96
Novice.
Deželni zbor kranjski.
V deseti seji dne 24 febr. poroča posl vitez Langer o proračun deželne vinarske, sadjarske in poljedeljske šole na Grmu. Poročevalec po podrobnem pojasnjenji predlaga imenom finančnega odseka:    1   Proračun  za  leto 1897.   se  odbri in
sicier za šolo s potrebščino 10688 gld., s pokritjem 9120 gl. torej s primankljajem 1568., za gospodarstvo z potrebščino 7784 gld , s pokritjem 5320 gld,, torej s primankljajem 2464 gld.; skupni primankljaj znaša 4032 gld. in se pokrije iz deželnega zaklada. 2 Kredit 2400 gld. za namakanje travnikov se podaljša za 1. 1897. 3. Hišniku na grmski šoli se poviša dohodek 120 gld. na 150 gld., a odpade relutom za kurjavo v znesku 20 gld. 4. Dež. odboru se naroča, naj v proračun za 1 1898 postavi kredit za preložitev hleva za krave iz grada na drugo primerno mesto. Zajedno predlaga poročevalec resolucijo: Dež. odbor se pozivlje, naj prihodnjim računom bode prilogo, v kateri bodo natančno navedeni preli-minirani tekoči stroški za gospodarstvo, kakor tudi prelimini-rani dohodki iz posestev. Posl. P a ki ž nasvetuje resolucijo, s katero se deželnemu odboru naroča, naj temeljito preišče uzroke, zakaj je pri gospodarstvu grmske šole vsako leto velik primankljaj in to vklub temu, da ima šola ko vodstvo na razpolaganje izdatna sredstva. Posl. Lenarčič stavi resolucijo, da naj se za šolo na Grmu vpelje dvojno knjigovodstvo in sicer pri dež. odboru in pri vodstvu šole, da se bo videlo natančno, katere stvari pri gospodarstvu so aktivne in katere pasivne Poročevalec pl. Langer poudarja napram poslancu Pakižu, da se kaže gospodarstva na Grmu le za to pasivno, ker je v zvezi s šolo in mnogo stvari iz gospodarstva tej na dobro pride, Da gospodarstvo samostojno bi izkazovalo večje dohodke. Poročevalčevi predlogi in resoluciji posl. Pakiža in Lenarčiča se sprejmejo. — Posl. Hribar poroča o prošnji pomožnega sluge pri dež. blagajne Fr. Smolič a, da naj se spregleda prekoračena normalna starost in mu vštejejo dosedanja službena leta. Prvi prošnji se ugodi, drugi ne. — Posl. dr. Žitnik poroča o zgradbi nove dež bolnice, o novi pogodbi glede priskrbe režijskih potrebščin in hrane bolnikom ter o stavbinskih stroških do konca 1. 1897. Iz podrobnega poročila finančnega odseka je posneti, je dež zbor dovolil vsega skupaj 697.370 gld. za zgradbo dež bolnice. Do konca leta 1896 se je porabilo 638 690 gld. 56 1/2 kr. Z redom usmiljenih sester se je sklenila nova pogodba. Odškodba zarežijo od bolnika na dan znižala se je v oddelkih bolnišnice za tretji razred od 14 1/2 na 12., grugem razredu od 3& na 34 kr. in v prvem razredu od 65 na 61 kr. Pogodba se mora za sedanje razmere zvati ugodna Poročilo je vzela zbornica na znanje. — Isti poslanec poroča o podporah za šolske zgradbe ter za 1. 1897 nasvetuje naslednje podpore: Za popravo šolskega poslopja v Žužemberku 300 gld., za šolo v Starem Kotu 400 gl , v Zagorju na Notranjskem 400 gld , na Premu 200 gld., v Kočevju 500 gld., v Mozlju 200 gld , v Šmartnem kot prvi obrok 500 gld , pri Svetem Križu poleg Tržiča kot prvi obrok 500 gld., na Dobravi pri Gorjah 100 gld., na Koprivniku 200 gld , v Lešah 150 gld, na Ovsišči 150 gld., na Dovjem 200 gld, vEibnem 200 gld, v Beli Peči 100 gld, v Ore-hovici pri Št, Jerneju 500 gld. kot prvi obrok, v Mengšu 300 gld , na Vrhpolji pri Moravčah 350 gld kot prvi obrok, v Radencah 150 gld, v Dol Podgori 150 gld., v Čopljah 150 gld., na Suhorju 300 gld skupaj 6000 gld. Poslanec P a ki ž priporoča podpori za šoli na Gori in v Sodražici, posl. Lenarčič pa za šolo v Erzelju. Poslanca stavita primerni resoluciji, ki se sprejmeti Predlogu finančnega odseka zbornica pritrdi — Posl. Višnikar poroča o proračunu normalno šolskega zaklada za 1. 