk in vse, kar je povezano z njim, zdru‘ujemo pod oznako ‘urnalistika.
Periodi~ni tisk ‘urnalisti~ne usmeritve in vse, kar je povezano z njim, ozna~ujemo
kot publicistiko. Ker sta ‘urnalistika in publicistika – tudi z vsemi omenjenimi
razlikami – med seboj tesno povezani, ju pogosto ozna~ujemo s skupnim
poimenovanjem publicistika (v {ir{em smislu).
Obe, ‘urnalistiko in publicistiko, uvr{~a v publicisti~no funkcijsko zvrst (publi-
cistick: styl), v nadaljevanju pa se ukvarja z dnevnim tiskom, ‘urnalistiko, novinar-
skim stilom (novinaVsk: sloh), publicistiko pu{~a ob strani, saj gre pri njej »za
druga~no stopnjo aktualnosti in razli~en obseg bralcev«, pa tudi za premik »od in-
formativne funkcije k formativni, zato se stilni problemi ka‘ejo v druga~ni lu~i, stil
se enkrat pribli‘uje strokovnemu, drugi~ se zelo pribli‘a leposlovnemu« (n. d.: 11).
184 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Drugi ~e{ki, pa tudi slova{ki avtorji uporabljajo izraze publicisti~na zvrst, pub-
licisti~ni stil in ne lo~ujejo izrecno med dnevnim tiskom in drugo publicistiko,
~eprav se pri raz~lembi posameznih stilnih pojavov ustavljajo predvsem pri tistih, ki
so zna~ilni prav za poro~evalstvo (Jedli~ka idr. 1970; Mistrík 1985; Chloupek
1986), oziroma govorijo o novinarskem stilu pri pisani publicistiki (Chloupek idr.
1990).
2.2 Publicisti~na in poro~evalska besedila
Prav zaradi stilnih razlik je treba postaviti mejo med publicisti~nim in
poro~evalskim (novinarskim, ~asopisnim, ‘urnalisti~nim) ter poro~evalska besedila
obravnavati kot del publicisti~ne zvrsti, omejen na ~asopisna (radijska, televizijska)
dnevni{ka besedila. Pri tem ohranjamo ustaljeno delitev, da v publicisti~no funkci-
jsko zvrst sodijo besedila mno‘i~nih ob~il, ki informirajo javnost in vplivajo
nanjo,10 znotraj te raznovrstne zvrsti pa upo{tevamo, da se zaradi objektivnih
stilotvornih dejavnikov v dnevnem poro~evalstvu jezik prilagaja s posebnimi sred-
stvi, ki so stilotvorna, tako da je upravi~eno govoriti o samostojnem podro~ju
znotraj publicisti~ne zvrsti. Menimo, da ga je smiselno poimenovati poro~evalska
podzvrst, tako kot Topori{i~ (1984: 23) lo~uje znotraj strokovne funkcijske zvrsti
prakti~no strokovno, znanstveno in poljudnoznanstveno podzvrst. ^e bi hoteli
dosledno uveljaviti delitev publicisti~ne zvrsti na podzvrsti, bi morali pregledati in
raz~leniti vso publicistiko ter na osnovi enotne metodologije in meril lo~evati med
posameznimi podzvrstmi (npr. ogla{evalsko, poro~evalsko, beletristi~no ipd.).
Glede na definicijo publicistike bi tak{na analiza zahtevala ve~letno sodelovanje
poznavalcev posameznih podro~ij, vendar je na temelju Koro{~evih raziskav
zadnjih 30 let gotovo, da obstajajo posebna jezikovna sredstva, ki so se razvila prav
zato, da opravljajo svojo funkcijo v poro~evalstvu. Kot je bilo ugotovljeno v razis-
kavi o zgodovinskem razvoju jezika in stila v prvem slovenskem dnevniku (Kalin
Golob 1998), so se {tevilne stilne posebnosti razvile {ele po letu 1873, ko je Sloven-
ski narod postal dnevnik. Nemogo~e bi bilo, da se knji‘ni jezik ne bi prilagodil novi
zahtevni vlogi: vsak dan znova in znova obve{~ati o dogodkih, ki so se urednikom
zdeli zanimivi za bralce slovenskega dnevnika. Dogodkov, o katerih se je poro~alo,
pa je bilo zaradi pestrosti dru‘benega razvoja, razgibanega politi~nega ‘ivljenja in
nastajajo~ih dru{tev v zadnji tretjini 19. stoletja vedno ve~. Zaradi ~asovne in te-
hni~ne stiske, potrebe po kratkosti besedil ter konkuren~nosti so se oblikovale je-
zikovne posebnosti, zna~ilne za poro~evalstvo. Te posebnosti, ki jih je 20. stoletje s
nadaljnjim tehnolo{kim razvojem bogatilo in prilagajalo in ki so predmet sodobnih
raziskav slovenskega poro~evalstva tvorijo poro~evalski stil. Uresni~uje se v
poro~evalskih besedilih, ki tvorijo poro~evalsko podzvrst publicisti~ne funkcijske
zvrsti, teorija novinarskih ‘anrov jih razvr{~a v informativno in interpretativno zvrst
Monika Kalin Golob, Publicistika in poro~evalstvo 185
10___Koro{ec (1998: 12) opozarja na teorije, ki iz publicisti~ne funkcijske zvrsti izlo~ajo »prvine vseh
tistih besedil, katerih funkcija je izklju~no informacijska«, in se ne strinja z njimi ter tudi tovrstna
besedila postavlja v publicisti~no zvrst. Tako lo~uje znotraj poro~evalskih besedil dve zvrsti, eno tvorijo
tista, ki informirajo (prena{ajo sporo~ila), drugo tista, katerih naloga je vplivanjska, apelna, vrednotilna.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
novinarskih besedil, torej so to besedila vseh vrst obeh zvrsti, v prvo sodijo be-
sedila, katerih osnovna funkcija je informirati, v drugo pa tista, v katerih avtor ka‘e
tudi lastno mnenje, dogodek komentira in razlaga.
