Prolog. *) Dospeli ste poslušat nas, gospoda! V pozdrav zaori vam iskreni spev, vzgojiteljev, vzgojiteljic nardda kipečih src je radosten odmev I V teh srcih redko le veselje sije, skrbi jih breme stiska in mori, bodočnost temna naše solnce krije, nemirno v žilah kri nam valovi . . . Odpadli so za hip okovi tesni, ko nas človekoljubja druži duh. Ob svetli uri tej, tako slovesni, odpira se veseli pesmi sluh, kot da iz bližnjih nam bodočih dni vesel, prelep pozdrav v srce zvenf 1 S planin zavetja, iz dolin šumenja zgrnili smo se v eno četo zdaj : V čast d6mu posvečenega življenja sijajni ta sestanek le veljaj ! Naj bo kot venec, ki iz duš plamena prebajno je in čudovito stkan, naj bo kot pesem sladka in ognjena uspešnemu naporu darovan I Pred vami smo se tu na odru zbrali, ostavili na domu bol in jad. Kar plodne zemlje že smo preorali, bogati jo zlati stoteri sad. Moči smo svoje drugim darovali, zatorej nam še ni došla pomlad r v tej službi, ki smo zanjo se vzgojili, nasč in svojce že smo pozabili. Življenje je prišld z morečo silo, njegove vihre nam grmi ukaz : Zapade smrti, kar se ni združilo, če ti ne zmoreŠ me, te zmoretn jaz! Iz večnega nam duša darovanja na lastno naj korist enkrat zasanja, iz krepke volje naj nam misel vstane, da ni učitelj v bedo le zaklet, da za napore, njemu darovane, ima vračilo naš domači svet! Izčrpali smo svojo srčno kri, zaslombe treba, da ne pade žrtev ! Življ«nje tudi narodu skipi, če se učitelj v bojuzgrudimrtev!... In če omabne, in se mu ozre oko na svojce, bedi prepuščene, kdo ume solzo naj, ki mu privre iz b61i vdlike, neizrečene? Še lastao daroval bi odrešenje, da vzame nezasluženo trpljenje. O, kazen nezaslužena boli! Srd dahne v dušo, skrči pest v osveto : kaj tudi končno človek izgubi, če izgubi življenje svoje kleto?... Zato nam naj v Ljubljani zraste dom, očetov dom, sirotam zavetišče. Življenja jeze se odbije grom, kjer deci varno plapola ognjišče. In tudi vi prinesli dar ste svoj, zato naj bo vesel naš spev nocoj, zato naj jasna misel v duši vstane, da ni učitelj v bedo le zaklet, da za napore, njemu darovane, ima vračilo naš domači svet I E. Gangl.