1897 in predlaga: Proračun normalno-šolskega zaklada za leto 1897, s potrebščino 384 025 gld. in s pokritjem 24 269 gld , tedaj s primankljaja 259.756 gl. se odobruje. V pokritje tega primankljaja se bode 1. 1897. pobirala 10% priklada na celo predpisano svoto vseh direktnih davkov, torej zlasti ol rednega davka z vsemi državnimi prikladami vred, to je zemljiškega, hišno najemninskega in hišno razrednega davka, pridobitnega in dohodninskega davha po vsej deželi. Daljni nedostafcek v znesku 203.046 gld. je pokriti iz deželnega zaklada.  — Dalje nasvetnje  naslednje
97
resolucije: I. Deželnemu odboru se naroča:  1.) poučiti se natanko o tem, kako bi se dalo gmotno   stanje kranjskega ljudskega učiteljstva   zboljšati in osobito zakona z dne 29. aprila 1873,  št.   22,   in   29    novembra   1890,   št.   23   dež    zak., Lasu primerno izpremeniti;  2 ) da v prihodnjem zasedanju vis. deželnemu zboru predloži načrt zakona,   s   katerim   bi   se   deželni   zakon   z   dne   28    decembra   1884, št.  1 (§ 2)   izpre-menil tako, da bi se vsa   potrebščina   normalno   šolskega   zaklada pokrivala s posebno   šolsko naklado.    II. Visoka c. kr. vlada   se   vnovič   poživlja,   da v svrho   boljšega   nadzorovanja šolstva  čim   preje imenuje posebnega deželnega šolskega nadzornika za ljudske šole na Kranjskem in da eventuvalno pred loži načrt zakona  glede   stalaih   okrajnih   šolskih   nadzornikov po vzgledu zakona z dne 8   junija  1892, št  92, za Galicijo. —   Kot del tega končnega predloga nasvetuje:  Učiteljstvu ljudskih   šol   dovoljujejo se nastopne  podpore, oziroma   draginjske doklade, in sicer:    I   Vsem že sedaj   stalno nameščenim učiteljem in učiteljcam IV.  plačilnega razreda po 30 gld., skupaj 6600 gld.    II.   Vsem stalno   nameščenim učiteljem II   in III. plačilnega   razreda   izven Ljubljane, kateri ne uživajo   natural-nega stanovanje ali niso trajno na dopustu, draginjske doklade, in   sicer:  1.) učiteljem I.  plačilnega   razreda po 40 gld,  2) učiteljem II   plačilnega  razreda po 50 gld., 3) učiteljem III. plačilnega   razreda po   70  gld, 4) učiteljicam L, II. in   III. plačilnega razreda po  30 gld , 5.) šolskemu slugi Štefanu Bencina   30   gld.,   vsem  skupaj  1900 gld   IV.    Za druge stalno nameščene   učitelje   II   in   III. plačilnega   razreda,   ki   so   voditelji   ljudskih   šol,   katerih   z   ozirom na § 3   zakona z dne 29. novembra   1890, št.  23 dež   zak,   sedaj ni moč   uvrstiti v višji plačilni razred, kredit v znesku  1000 gld.,   iz   kojega določa podpore c. kr. dež. šolski   svet  dogovorno   z  deželnim odborom,   ozirajoč   se   na važnost   posameznih   šol,   na   odgovornost   dotične   službe   in   na   krajne   razmere/ V.  Navedene podpore,  katere dotičnim   učnim  osebam   ne   dajo   nikake pravice do višjih plač,   je izplačati v polnem   znesku   dne 1. julija  1897. 