3Strokovna poimenovanja
Po SSKJ poro~ati pomeni »seznanjati koga, navadno uradno, z dolo~enim doga-
janjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb«. Iz ilustrativnega gradiva je raz-
vidno, da se najpogosteje ta razlaga nana{a na ~asopisno rabo: »to poro~a na{ dopis-
nik / o svojih raziskavah je pismeno poro~al / publ.: ~asopisi so o tem veliko
poro~ali; kot poro~ajo listi, je upor zadu{en«, podpomeni v geselskem ~lanku
posegajo na prakti~nosporazumevalno podro~je: »seznanjati koga s ~im sploh:
poro~ati o dogodkih, proslavi, sestanku; natan~no poro~ati; po en ~lan skupine je
poro~al o delu v skupini«. Samostalnik poro~evalstvo ima v SSKJ kvalifikator nav.
ekspr. (navadno ekspresivno), oznako ekspresivno pa imajo po SSKJ besede, ki so
mo~no ~ustveno obarvane, zato kot nevtralno dvojnico ponuja poro~evalska de-
javnost. Pridevnik poro~evalski razlaga SSKJ »nana{ajo~ se na poro~evalce ali
poro~anje (o ~em): poro~evalsko delo / poro~evalska slu‘ba / velika poro~evalska
mre‘a / slog povesti je v~asih preve~ poro~evalski«, poro~evalen pa kot tak, »ki te-
melji na poro~anju (o ~em): njegov referat je bil samo poro~evalen / poro~evalno
delo«.
Izraz poro~evalstvo bi bil glede na poimenovalno teorijo zaradi ~ustvene
zaznamovanosti neprimeren za strokovno rabo, prav kvalifikator ekspr. pa je pre-
senetljiv, saj SSKJ pri podobnih izpeljankah tega kvalifikatorja nima, npr. novinar-
stvo razlaga kot »dejavnost novinarjev« in ~asnikarstvo kot »dejavnost ~asnikarjev«
ter ne ponuja novinarska/~asnikarska dejavnost. Vse druge besede iz te besedne
dru‘ine so nezaznamovane, tudi samostalnik poro~evalec: »kdor poro~a (o ~em):
poslu{ati poro~evalca; objektiven, vesten poro~evalec / prilo‘nostni, stalni
poro~evalec; {portni, vojni poro~evalec«, zato ne vemo, zakaj bi bila izpeljanka
poro~evalstvo kakor koli ekspresivna. Ker samostalnik poro~evalstvo dobro zazna-
muje dejavnost, ki temelji na poro~anju, torej na seznanjanju koga z dolo~enim
dogajanjem, stanjem, in ker je izraz v strokovni rabi vsaj od 80. let, torej je termi-
nologiziran, lahko kljub njegovi slovarski zaznamovanosti obravnavamo zveze
stilistika poro~evalstva, poro~evalska podzvrst, poro~evalski stil, poro~evalski
stilem ipd. kot jezikoslovne strokovne izraze, termine. Publicisti~ni stil je, kot je
ponazorjeno pri Koro{cu, pre{iroko poimenovanje, enako tudi ~asopisni stil in
glede na to, da gre za jezikoslovno stilisti~no obravnavo, je to poimenovanje bolj{e
tudi od zveze novinarski stil, ki v ospredje postavlja tvorca besedil in njegovo de-
javnost, ne pa jezikovnega pojava (prim. Koro{ec 1998: 10, op. 3). Poro~evalstvo pa
‘e v sebi nosi pomen, ki se navezuje na dejavnost, povezano z jezikom, saj se
poro~anje uresni~uje z jezikom, je govorno dejanje. Jezikoslovno disciplino, ki se
ukvarja z vpra{anji poro~evalstva, je Koro{ec poimenoval stilistika poro~evalstva in
jo definiral kot »del jezikovne stilistike, ki prou~uje delovanje in prilagajanje jezika
posebni funkciji poro~evalstva« (Koro{ec 1987: 137), cilj raziskovanja stilistike
186 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
poro~evalstva je ugotoviti, kako deluje (slovenski) knji‘ni jezik, »ko mu je nalo‘eno
opravljati vlogo v poro~evalstvu« (Koro{ec 1998: 6).
