— 345 —
PravomoSni razdelilni odlok prve licitacije ima veljavo tudi pri razdelitvi po relicitaciji dobljenega skupila, kolikor se niso razmere mej tem časom
predrugačile.
Dne 4. septembra 1874. 1. je bilo Janez Kastelčevo posestvo urb. št. 33 župnije Trnevske za 2375 gld. po eksekuciji prodano. Zoper dotični razdelilni in prisojilni odlok od 30. maja 1875, št. 886, se je pritožila Helena Kastelec, ker se njej ni pripoznala oglašena terjatev 130 gld., a z odločbo c. kr. nadsodnije graške je bila njena pritožba „kot zakasnjena" odbita.
Ker kupec ni spolnil licit. pogojev, se je imenovano posestvo dne 16. marca 1877. 1. po relicitaciji prodalo za 1702 gld.
Helena Kastelec je pri likvidiranji zopet oglasila svojo, na posestvu zavarovano terjatev 130 gld.
C. kr. okrajna sodnija v B. je z odlokom od 25. decembra leta 1877, št. 10789, njeno terjatev odbila z ozirom na prvi, pravo-močni razdelilni odlok od dne 30. maja 1875, št. 886.
Na njeno pritožbo je c. kr. nadsodnija z odločbo od 27. junija leta 1878, št. 6668, razdelilni odlok od 25. decembra 1877, št. 10789, uničila ter prvej sodniji ukazala, za likvidiranje terjatev nov dan razpisati, in sicer iz sledečih
razlogov.
Pri razsojevanji o pritožbi zoper poslednji razdelilni odlok se nikakor ne more ozirati na poprejšnje oglašenje in likvidiranje terjatev, na prvi razdelilni odlok od 30. maja 1875, št. 886, in na to, da seje bila pritožba Helena K. de pr. 15. oktobra 1875, št. 11418, zavrgla. Da bi poprejšnja razdelitev vplivala na poznejšo, se ne more govoriti. Pri no vej razdelitvi skupila dne 5. oktobra 1877 je Helena K. zopet oglasila svojo terjatev 400 gld. v ostanku
— 346 -
130 gld. Zoper to terjatev so tabularni upniki samo sklicevaje se na prvi pravomočni razdelilni odlok ugovarjali.
Razen tega, da se pri drugej razdelitvi na poprejšnjo ozirati ne more tudi iz dotičnega likv. zapisnika ni razvidno, da je bil eksekut pri razpravi navzočen in da se je, kakor bi bilo potrebno izjavil o likvidnosti oglašene terjatve.
Ker je torej razdelitev skupila tako bistveno pomankljiva, da se pritožba Helena K. ne more rešiti, se je morala razdelilna obravnava dne 6. oktobra 1877 in odlok od 2.5. decembra 1877. št. 10789, kot ničeven odpraviti ter se c. kr. okr. sodniji ukaže, novo likv. obravnavo razpisati in potem razdelitev skupila postavno izvi-šiti.
Na pritožbo tabul. upnika Janeza Primca je c. kr. najvišji sodni dvor z odločbo od 5. junija 1879, št. 5824, omenjeno odločbo, C. kr. nadsodnijo v vsem obsežku zavrgel in odlok prve sodnije od 25. decembra 1877, št. 10789, potrdil iz sledečih
razlogov:
Posestvo urb. št. 33 je bilo 4. septembra 1874 eksekutivno, pi'odano in za razdelitev skupila od 2375 gld. obravnava na 26. januvarja 1875 odločena.
Razdelilni odlok okr. sodnije od 30. maja 1875, št. 886, je vsled pritožeb več upnikov c. kr. nadsodnija z odločbama od 26. januvarja 1876, št. 537 in 22. marca 1876, št. 2973, deloma popravila. Na to pravomočno razdelitev se je moralo tudi po relicitaciji ozirati, kolikor se niso mej tem razmere glede skupila in tabulat spremenile.
Ker ni prvi kupec Janez M. spolnil licit. pogojev, je bilo imenovano posestvo 16. marca 1877 vnovič prodano ter ga je Janez P. za 1702 gld. kupil. Za oglašenje in likvidiranje terjatev se je določil dan na 5. oktobra 1877 ter je potem okrajna sodnija z odlokom od 25. decembra 1877, št. 10789, skupilo 1702 gld. in po prvem kupci vloženi vadijum 120 gld. na podlagi prve pravo-močne razdelitve in z ozirom na spremenjene razmere vnovič razdelila. Ker se je ta odlok vsem interesentom uročil in se zoper njega razen Helene K. ni nihče pritožil, že samo zaradi tega ni nobenega uzroka, vso prvosodnijsko razdelitev uničiti; pritožba Helene K. je pa' zaradi tega neopravičena, ker sr je njena ter-
— 347 —
jatev 130 gld. že v prvem razdelilnem odloku od 30. maja 187.5, št. 886, in nadsodnijskej odločbi od 26. januvarja 1876, št. 537, pravomočno odbila. —r.