1    Vse  te   podpore   znašajo   11.360 gld    Iz   podrobnega poročila finančnega odseka je poznati,   da je kranjsko ljudsko-šolsko učitel;'stvo  predložilo dež   zboru   prošnjo,   katero je   podpisalo   nad   400   učiteljev   in   učiteljic     V   tej   prošnji zahtevajo   učitelji,   da   se   uravnajo   letni   dohodki   učiteljstva tako,   da bodo dobivali   plače   kakor c   kr.  uradniki v  11.  in 10.  plač. razredu   po   novem   zakonu,   meščanski   učitelji   pa plače   10    in    y.   plač    razreda     Poročevalec   povdarja,   da prošnji, ki zahteva zvišanje plač na 800.   900   in  1000 gld. nikakor ni mogoče ustreči    Potrebščina   bi   se   nenadoma  zvi-žala   za   okroglih   230 000 gld.   ter   bi   samo   plače   znašale 527.000 gld.   Vsekako je pa potrebno,   da se za učitelje  kaj stori.    Poročevalec   stavi   imenom   finančnega   odseka   zgornje predloge. Posl. Grlobočnik govori obširno o" slabem gmotnem stanji učiteljev na Kranjskem.   Poudarja važnost   šole in toplo priporoča zboljšanje učiteljskih plač.   Govornik pravi,   da hoče v podrobni razpravi podlagati višje podpore za učitelje,   kakor jih predlaga finančni odsek.   Posl. dr. Tavčar tudi povdarja, do   je   treba učiteljem zboljšati plače,    Govornik   prijema dež. predsednika,   ker   je   zaradi   znanih   člankov   v   „UčiteJjskem Tovarišu", zapretil  »slovenskemu učiteljskemu društvu", da je to   razpustil.    Dež.   predsednik   baron   Hein opravičuje   svoje postopanje.    Posl.   baron Schvvegel   se  tudi imenom veleposestnikov izreče za zboljšanje plač učiteljem. Posl. dr. Tavčar povdarja naprav dež. predsedniku, da mora   ostati   pri   svojih trdi.tvah  ker dež. vlada vendar ne sme biti tako malenkostna. Posl. dr. Žitnik  priporoča   tudi v obče  zboljšanje  gmotnega stanja učiteljev, a se izreče proti temu   da bi se nasvetovane letos zvišale, ker dežela nima potrebnih   siedstev.    Tudi posl. Ažman je za zboljšanje plač učiteljem.   Ko je gov« ril še poročevalec Višnikar se je seja zaključila.
Dne 25 febr. se je seja nadaljevala. Pričelo se je takoj z podrobno  razpravo  o   proračunu   normalnošolskega   zaklada
za 1. 1897. Poročevalec Višnikar pojasni na drobne vse točke proračuna. Posl. Grlobočnik predlaga nasproti predlogu finančnega odseka, da naj se dovoli stalno nameščenim učiteljem IV. plačilnega razreda po 50 gld., namesto po 30 gl , vsem stalno nameščenim učiteljcam IV plačilnega razreda po 30 gld., vsem stalno nameščenim učiteljem II in III. plačilnega razreda izven Ljubljane, če imajo natoralnega stanovanja, po 50 gld. namesto 30 gld. Posl Kalan se izreče za Grlo-bočnikov predlog, a se spodtika nad „Učiteljskim tovarišem" in njega urednikom Posl. Hribar zagovarja urednika Učiteljskega društva" in se izjavi tudi za Grlobočnikov predlog. Posl dr. Tavčar stavi resolucijo, po kateri naj bi tudi vlada skrbela za šolstvo na Kranjskem Pri glasovanji zbornica sprejme Grlobočnikov predlog V ostalem so bili sprejeti vsi stavljeni predlogi in resolucije — Posl dr. Žitnik poroča o letnem poročilu dež. odbora gtede loterijskega posojila ljubljanskega Poročevalec poudarja, da je uprava z loterijskim posojilom vestna in natančna in predlaga, da se poročilo odobri. Po nekaterih pripomnjah dež. predsednika Hein a in poslancev dr. Schafferja in Hribarja zbornica odobri poročilo. — Posl vitez Langer poroča obširno imenom finančnega oi-seka o pospeševanji vinoreje na Kranjskem. Poročevalec predlaga: V svrho pospeševanja vinarstva na Kranjskem dovolilo se za 1. 