Kljub vsemu pa v zvezi s temi poimenovanji v slovenski strokovni literaturi
ostaja nekaj vpra{anj in nedoslednosti, na katere je treba opozoriti.
3.1 Poimenovalna neenotnost
Nenavadno je, da nekateri jezikoslovci kljub ustaljenosti in dokazani potrebi po
razlikovanju med publicisti~nimi in poro~evalskimi besedili ter posledi~no jezi-
kovnimi in stilnimi posebnostmi v svojih ~lankih {e vedno uporabljajo izraz publi-
cisti~na besedila tudi takrat, ko je iz obravnave jasno, da gre za besedila, ki so nas-
tala kot rezultat poro~evalske dejavnosti, torej bi bila ustrezna in natan~nej{a zveza
poro~evalska besedila. Pri pisanju strokovnih besedil je gotovo eno temeljnih
pravil, da je treba vedno preveriti, kaj je bilo o dolo~enem predmetu ‘e zapisano, in
na osnovi tega upo{tevati ‘e uporabljene strokovne izraze. ^e dolo~enega us-
taljenega strokovnega izraza ne uporabljamo, moramo na to izrecno opozoriti in ar-
gumentirano razlo‘iti, zakaj se nam ne zdi ustrezen. Za ponazoritev le zgled:
Kri‘aj Ortar (1996) uporablja poimenovanje publicisti~no poro~anje/publi-
cisti~no poro~ati in pri tem obravnava poro~ila v dnevnem tisku (Slovenski
poro~evalec 1945 in Delo 1996), torej gre za o‘je podro~je poro~evalstva, kot ga
definira Koro{ec od 1976. naprej, kar je razvidno tudi iz njene definicije: »Publi-
cisti~no poro~anje o prvotnem govornem dogodku je govorno dejanje, s katerim
poro~evalec (novinar) mno‘i~nemu/nediferenciranemu naslovniku prikazuje to, da
je nekdo nekaj sporo~il javnosti in kar je sporo~il javnosti oz. nekomu drugemu
pred javnostjo« (157). Obravnavana tematika sodi na podro~je, ki ga pet let prej ob-
ravnava Tomo Koro{ec v razpravi Vzorci poro~evalskih stopenj (1991), posamezna
poimenovanja tudi ‘e pri Koro{cu (1976; 1981).11 Jezikoslovno raziskovanje
slovenskega jezika je danes razdrobljeno po ve~ fakultetah univerz v Ljubljani in
Mariboru, {e vedno pa je usmerjeno k enemu cilju: ~im bolje in ~im natan~neje
razpoznati in opisati delovanje sloven{~ine v vseh socialnih in funkcijskih
razse‘nostih, v njeni sodobni in pretekli rabi. Raziskovalne mo~i so omejene, zato
je nesmiselno in v nasprotju s terminolo{kim dogovorom brez pravih razlogov
enake pojave in pojme poimenovati druga~e, kot je ustaljeno. Ker je raziskovalcev
slovenskega jezika premalo, je treba mo~i usmeriti v skupno ustvarjanje temeljnih
Monika Kalin Golob, Publicistika in poro~evalstvo 187
11___Tako bi tudi avtorica imela manj te‘av pri poimenovanjih, saj jih je v omenjenem Koro{~evem
~lanku kar nekaj, ki bi jih lahko uporabila, npr. vesti{ki pravzorec, poro~evalska sklicevalnost, citatna
sklicevalnost, navezovalna sklicevalnost ...Npr.: »^e se o govornem dejanju poro~a z glagoli rekanja, so
le-ti na~eloma v pretekliku, npr. je povedal; v ~asopisnih poro~ilih o ~lankih iz drugih ~asopisov ali
tiskovnih agencij so glagoli rekanja ve~inoma v sedanjiku, npr. London, 12. maja. »Exchange
Telegraph« poro~a, da ...« (Kri‘aj Ortar 1996: 163), pri Koro{cu (1981: 364): »Sklicevalni avtomatizmi
so posledica pomembne poro~evalske okoli{~ine, ko poro~evalec ‘eli (ali mora) dati podatek o tem, kje,
od koga je dobil informacijo. /.../ V Levstikovih novicah so na mestu sklicevalnih avtomatizmov v
nadrednih stavkih odvisnega govora {tevilni glagoli rekanja in (zaznavanja), ki po tipologiji odvisnikov
uvajajo vsebinske odvisnike, stav~no~lenske predmetne odvisnike ...«
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
znanstvenih del in priro~nikov, ne pa v kovanje lastnih terminologij in ustvarjanje
navideznih nasprotujo~ih si smeri v slovenisti~ni stroki.
