URN_NBN_SI_DOC-TDUJNDTR

POSLOVANJE O B Č IN SK IH M ATIČNIH K N JIŽN IC IN SODOBNI NORMATIVI Ančka Korže-Strajnar Cas je, d a ponovno razp rav ljam o o p o ložaju m reže jav n ih knjižnic v Sloveniji, ki se po sp re je tju zakona o kn jižn icah leta 1961, k ak or sm o sicer opravičeno pričakovali, ni bistveno izboljšal. M enim , da sm o dolžni k ritičn o an alizirati vso našo k n jižn ičarsk o dejav no st n a tem p o d ro čju te r p o isk ati vzroke, ki zavirajo u trje v a n je o m režja javn ih knjižnic, p redvsem občinskih m atičn ih knjižnic, ki n aj bi bile osnovna m reža splošno izobraževalnih knjižnic Slovenije. O bčinska m a tič n a knjižnica bi m o rala b iti danes tem eljn a k u ltu rn a in izobraževalna in stitu c ija vsake občine. U strezno razvite in aktivne m atičn e knjižnice so edine ustanove, ki lahko s svojo dinam ičn ostjo , s svojo staln o p riso tn o stjo in d o b rim poslu ho m za tokove časa brez veliko h ru p a o p rav ljajo s knjigo, ki jo zag o tavljajo vsakem u občanu, veliko k u ltu rn o in izobraževalno delo n a vseh p od ročjih. O bčani vsake občine im ajo nam reč polno pravico do splošne izobrazbe v n ajširšem pom enu. Lahko rečem o, da se je končno tu di nas d o tak n il resnični ritem sodobnega življenja, ki od našega delovnega človeka zahteva m nogo več, k o t pa je m a rsik d aj sposoben d ati. V in te resu vse naše sk u p n o sti je, d a ta razvoj p o d p iram o ne sam o v večjih in ekonom sko razv itejših centrih, m arveč v vseh občinskih središčih. Ni dovolj n ep re stan o p o ­ u d a rja ti, da je tre b a čim h itre je m a n jša ti razlike m ed razvitim i in nerazvitim i p o dro čji, am pak je tre b a ta k o tu d i p o sto p ati. S tv ar občin­ ske p o litik e je, d a ne le sk rb i za svoj kom unalni razvoj, socialne p o ­ treb e, za osnovno šolstvo itd., m arveč m o ra z enak im in tereso m sk rb eti tu d i za svojo sam o sto jn o k u ltu rn o in izobraževalno politiko. K tem u n as sili razvoj zn an osti in tehnike, ki v h itre m tem pu p ro n ica v naše v sak d an je življenje, v poklicno delo n a jširših p la sti n aših delovnih ljudi. In d u strija vedno m očneje sili v k m e tijsk a po d ro čja, razvoj p ro ­ m etn e teh nik e in dru gih k om u n ik acijsk ih sred stev pa zavzem a tako širo k obseg, k ak ršn eg a si n a p rim e r p red 20 leti n iti m isliti nism o m ogli. Vse to zm an jšu je razlike m ed m esto m in vasjo, m ed km ečkim in m estnim prebivalstvom , in p rin a ša s seboj številne nove problem e. N edvom no je jav n a kn jižn ica tis ta in stitu c ija, ki lahko, če je p ri­ lagojena sodobnim zahtevam , d aje določen to n v pro cesu socialnega p re s tru k tu rira n ja naše družbene sku p no sti. V p rašati p a se m oram o, kdo je v n ašem jav nem k n jižn ičarstv u poklican p o stav iti ločnico m ed sta rim in novim , m ed zao stalim in sodobnim . D ejstvo je, d a sm o se vse doslej p rilag ajali bolj navidezno, d a sm o delovali dokaj nepovezano in da sm o posvečali še največ p o zorn osti zu n an jim oblikam p ri u reje v an ju knjižnic. S k ratk a, tu d i v našo d ejav n o st sm o vnašali v p rv i v rsti n am tak o lasten zu n an ji efekt, za tem p a se v elik ok rat sk riv ajo n eu rejen o st, n estro k o v n o st in n esp o so bn o st za p rila g a ja n je zahtevam časa. Veliko p rem alo je, d a knjižnico zgradim o ali ad a p tiram o in jo sodobno op re