1897 sledeči zneski iz dež zaklada: 1 Za pepinjero z matičnjakom pri dež prisilni delavnici vred 3900 gld 2. za vinarskega potovalnega učitelja 1450 gld. 3. Za denarne podpore kmetijskim podružnicam in občinam za uzorne vinograde, kakor tudi rednim vinogradnikom 1000 gld 4 Za kemična preiskovanja vinogradov 150 gld 5. Za brezobrestna posojila posameznim posestnikom do najvišjega zneska 200 gld če c. kr. vlada dovoli ednaki znesek 17 800 gld. Zajedno je predlagal poročevalec nastopno resolucijo: a) dež odbor pose pooblašča, da najame k večjemu po 4 1/2°/o obrestovano posojilo v znesku 10 000 gld., katero naj porabi za dajanje brezobrestnih posojil vinogradnikom; b) iz kredita za !. 1896 neporabljena svota 2792 gld se poialjši za i 1897 Daljše razprave o pospeševanji vinoreje so se udeležili posl Pfeifer, Povše Schweiger Lavrenčič in dež predsednik baron Hein. Zbornica na to sprejme predloge in resolucijo finančnega odseka. — Prošnja posestnikov na Suhi za podporo k uravnavi   Sore,   se   izroči   dež    obboru v brezčasno   odpomoč
—   Prošnja kmetijske podružnica pri Sv. Križu pri Litiji za podporo k napravi trtnice in drevesnice se je izročila dež odboru v rešitev. — Posl Hribar in tovariši stavijo samo-stalni predlog, da naj se §§ 2 in 3 dež z*k z dne 28. dec 1884, št. 1 iz 1. 1885 zadevajoča ljudska šole premenita tako, da bota veljala tudi za meščanske šole s to izjemo, da imajo za nastanjevanje poslednjih in za vse stvarne potreb šČina istih skrbeti šolski okraji, v Ljubljani pa mestna občina.
—   Namesto   iz   volilnega   odseka   odstoplega   posl.  Kalana se voli posl.  Pfeifer    —  Prihodnja seja je bila dne 27. febr.
— Osuševanje ljubljanskega barja. Občinski svet ljubljanski se je nedavno posve oval o samostalnem predlogu stavbinskega odseka, da je c. kr. dež. vladi predložiti sporne-nico, naj se vodopravna obravnava za regulacijo Ljubljanice v svrho osušenja barja in pričetek dela samega, kolikor mogoče pospeši. ObČ. svetnik Hraskv je v svojem podrobnem poročilu povdarjal, da je osuševanje ljubljanskega barja, oziroma poglobljenje struge Ljubljanice in Gruberjevega prekopa za razvoj mesta ljubljanskega velike važnosti Od dovršenja tega podjetja je odvisno zboljšanje zdravstvenih razmer mesta in to v klimatičnem oziru kakor tudi glede na kanalizacijo mesta. Tudi je od uravnave Ljubljanice odvisno zboljšanje komunikacijskih razmer v mestu. Predlog, da naj deželna vlada vso zadevo pospeši, je bil soglasno sprejet. Da bi se pač res to barjansko vprašanje konečno že rešilo.
98
— Za ribiče. Ribič, ki bi se rad natančno izučil v ribarstvu sploh ter v izvalitvi zaroda, v odreji mladih ribic v gojitvi prirodne ribje hrane posebej, se sprejme v trimesečen lik, t. j. od prvega marca aprila pa do zadnjega dne meseca junija t 1, na ribarskem zavodu samostojnega ribarskega odreka c. kr. kmet družbe na Studencu pri Ljubljani Ribici, ki žele udeležiti se tega uka, naj svojim prošnjam, v katerih izkažejo, da se pečajo z ribarstvom, in navedejo svojo starost prilože potrdilo županstva ali lastnika, oziroma najemnika ribarskega okraja ter naj jih do 20. marcija 1897. leta pošljejo glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Bibič, ki bo sprejet v ta pouk, dobi odškodnino za pot, tukaj pa brezplačno stanovanje in hrano ter nekoliko gotovine na roko, v skupni vrednosti 20 gld na mesec, zato se pa bo moral   udeleževati vseh del v ribarskem   zavodu na Studencu.