3.2 Ubeseditveni na~ini v poro~evalskih besedilih
Drugo vpra{anje, ki bi lahko povzro~alo nejasnosti, je razmerje med poro~a-
njem kot dejavnostjo novinarjev in poro~anjem kot enim izmed ubeseditvenih
na~inov. Poro~evalstvo se ne uresni~uje samo s poro~anjem, katerega rezultat je
poro~ilo (vrsta besedila), ampak je treba poro~evalstvo razumeti {ir{e: kot dnevno
obve{~anje javnosti o dogodkih in dogajanjih, in sicer bodisi brez novinarjevega
mnenja v besedilih – zgolj poro~evalno (objektivno, stvarno, nezaznamovano
poro~anje; ‘anri, v katerih prevladuje informativna funkcija) – bodisi tako, da se
novinarjeva prisotnost, njegovo mnenje ka‘e tudi z rabo zaznamovanih jezikovnih
sredstev, saj prek njih dogodke vrednoti – tudi presojevalno (‘anri, v katerih
prevladuje interpretativna funkcija). Ne smemo ga torej omejevati le na slogovni
postopek12 poro~anje in njegov rezultat poro~ilo, kot ga npr. dolo~ata Topori{i~
(1996: 185–197)13 in Kri‘aj Ortar (1996: 158),14 ampak so rezultat poro~evalstva
kot dejavnosti, ki jo opravljajo poklicni pisci novinarji, besedila, ki nastajajo kot
rezultat omenjenega vsakodnevnega obve{~anja javnosti v posebnih ‘anrih. To
pomeni, da je ob omenjenem ubesedovalnem na~inu (sporo~evalnem postopku) v
poro~evalskih besedilih tvorbeni na~in tudi presojanje (komentiranje).
3.3 Poro~evalna in presojevalna poro~evalska besedila
Ves ~as govorimo o dveh skupinah poro~evalskih besedil. Te dve skupini so
potrdile raziskave sodobnega poro~evalstva in tudi zgodovinski razvoj v prvih
slovenskih dnevnikih, zato ju je smiselno dolo~iti in poimenovati.
Topori{i~ (1984: 623–624) deli stalne oblike besedil (ki jih imenuje tudi be-
sedilne vrste ali ‘anri) v {tiri skupine glede na funkcijsko zvrstnost: prakti~nospo-
razumevalne, publicisti~ne, strokovne in umetnostne. Za na{o obravnavo je po-
membna razdelitev publicisti~ni besedilnih vrst:
Publicisti~na besedila so lahko poro~evalna, presojevalna, leposlovno nadahnjena.
Poro~evalna so: novica, in sicer navadna, drobna, krajevna, raz{irjena; poro~ilo:
notranje- ali zunanjepoliti~no, {portno, borzno, gospodarsko; plakat, oznanilo,
izjava, javni nagovor, anketa, intervju, spominska kronika. Presojevalna: uvodnik,
komentar, glosa, vrivek, obletni~ni zapis, ocena /.../, vodi~, polemika. Leposlovno
188 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
12___Po ~e{ki stilistiki to poimenovanje uporablja Dular, kar kritizira Topori{i~ (1993: 9) in uporablja
izraza ubesedovalni na~ini (n. d.: 9), pa tudi ubeseditveni na~in (n. d.: 10 in 11), v ESJ (1992: 337) pa v
geslu ubeseditveni na~in usmerja h geslu sporo~evalni postopek (299), kjer navaja {tiri: poro~anje,
opisovanje, pripovedovanje, razlaganje.
13___»Poro~anje je poseben podtip pripovednega besedovanja o dogodkih. V nasprotju s
pripovedovanjem je poro~anje stvarno (objektivno) podajanje dogodka ali poteka po ~asovnem
zaporedju njegovih faz« (185).
14___»Poro~anje je pripovedno prikazovalno govorno dejanje: z njim se prikazuje dogodke, ki so se ‘e
zgodili /.../ je objektivno/neekspresivno pripovedovanje, tj. poro~evalec se pri poro~anju ne razodeva (v
nasprotju s subjektivnim/ekspresivnim pripovedovanjem)« (158).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
nadahnjena: karikatura, kozerija (kramljanje), feljton (podlistek), horoskop,
reporta‘a, zapisek s poti, esej, dnevnik, strip« (Topori{i~ n. m.).
Topori{i~eva delitev je skladna z drugimi tovrstnimi delitvami, tako npr. slova{ki
jezikoslovec Mistrík (1975: 108; 1985: 468) deli pisane publicisti~ne ‘anre na tri
tradicionalne vrste, to delitev povzema tudi ~e{ka stilistika (Chloupek idr. 1990:
218):
a) poro~evalne ‘anre (vest, poro~ilo, intervju, naznanilo, komunike, referat, plakat,
inserat);
b) analiti~ne ‘anre (uvodnik, komentar, glosa, sodba, kritika, recenzija, diskusija,
polemika, debata, karikatura, enterfilet, pamflet);
c) beletristi~ne ‘anre (feljton, bele‘ka, kozerija, reporta‘a, ~rtica, kolumna).
