204
Narodno-gospodarske stvari.
Kako je uničevati jelčnega zavijača,
kateri se je spet letos prikazal na Notranjskem.
Spisal e, k. deželni gozdni nadzornik V. Goli.
Jelčni zavijač, kateri je zadnji dve leti pustošil jalove gozde po Notranjskem, prikazal se je žal! ondukaj tudi letos in videti ga je v očitno veliki množini po gozdih graščine haasberške in po gozdili občine planinske, cerkniške, gorenjelogaške, dolenjelogaške in po-stojinske. Po razglasu c. k. deželne vlade s 17. aprila t. 1. št. 6034 uničuje se zadnjih 14 dni — t. j. od začetka objedne dobe — s prekajenjem tistih gozdnih delov, katerih se je lotil. Prekajanje se godi tako, da se na različnih, kolikor je moči na enakomerno razdeljenih mestih ob deževnih dnevih zažgo zloženi kupi zelene hoste in preperele štorovine i. dr. Vsled tega narejeni dim se po gozdu razširi in poleže ter duh po smodu pristudi gosenčicam živež.
Posebno veliko delavnost v tem oziru kaže gozdarsko osobje kneza Hugona Windischgratza pod vodstvom graščinskega direktorja gospoda Franca Reissmiillerja in nadlogarja gospoda Antona Hanuša, kateri politična ob-lastva in državne gozdne organe podpirajo v tem,  da
koristno podučujejo gozdne posestnike, kje se dobiva ta kvarljivec; da jih dalje podučujejo, kako škoduje gozdom, kako ga je primerno uničevati, in kako je tedaj, kedar se gozd prekaja, previdno paziti na požarno nevarnost.
Gotovo je do zdaj, da se je jelčni zavijač prikazal na 28.770 hektarih (50.000 oralih), in da se je lotil vseh jelk brez razločka starosti, bodi si, da rasto same, ali pomešane z drugim lesom in po vseh stajaliških razmerah.
Ker je pred nekaterimi dnevi nastopilo suho in vetrovno vreme, niso se mogli vsi tisti gozdni deli, katerih se je lotil jelčni zavijač, in tudi ne tako razsežno kakor v začetku prekajati. A to prekajanje se bode spet pričelo takoj, kedar se vreme tako premeni, da se ne bode bati nobene požarne nevarnosti.
V gozdarstvu nezvedenim ljudem se še posebej omenja, da je objedanje jelčnega zavijača lahko spoznati po tem, da vršično popje in objedene igle izgube svojo svežo rumeno-zeleno barvo in da postanejo v začetku blede, potem rudeče in naposled rujave, in da škoda, ki nastane iz tega, obstoji v tem, da se zmanjšuje rast jelovih dreves v obsegu in na višino, in vsled tega tudi vrednost jelovih debel kot porabnega lesa. Nujna dolžnost je zatorej političnim oblastvom, gozdnim posestnikom in vsem v to pristojnim organom, da se na vso moč upro temu kvarljivcu, ki preti gozdom po Notranjskem.