—  Cerkev in župnišče t ta pogorela v Leskovici nad Skofjoloko. Ogenj je nastal dne 23 febr. pop. in to vsled malomarnosti obeh župnikovih dekel, ki nista varno spravili živega pepela. Požar je vpelil sttešne stole župnišča, cerkve in cerkvenega stolpa. Zvonovi so ostali nepoškodovani. Škode je od 4 do 5000 gld
—   Izpred porotnega sodišča. Dne 1. marca se je pri tukajšnjem deželnem sodišču pričelo porotno zasedanje. Pri prvi obravnavi je bil obsojen na štiri leta težke ječe 2lletni delavec Janez Mihelič iz Zg Zadobrove pol Ljubljano, ker je v noči od 14 na 15. februvarija v gostilni Jak. Gregorca v Zg. Zadobrovi z nožem tako ranil posestnikovega sina Val. Cajhna da je ta na lici mesia umrl — Pri drugi obravnavi je bil obsojen I9letni bajtarjev siu Jožef Kosec iz Dornc v kranjskem okraju zaradi hudodelstva tatvine na tri mesece težke ječe. — Dne 3 marca se je pričela obravnava proti družbi 12 ciganov, ki so zatoženi, da so od 1 1889 sem izvršili na Kranjskem, Koroškem in Goriškem 30 tatvin in več drugih hudodelstev. Škodo, katero so prizadjali se ceni na 4443 gld   26 kr
—   Baje iz ljubosumnosti je napadel dne 24 februvarija mesar D v Leskovcu pri Krškem svojo ženo z nožem, a jo je le neznatno ranil Napadalec je potem pobegnil, a se vrnil in sam zgla il pri sodišču.
—    Obešenega so našli dne 27. februvarija pri Pa-lovčah v kamniškem okraju kmeta Jurija Herko-ta od ontod. Znano ni, kaj je moža napotilo k samomoru.
—    Ženo je ubil. Dne 22. februvarija zvečer proti 6. uri je prišel posestnik Andrej Vrhovnik iz Šenturškegore pri Kranju domov. Vrata so bila zaprta. Pozval je ženo, naj mu odpre. Ker ta ni hotela tega storiti je vlomil šiloma vrata in stopivši v vežo udaril ženo s kolom po glavi. Žena, ki ]e imela v naročji enoletnega otroka, se je zgrudila takoj mrtva na tla Mož, ki je živel z ženo v vednem prepiru, zatrjuje, da je ni nameraval ubiti
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu februvarija 1897. je 93 strank uložilo 21027 gld. 84 ki, 28 strank uzdignilo 6191 gld. 54 kr , 2b strankam se je izplačalo posojil 8023 gl, stanje ulog (509) 164.445 gl 10 kr, denarni promet 65.458 gld.  92 kr
— Dva slavna moža. Kesnica je, da si je katoliška cerkev pridobila mnogo zaslug za napredek, za umetnosti in znanosti. Najvažnejše iznajdbe so izumili večinoma katoliški možje, na pr. Kopernik, Nfvvton i dr. Jezuit, pater Mar-quette si je kot misijonar v Severni Ameriki pridobil velike zasluge za preiskavo reke in obrežja Misisipija Zato se po njem imenuje neko mesto Marquette, v katerem so bili doslej po vrsti trije slovenski rojaki škofje: Baraga, Mrak in Vertin. Nedavno so postavili večinoma drugoverci temu slavnemu patru na kapitolu v Vašingtonu v spominski dvorani lep spomenik.   Sedaj pa nameravajo postaviti jednak spomenik ravno
tam frančiškanskemu patru Ludovik Hennepinu, ki je v 17. stoletju napravil v onih krajih mnogo potov in popisal tiste dotlej neznane kraje.
—   Zaradi poneverjenja zaprli so na Dunaju Leopolda Hercka blagajnika pivovarne Hernalsu. Kacih 10000 gl. je poneveril, katere je dobil za prodano pivo. Denar je največ zaigral.
—   Neznana samomorilka. Kaka tridesetletna ženska je te dni   prišla v neko hišo   na Dunaju,  šla naravnost v četrto  nadstropje in od   ondu   skočila  na   dvorišče in se   ubila Pri   njej   niso   našli   ničesar, po čemer bi bili mogli sklepati, kdo in kaj je.
—   Podrl se je most čez Szuczavo, ki je bilo na njem 40 ljudij, ki so gledali, kako voda nese led. Nekaj ljudij so rešili,  večina jih je pa utonila.