Nem{ki raziskovalec Brinker (1988: 125) pri analizi besedilnih vrst (ne le pub-
licisti~nih) navaja pet razredov besedil glede na njihovo vlogo:15
– vrsta z informativno vlogo (informativna besedila: vest, poro~ilo, poljudnoznan-
stvena knjiga, recenzija ...);
– vrsta z pozivno vlogo (pozivna besedila: ogla{evalsko besedilo, komentar,
zakon, pro{nja ...);
– vrsta z obligacijsko vlogo (obveznostna (obligacijska) besedila: pogodba, gar-
ancijski list, prisega ...);
– vrsta s kontaktno vlogo (kontaktna besedila: zahvala, so‘alno pismo, razgled-
nica, ~estitka ...);
– vrsta z deklarativno vlogo (deklarativna besedila: oporoka, listina o imenovanju,
pooblastilo ...).
Lüger (1995: 79–151) pa pri obravnavi ‘urnalisti~nih besedilnih vrst (Journa-
listische Textsorten) lo~uje pet skupin publicisti~nih besedil, prav tako glede na nji-
hov namen/vlogo:
a) informativna besedila (Informationsbetonte Texte), sem sodijo besedila, kot so
vest, poro~ilo, notica, reporta‘a;
b) mnenjska besedila (Mainungsbetonte Texte), to so komentar, glosa, kritika,
mnenjski intervju;
c) pozivna besedila (Aufordernde Texte), kot npr. pisma bralcev, pozivi za volitve
 ipd.
~) pou~no-navodilna besedila (Instruierend-anweisende Texte): prakti~ni nasveti,
 navodila za uporabo, modni nasveti ...
Vsem tem delitvam (z izjemo Brinkerjeve, ki govori o vlogah besedil sploh, ne
le publicisti~nih) je skupno, da razvr{~ajo besedila publicisti~ne zvrsti, torej
mno‘ico besedil z zelo razli~nimi zna~ilnostmi in funkcijami, ubesedenimi v naj-
razli~nej{ih ob~ilih. Poro~evalstvo kot o‘je publicisti~na dejavnost pa se uresni~uje
le v delu teh besedil, tj. v besedilih, ki jih slovenska teorija novinarskega sporo~anja
(Ko{ir 1988) deli v dve omenjeni zvrsti: informativno in interpretativno. V informa-
Monika Kalin Golob, Publicistika in poro~evalstvo 189
15___Slovenska poimenovanja navajamo po Be{ter (1992: 80), ki jih navaja po Brinkerjevi 1. izdaji
(1985).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
tivno zvrst sodijo besedila vesti~arske, poro~evalske, reporta‘ne in pogovorne vrste,
v interpretativno pa besedila komentatorske, ~lankarske in portretne vrste (Ko{ir n.
d.: 63). To pa so besedila prvih dveh Topori{i~evih skupin, z nekaterimi izjemami
(plakat, ki je javno neporo~evalsko publicisti~no besedilo, enako velja za javni
nagovor, ~eprav ga lahko dnevnik ponatisne v celoti, je {e vedno javno neporo~eval-
sko publicisti~no besedilo). Glede na definicijo poro~evalstva smo iz Topori{i~eve
klasifikacije, ki razvr{~a celotno pisno publicistiko, izlo~ili besedila, ki niso
poro~evalska (~eprav se seveda lahko pojavljajo tudi v dnevnikih) in pri katerih so
meje med publicisti~nimi in umetnostnimi oz. publicisti~nimi in strokovnimi prvi-
nami zabrisane in te‘ko dolo~ljive, se pravi posamezna besedila prvih dveh skupin
in celotno tretjo skupino, v katero Topori{i~ uvr{~a leposlovno nadahnjena publi-
cisti~na besedila (oz. po Mistríkovo beletristi~na). Tako dobimo poro~evalska be-
sedila. Poro~evalstvo kot dejavnost dnevni{kega obve{~anja javnosti se torej
uresni~uje v poro~evalskih besedilih, ki pa so dveh vrst, prevladujo~a vloga besedil
prve vrste je informativna, druge pa interpretativna:
a) poro~evalna besedila (po M. Ko{ir vesti~arska, poro~evalna in pogovorna vrsta
informativne zvrsti: kratka vest,16 raz{irjena vest, vest v nadaljevanju, naznanilo;
obi~ajno poro~ilo, komentatorsko poro~ilo, reportersko poro~ilo ...). To so be-
sedila, ki informirajo ali naznanjajo;
b) presojevalna besedila (po M. Ko{ir komentatorska, ~lankarska in portretna vrsta
interpretativne zvrsti: komentar, uvodnik, glosa, kolumen; informativni ~lanek,
~lanek z naslovne strani; portret). Ta besedila razlagajo in raz~lenjujejo, vredno-
tijo in prepri~ujejo.
