Vse proti kmetu. Tudi starim ljudem se bo težko sporainjati, da bi bilo v javnosti kedaj toliko sovraštva proti kmečkemu prebivalstvu in tako odkrito izraženega kakor ravno zadnji čas. Ne le, da se ponavljajo V vseh liberalnih in socialno-demokraških taborih stara razžaljenja, da je kmeCki star^ nerazsodna masa, da nima nobenega smisla za napredek, ampak vsa. silna strast nasprotstva se izliva sedaj v nov klic: Kmet je kriv današnje draginje, kraet nas oclira s svojimi pridelki! Narodno-gospodarska politika, ki so jd zasledovali poslanci kmečkega prebivalstva v zadnjih letih, je res povzroCila, da so se cene poljedelskim pridelkom nekoliko dvignile. To zvišanje pa so porabili medkupci in oni, ki že potom obrtaintrgovstva spravljajo kmečke pridelke na svetovrii trg, v Spekulacijo za svoj lastni žep. Neprimerno in neopravifteno so povišali cene vsem predmetom, koje so dobili s kmetov v prvotni ali pa predelani obliki. Tukaj tiči pravi vzrok draginje! Kmet pri nekaterih pridelkih komaj pri sedanjih cenah pride na pridelovalne stroške, pri mnogih pridelkih pa Se vedno dela z izgubo. Njemu se ne raore in ne sme očitati, da odira druge stanove s cenami svojih pridelkov, da je on kriv sedanje draginje! Toda nasprotstvo ne vpraša za to, ali ima ali nima zadostnih razlogov. Draginja je samo povod, da si daje politika starili kmečkih nasprotnikov, liberalcev in socialnih demokratov, drugo obleko. Kje je liberalec, kje socialdomokrat doraa? V mestih in tovarnab. Med kmete ne moreta prav prodreti, ker je raišljenje kmetov v verskih in gospodarskih rečeli, pri nas tudi narodnih, popolnoma različno od mišljenja v mestili in okoli tovai-n. Kmet je resen in veren, meŠ8an domišljav in neveren; kmet prideluje, ineŠ6an zavživa. Prav je prišla sedaj liberalnim in socialnodemokraškim strankam draginja, kajti sedaj lahko enkrat pod to krinko dajejo izraza svoji politični mržnji do kmečkega prebivalstva. Živina in žito ie sedanjemu svetu predrago. Da je obleka tudi dragif, o tem noče nihče govoriti. Da so vsa uvožena živila dražja, o tem se molči. Nihče noče govoriti o tem, kako se draži železo, les, premog. Kako Je postalo vse delo pri kmetu, obrtniku in trgovcu dražje. Molči se tudi o tem, kako mnogo dražje si plačuje dandanes država in dežela svoje uradnike. Le kmetova živina in kmetovo žito je predrago- Meje se naj odpro na stežaj za živino in žito, tako zahtevajo" kriče kraetovi nasprotniki, PoSasi, gospoda! Avstro-Ogrska ima 18 milijonov govedi, 13 milijonov svinj, 17 miiijonov ovac in koz. In 14 milijonov Ijudi se peča in živi od živinoreje. To vse se naj uni6i ? Vse kmečko prebivalstvo naj robuje drugira slojem ? Kar pridela Avsfro-Ogrska na žitu, je naravnost velikansko. Leta 1900 je znašala cena naSe žetve nič manj nego poldrugo milijardo kron. Poldruga milijarda, to je vrednost, kakoršne nima pokazati v Avstro-Ogrski nobena indnstrija. In koliko ljudi se živi tudi od te panoge poljedelstva! Zraven pa ne smemo še na. nekaj pozabiti. Profesor Hoffmeister na poljedelski šoli na Dunaju pi§e: ,,Podlaga poljedelskega obrata je in bo moralo ostati pridelovanje žita." Narodno-gqispodarski pisatelj Ruhland pa pravi:. Neizogibno izgubljen je vsak narod, kateri zanemarja pridelovanjo žila na lastni zemlji in pride glede preskrbovanja s kruhom v odvisnost drugih narodov. Nevarno za ceio državo bi bilo, ako bi se tudi y Avstriji uveljavilo načelo: Le po cetii živeti, četuHi se pri tem ugonobi poljedelstvo. Vsi prijatelji kmeČkega prebivalstva se morajo danes tesno združiti, da v močnib vrstah odbijajo nasprotne napade. Slovenska kmečka zveza ponuja na Stajerskem vsem tem prijateljem gostoijubno svojq. strelio. Prijatelji kmečkega prebivalstva, na krov!