—    Umrla je mati ministerskega predsednika grofa Badenija v starosti 74 let. Pokojnica je bila rojena grofica Mier.
—   Samomor poročnika. V Črnovicah se je ustrelil poročnik Duhnal 41. pešpolka. Povod samomoru so slabe pre-moženske razmere.
—   Blazen tat. Na Dunaju so zaprli dne 23. janu* varija mizarskega pomočnika Janeza Ritzbergerja, ki je na jako predrzen način kradel zimske suknje po kavarnah in gostilnah. Preiskava je pa dognala, da je blazen in so ga zatorej  te dni izročili v deželno blaznico.
—   Prepovedan roman. Dunajsko deželno sodišče je prepovedalo razširjenje v Budimpešti izišlega romana „Ivan Orth", ker se v njem nahajajo mesta, s katerim se žali njega velecanstvo in člani cesarske hiše.
—   Otok brez mož. Na nekem otoku Tihega morja je nekda smrt vse moške pobrala Sedaj je nevarnost, da ta otok zgubi vse prebivalstvo V San Frančišku v Ameriki se je osnovala družba, ki išče mož za ta ctok. Kadar se jih sta oglasi, jih tje oglasijo. Toda dosedaj jih niso niti 100 mogli dobiti, tak strah imajo mužje prel tem otokom.
—   Ukradeni kolki. V prodajalnici za koleke v Brnu je nekdo ukradel kohkov za 3000 gld. Jedneka uradnika in jednega slugo so zaprli
—   Konfiskovani parte. V Trebiču je umrl te dni so-cijalni demokrat trgovski pomočnik Linger, V parte, ki so ga izdali socijalisti, se naštevajo njegove zasluge. Državno pravd-ništvo je pa našlo, da se te parte zadevajo ob kazenski zakon in jih konfiskovalo. Potem so se izdali novi parte, ki so imeli z debelimi črkami opazko:    „ Druga izdaja po konfiskaciji "
—    Dober kraj za društva. Felixdorf na Dolenjem Avstrijskem, kalen kraj je Se le 1833 se osnoval, ima 2400 prebivalcev in 23 društev. Razmerno tdiko društev nima noben kraj  v  Avstriji.
—   Prijet morilec. V Budimpešti je te dni nekega večera dragoceninarja nekdo v prodajalnici umoril in oropal. O morilcu ni bilo nobenega sledu Čez par dni so pa v Zam-boru prijeli mesarskega pomočnika Tunačkoviča, ki je prodajal ukradene dragocenine. Našli so pri njem še 57 prstanov, kateri izvirajo od omenjene tatvine.
—   Kuga v Japanu. Na otoku Formasa se je pojavila kuga. Zanesena je tja menda po ladijah iz Indije. Sedaj se je bati, da se kuga razširi po vsem azijskem vzhodu
—    Nansen — profesor. Iz Kristijanije se poroča časopisom, da je državni zbor brez debate sklenil, da se na tamošnjem vseučilišču osnuje posebna stolica za Nansena. Predaval bode o zemljah in življenju ob severnem tečaju.
—   Ako se star panj vname. Iz Ostrogona javljajo, da je tamošnji zasebnik Martin Drobinoka, ki je sedaj 85 let star, poročil 40letno »dekletce" Apolonijo Blažek. Mnogo veselja v mladem zakonu!
—   Okradeno namestništvo. V noči mej 19. in 20. t. m. je tat vlomil v tri pisarne dunajskega namestništva. Odnesel je nekaj denarja, več pismenih znamk in štampilij.
—   V 31. dneh okoli zemlje. Kadar bode dodelana prekosibirska železnica, trajalo bode potovanje okoli zemlje 31 dni, ako bode vlak prevozil 30 km v jedni uri.
—   Zeleznične nesreče so zahtevale leta 1896 v Zjedinjenih državah 3076 oseb — Prevare, povzročene po bankah, privatnih denarnih zavodih in trgovinah so znašale minolo leto devet milijonov 465 921 dolarjev.
—   Smrt vsled uživanja konjskega mesa. V Pa-dovi je umrl delavec Farino, ki je jedel meso nekega pogino-lega konja. VeČ drugih ljudij, ki so tega konja jedli, so pa nevarno  zboleli.
99