Beletristi~ni (leposlovno nadahnjeni) ‘anri so del {ir{e publicistike, zato jih ne
{tejemo k poro~evalstvu. Reporta‘o in potopis M. Ko{ir uvr{~a med informativne
novinarske ‘anre. Ob tem, da informirata in »ustvarjata dokument stanja« (Ko{ir n.
d.: 64), vsebujeta tudi avtorjevo osebno videnje, izra‘eno z zaznamovanimi, v
nekaterih besedilih celo literarnimi sredstvi. Glede na to sta ta dva ‘anra na meji
med presojevalnimi poro~evalskimi besedili in beletristi~nimi ‘anri, ki jih {tejemo
k neporo~evalskim besedilom. Le vsakokratna stilna analiza posamezne reporta‘e
ali potopisa lahko ovrednotiti, v katero skupino jo lahko uvrstimo.
Glede na to, da govorimo o poro~evalstvu kot o‘ji publicisti~ni dejavnosti, je po-
temtakem treba lo~evati:
1. med publicistiko in poro~evalstvom,
2. med publicisti~nimi in poro~evalskimi besedili ter
3. med poro~evalskimi (vsa besedila, nastala s poro~evalsko dejavnostjo) in
poro~evalnimi besedili (vrsta poro~evalskih besedil, ki temeljijo na objek-
tivnem, stvarnem poro~anju o ~em in imajo prevladujo~o informativno vlogo).
V vseh treh primerih gre za razmerje med nadpomenko in podpomenko.
Navedena delitev poro~evalskih besedil na poro~evalna in presojevalna je v skladu
190 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
16___Kot strokovni izraz sprejemamo poimenovanje vest, novica pa je »vsebina vesti, novo, ki se
upoveduje v vesti« (Koro{ec 1998: 299, op. 170).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
z ‘e omenjeno Koro{~evo (1998: 12) razdelitvijo poro~evalskih besedil na tista be-
sedila, katerih namen je predvsem prenesti sporo~ilo, torej informirati, in tista, ki
vzpostavljajo stik z naslovnikom z vplivanjskimi, apelnimi in vrednotilnimi sred-
stvi. Koro{ec v svojih razpravah govori le o poro~evalskih besedilih in jih poimeno-
valno ne lo~uje, ~eprav ves ~as omenja dve skupini, dve vlogi teh besedil, pa tudi
temeljno stilno nasprotje, ki izhaja iz dveh nasprotujo~ih si pojavov, tj. iz razmerja
med avtomatizacijo in aktualizacijo, se v glavnem ujema z nastopanjem v obeh
vrstah poro~evalskih besedil: poro~evalnih (avtomatizacija) in presojevalnih (aktu-
alizacija). Poro~evalna besedila so potemtakem vrsta poro~evalskih besedil, v
katerih prevladuje informativna funkcija. Uresni~ujejo se s poro~anjem (ube-
seditveni na~in, slogovni postopek) kot objektivnim, stvarnim podajanjem kakega
dogodka. ^e se poro~a o ~em, kar se je ‘e zgodilo, govorimo o ‘anrih, kot so vest,
poro~ilo, prikaz, ~e pa se dogodek napoveduje, gre za naznanilo. Presojevalna be-
sedila pa so vrsta poro~evalskih besedil, v katerih prevladuje interpretativna funk-
cija. Uresni~ujejo se s presojanjem, komentiranjem v ‘anrih, kot so npr. komentar,
~lanek, uvodnik idr.
3.4 Poro~evalska podzvrst, poro~evalski stil, poro~evalski stilni tip
V razpravi smo sku{ali razmejiti pojme publicisti~na funkcijska zvrst,
poro~evalska podzvrst, poro~evalska besedila (poro~evalna in presojevalna
poro~evalska besedila) in poro~evalski stil. Zadnje vpra{anje, na katero je treba
odgovoriti, je, kak{na je razlika med poimenovanjem (pod)zvrst in stil, konkretno,
ali sta poimenovanji poro~evalska podzvrst in poro~evalski stil sopomenski, torej bi
bilo eno glede na zahteve terminologije odve~. Tudi to vpra{anje sodi k omenjeni
poimenovalni neenotnosti v slovenski jezikoslovni literaturi, saj denimo Urban~i~
govori o funkcijskih stilih, Topori{i~ o zvrsteh in jezikih17 (prim. op.1). Kljub
posameznim nasprotovanjem18 je danes sprejeto in ustaljeno poimenovanje funkcij-
ska zvrstnost, v njenem okviru govorimo o posameznih funkcijskih zvrsteh in
podzvrsteh, torej o skupinah besedil, ki jih v dolo~eno zvrst razporejamo zaradi
enakega namena/vloge/funkcije. V publicisti~no funkcijsko zvrst tako uvr{~amo
besedila, namenjena javnosti, njenemu obve{~anju, vplivanju nanjo, prepri~evanju.
Znotraj te {iroke zvrsti pa obstajajo posamezne skupine besedil, ki imajo ob tem
splo{nem namenu {e druge usmeritve, vloge (»podnamene«), imenujemo jih
podzvrsti. Ena izmed njih je poro~evalska podzvrst, tvorijo jo besedila v dnevnikih,
ki imajo posebno vlogo vsakodnevnega obve{~anja javnosti v ustaljenih besedilnih
vrstah, ‘anrih (druga skupina besedil publicisti~ne zvrsti gotovo tvori ogla{evalsko
podzvrst, tretja morda beletristi~no, pa kriti{ko ...). Da pa ta besedila uvr{~amo v
posebno podzvrst, morajo poleg skupnega namena (dolo~ene uporabe19) obstajati
Monika Kalin Golob, Publicistika in poro~evalstvo 191
17___Poimenovanje jezik v zvezah publicisti~ni jezik je v resnici preohlapno in neustrezno, kot opozarjata
‘e Urban~i~ (1987: 97, op. 4) in Koro{ec (1998: 9): »Zlasti moti vna{anje zveze publicisti~ni jezik, ker
se s tem (sicer neterminolo{kim pomenom besede jezik) zastira nujno potrebno ostro lo~evanje med
jezikom kot sistemom izraznih sredstev in stilom kot na~inom uporabe teh sredstev.«
18___Prim. Koro{ec (1998: 10, op. 2).
19___Topori{i~ (1992) izto~nico funkcijska zvrst dolo~a kot jezikovne zna~ilnosti, lastne vrsti besedil za
dolo~eno uporabo (poudarila M. K. G.).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
tudi posebna jezikovna sredstva, ki jih v teh besedilih razpoznamo kot poro~evalski
stil in ta se lahko ka‘e edino v njih. Ko bomo sposobni posebno izbiro jezikovnih
sredstev v poro~evalskih besedilih celovito in natan~no popisati, jo bomo lahko ab-
strahirali, tako bi dobili poro~evalski stilni tip, abstraktni model, kot ga razume
Michel (1980; nav. po Chloupek idr. 1990: 275). Razmerje med poro~evalskim
stilom in poro~evalskim stilnim tipom bi bilo tako enako razmerju med govorom,
uporabo jezika (la parol) in jezikom kot sistemom (la langue).
LITERATURA
J. V.  BE^KA, 1973: Jazyk a styl novin. Praga: Novinar.
Marja BE[TER, 1992: Izrazila slovenske politi~ne propagande. Ljubljana. Doktorska diser-
tacija.
Anton BREZNIK, 1967: O ~asnikarski sloven{~ini. @ivljenje besed. Ur. J. [olar. Maribor.
Klaus BRINKER, 1988(1985): Linguistische Textanalyse. Eine einfürung in Grundbegriffe
und Metoden. Grundlage der Germanistik 29. Berlin: Schmidt.
Stanko BUNC, 1937: O slovenskem novinarskem jeziku. @ivljenje in svet. Knjiga 22, {t. 11.
162–167.
Jan CHLOUPEK, 1986: Dichotomie spisovnosti a nespisovnosti. Brno: Univerzita J. E.
Purkyn.
Jan CHLOUPEK in M. ^ECHOVÁ, M. KR^MOVÁ, E. MINÁROVÁ, 1990: Stylistika ~estiny.
Praga: SPN.
Emil DOVIFAT, 1967: Zeitungslehre I, II. Berlin: Walter de Gruyter & CO.
– – 1969: Handbuch der Publizistik I, II, III. Berlin: Walter de Gruyter & CO.
Janez DULAR, 1971/72: O slovenskem ~asnikarskem jeziku. Jezik in slovstvo 5.
– – 1974a: Zvrstnost slovenskega publicisti~nega jezika. Zbornik X. SSJLK. 41–52.
– – 1874b: Publicisti~ni jezik v prepletu jezikovnih zvrsti in jezikovnih razli~ic. Ljubljana.
Magistrska naloga.
– – 1975: Zvrstna pripadnost prvin v publicisti~nih besedilih. Slavisti~na revija 23. 197–221.
Dieter FISCHER, 1983: Von Börne bis Kraus: Auseinandersetzungen um die Zeitung un ihre
Sprache. Publizistik 4. 525–546.
A. JEDLI^KA, V. FORMÁNKOVÁ , M. REJMÁNKOVÁ , 1970: Základy ~eské stylistiky. Praga.
Monika KALIN GOLOB, 1996: Jezikovna kultura in jezikovni koti~ki. Ljubljana: Jutro.
– – 1998: Jezikovno-stilni razvoj v slovenskih poro~evalnih besedilih do za~etka 20. stoletja.
Ljubljana. Doktorska disertacija.
Tomo KORO[EC, 1968: O mestu novinarskega stila v publicistiki. Sloven{~ina v gospo-
darstvu. Gospodarski vestnik 37. 4.
– – 1976: Poglavja iz strukturalne analize slovenskega ~asopisnega stila. Ljubljana. Doktor-
ska disertacija.
– – 1981: O Levstikovem publicisti~nem jeziku v Napreju. Slavisti~na revija 4. 351–371.
– – 1983: En zgled za funkcijskozvrstno razslojenost v slovenskem jeziku. Zbornik XIX.
SSJLK. 287–297.
– – 1994: O stilu in stilistiki slovenskega poro~evalstva. Zbornik SSJLK. 287–297.
– – 1998: Stilistika slovenskega poro~evalstva. Ljubljana: Kme~ki glas.
Manca KO[IR, 1988: Nastavki za teorijo novinarskih vrst. Ljubljana: DZS.
192 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Martina KRI@AJ ORTAR, 1996: Spremembe v publicisti~nem poro~anju o prvotnih govornih
dogodkih v Sloveniji med 1945 in 1996. Jezik in ~as. Ur. Ada Vidovi~ Muha.
Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. 157–173.
Heinz-Helmut LÜGER, 1995: Pressesprache. 2., neu bearbete Auflage. Germanistische Ar-
beitshefte 28. Tübingen: Niemeyer.
Jozef MISTRÍK, 1975: @ánre vecnej literatúry. Bratislava: SPN.
– – 1985: [tylistika. Bratislava: SPN.
France NOVAK, 1980: Poslovni in uradovalni jezik. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
Publizistik, 1971. Das Fischerlexicon. Ur. E. Noelle-Neumann, W. Schulz. Frankfurt: Fi-
scher Taschenbuch Verlag.
Alexandr STICH, 1974a: Problematika publicistického fun~ního stylu a jeho konfrota~ního
studía v rámci slovansk:ch jazyk=. Stylistické studie I. Praga: UJ^. 33–54.
– – 1974b: K textové vystavbe publicistickych projevu. Stylistické studie I. Praga: UJ^. 55–
94.
Jo‘e TOPORI[I^, 1984(1976): Slovenska slovnica. Maribor: Zalo‘ba Obzorja.
– – 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Maribor: Zalo‘ba Obzorja.
– – 1996: Slovenski jezik in sporo~anje 2. Maribor: Zalo‘ba Obzorja.
Boris URBAN^I^, 1987/1972: O jezikovni kulturi. Ljubljana: Delavska enotnost.
Ada VIDOVI^ MUHA, 1994a: Strukturalisti~ne prvine v slovenskem jezikoslovju prve
polovice dvajsetega stoletja. Individualni in generacijski ustvarjalni ritmi v sloven-
skem jeziku, knji‘evnosti in kulturi. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 103–114.
– – 1994b: O izvoru in delovanju jezika ali teorija sintagme v delih R. F. Miku{a. Slavisti~na
revija 2-3. 229–248.
– – 1996a: Razvojne prvine normativnosti slovenskega knji‘nega jezika. Jezik in ~as. Ur.
Ada Vidovi~ Muha. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. 15–40.
– – 1996b: Tvorno razmerje med slovenskim in ~e{kim jezikoslovjem 20. stoletja. Zbornik
XXXII. SSJLK. 77–85.
SUMMARY
In Slovene linguistic literature stratification into functional styles is generally accepted,
i.e., with a more or less detailed division. It includes the style of practical communication,
technical, journalistic, and scholarly functional styles. The purpose of this article is to point
out the need to differentiate between the broader term »journalistic functional style« and the
more specific area comprised of the reporting texts within this style.
For the purpose of linguistic and stylistic analysis, journalism, because of the diversity of
its texts, certainly does not provide useful research results, since the material with such
variegated stylistic phenomena does not allow a detailed analysis and becomes
unmanageable. Therefore, within these variegated texts – intended for a broad audience and
published in magazines, weeklies, daily newspapers, on posters, etc. – which did not provide
a uniform object of research nor useful results, the object of research had to be narrowed to
texts in which the specific role of linguistic means is obvious even without in-depth research.
This narrowed scope took roots in the 1960’s and 1970’s, when more thorough and modern
views penetrated linguistic analysis, i.e., evaluation and analysis of linguistic phenomena in
journalism within a special journalistic functional style. In those years the first to set the
boundary and delimit the object of research to reporting texts was Tomo Koro{ec. Under the
influence of the objective style-forming elements – among which the most important two are
the equal, similar, repeating nature of circumstances worded in a reporting text and the
Monika Kalin Golob, Publicistika in poro~evalstvo 193
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
circumstance of time pressure – these texts developed linguistic and stylistic peculiarities
which comprise the reporting style.
Hence, for scholarly linguistic use it is logical to differentiate between the broader term
»journalism« (Sln. publicistika) and the more specific term »reporting« (Sln. poro~evalstvo).
The latter is understood as the act of informing the public on a daily basis. In this framework
the research on contemporary material has confirmed the linguistic and stylistic peculiarities,
which developed as a consequence of the selection from the Slovene literary language with
a purpose of performing its function in reporting texts. The peculiarities of these texts
comprise the reporting style. Hence, it is logical to discuss the reporting substyle, which
consists of reporting and evaluative texts, within the journalistic functional style. Reporting
texts are a type of reporting in which the informative function is prevalent. They are realized
by reporting (the method of wording, stylistic procedure) as an objective rendition of an
event. If the report is about something that has already happened, the genres involved are
news, report, or presentation; if the event is yet to occur, the genre is the announcement.
Evaluative texts are a type of reporting text in which the interpretative function is prevalent.
They are realized by evaluation and commentary in genres such as commentary, article,
editorial, etc.
194 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)