160 Dopisi. Iz Gorice 11. maja. —1— Strast! Kaj je strast? Nočem pripraviti v zadrego ,,Sočinih" modroslovcev z brezozirnim zahtevanjem, da naj mi določijo, kaj je „strast"; saj vem, da jim že druge, veliko ložje reči težave prizadevajo. Pa ne, da bi kak premetenec mislil na slovniško pravopisje, ali na znani učenjaški shod v ogelni hiši v ulici ,,della Croce". Strast je — naj povem to jaz sam po domače — ona čista ljubeznjivost, s ktero nekteri pisatelji časnika „Soče" meni očitajo vse, s čemur se oni sami odlikujejo. — Moja navada ni, pisati za ljudi, ki ne znajo citati, in tudi ne za take, kteri hudobne, ali Bog si ga vedi, kakošne namene, ki jih sami imajo, drugim podkladajo. Meni je namera, goriške zadeve opisovati, kakor so, ne glede na to, ali je, kar pišem, komu po volji, ali ne. Nič mi toraj ni mar, kaj našega polit, društva organ ali kdor si bodi o mojih dopisih misli. Tudi v polemiko se ne morem spuščati z nikomur. Da sem pa danes vendar zopet za pero prijel, prihaja od tod, ker bi rad — in iz dobrega namena — omenjenim prijatlom mrenico z oči potegnil, da spregledajo, kako nespodobno oni po zraku mahajo in namesti konja sedlo tolčejo. Tudi naj bi čitatelji,,Novic" videli, kakošni so možje, kteri njihovega dopisnika laži dolže. — ,,Sebičnost" in „časti-lakomnost" — od nju nočejo nič slišati! Kogar je moja opazba zadevala, je, kar sem rekel. Niste se li ustili, da dr. Tonkli-ja morate „poteptati, naj stane, kar hoče"? Je šlo tu za osebnost in puhlo čast? — Vseh starih odbornikov nisem jaz grajal (zarad ,,ne-pripravnosti" itd.), ampak samo tiste, pri kterih so se občni reči na škodo napake javno pokazale. Oni gospodje pa, ki imajo %—2 ur hoda do mesta, in ki na to okolnost dokaz svoje domoljubnosti in žrtvovavnosti opirajo, naj le molče; njim se nič ne očita — oni so le — kar so; zato tudi ne ved6, ali, kje in kako se je za volitev 27/4. agitovalo. Se tega znabiti vsi ne ved6, kaj se je v sobah čitalničnih godilo. Ni li res, da se je v tem , ko je gosp. De za spravo delal in kompromise sklepal, po drugi strani v nasprotnem smislu ščuvalo? Niso se mnogih glasi z zvijačo vlovili? Je bila li obravnava redna? Zakaj „ad usum Delphini" sestavljeno sejno poročilo v „S." čez „nektere formalnosti" in čez ,,volivno komisijo" tako naglo leti? Bi se bila komisija volila, da ne bi Vas bil nekdo na to opomnil? Ste mi izpodbili to, kar sem omenil, da je bil namreč zbor javen — tabor — in da niste toraj mogli nazočih udov in volilcev kontrolovati? „Do 66 društvenikov je bilo nazočih" pravite; zakaj niste števila določili? Potem rešite mi to-le zastavico: „Pri volitvi predsednika je oddanih 62 listkov. S 53 glasi je izvoljen dr. Žigon; dr. Tonkli je dobil 13 glasov". 53 + 13 je po Adamu Riese-u 66, a ne 62. Komisija, pojasni nam to stvar! Tudi druge številke se zdijo meni čudne. Kdo nam je porok, da niso volili nedruštveniki ? Pa za vse to ni meni nič mar in ne bi bil teh reči še omenil ne, ko ne bi se bili gg. „de la Commune" nad mojim dopisom spotikali in svojih številk po svetu raztrobili v dokaz, da za njimi stoji — 50 kmečkih društvenikov?— a ne, „ljudstvo"! Ljudstvo?! „Wer lacht da?" Ko bi bilo to mogoče, da bi bil kak kolovodja s petdesetimi nezvedenci politiška stranka, potem nam ne manjka politiških društev na Nanosu, na Krasu in drugod — ovčarjev, namreč — s čedami. — Sicer pa vedite, da meni ne gre niti za društvo „Sočo" kot tako, niti za stari nje odbor, niti za novi, ampak za našo reč sploh in posebno za po-moČke, kako pospeševati jo na Goriškem. Za njo se bom jaz potegoval tudi nad Vašimi se številkami oven- čanimi glavami, če bo trebalo, in če se mi bo ljubilo* Se nekaj. Omenili ste „Triester Zeitung", ktera piše, da je v Gorici v kozji rog vgnan ^ultramontanizem". To je prav v Vašem smislu pisano in mnogih se je polastil sum, da dopisi v ,,Triesterico" iz Vašega tabora izvirajo. Gotovo je , da ste Vi prvi bili, ki ste začeli med nami razločevati dvoje strank, „liberalno" in „klerikalno". Vže o voljenji čitalničnega odbora ste tako govorili in zdaj, ko je šlo za kompromis med Vašo „svojbino", in nasprotnim elementom v „S.", povdarjal se je že zopet ta neopravičeni razloček. Tudi sicer vem, da si prizadevate, iz domišljenega klerikalstva zase novce kovati. Bodi si pa, kakor koli^, o tem bo treba enkrat resno besedo spregovoriti. — Ce sem tudi ta pot ,,strastno" pisal, povejte mi, pa dokažite mi tudi neresničnosti; unikrat mi niste nič faktičnega ovrgli; barvan je bil moj opis (obravnave 27/4.) po vtisih, ki so jih vsi inteligentni družabniki iz zbornice nesli. — Glede na vse, kar sem razložil, zdi se mi, da imam pravico reči, da ste bili predrzni, ko ste „Novicam" očitali, da „so postale orožje (orodje?) strastnih ljudi in intrigantov". Glejte, da Vaš list intrigantom organ ne postane. V Goriei 12. maja. —x-f-y— Preteklo nedeljo se je zbrala v deželni hiši večina deželnih poslancev k neuradnemu (?) pogovoru zarad kmetijske šole ali prav za prav zarad 2500 forintov, ki jih hočejo Lahi dati novemu ravnatelju, kterega mislijo poklicati iz Italije. Slovenskih poslancev je prišlo pet skup. Čudom se je čuditi, kako so se naši tako hitro na pot podali — v tak namen. Še čudnejše je, da je eden! v ogromno plačo od 2500 gld. privolil. Raji zaprite šolo za vselej, ko da bi imeli deželi take stroške nakladati za nepraktične poskušnje puhloslavnih tujcev. — „Tabor v Renčah" je napovedan! O ti nesrečna misel! mora zaklicati vsak, kdor ta sklep in razglas „Sočinega" odbora bere. Nočem trditi, da po Liaškem tabru ni več treba v goriški okolici taborovati, a to je gotovo, da Renče so. najnepripravnejši kraj. Za tabor v goriški okolici so edini prostor Rožice ali velike Roje. Se je čas, nadjamo se, da „Sočin" odbor svoj sklep pre-naredi. — Prof. Rebec je odpotoval na Rusko. Iz okolice Tržaške 10. maja. —- Kako si sami kvarimo narodno ravnopravnost, priča nam žalibog! nov župan v Rojanu, sicer pošten narodnjak, al v laščino tako zaljubljen, da v pismih jezik tuji rabi, maternega pa — v kot stavi! Zdramite se, oče župan! in Čujte opomin, da tako ravnanje je tudi zoper 4. zapoved Božjo! Ni treba, da bi sovražili tuji jezik, al v domačih poslih mora nam domači prvi biti. — Naj „Novicam" naznanim še drugo čudno novico. V Trstu je zdaj neka ptuja gospa" doktorca Regina del Cin, menda Lahinja po rodu, ktera ume hromove, že večletne kruljeve ljudi zdraviti, prav umetno operirati, krive noge ali roke zopet uravnati. Pravijo, da že nekim dvajsetim ljudem je pomagala. Da njena umetnost ni bedarija, temu je priča to, da jej je dovoljeno zdraviti ljudi pod zdravniško kontrolo. Hromi in kruljevi od blizo in daleč vkup vrejo. Zdaj je boje poklicana v Milan. Okoličan. v Iz Železnikov 13. maja. — Mnogokrat smo že pomilovali, da v našem trgu prejšnja leta, ko še niso toliki davki trli ljudstva, se ni napravila toliko potrebna krajna bolnišnica ali pa varovalna hiša za male otroke (Kleinkinderbewahr-Anstalt). Prve bi potrebovali po-gostoma, druge pa skoraj še bolj , kar nam pač živo dokazuje naslednja žalostna dogodba. Pretekli ponde-ljek so šli iz srednjih Železnikov štirj e otroci po svojih igrah na bližnje Škovinje. Ker sta dva izmed teh imela ondi svoje sorodnike, kamor so večkrat zahajali, skega sveta za profesorja na gimnazijo ljubljansko, vkljub uporu dr. Wretschkovemu. — (Iz odbora družbe kmetijske) Družba kmetijska je pri dunajski živinski asekuranci „Apis", kteri tukajšnji agent je gosp. Terpin, enega subvencijakega bika zavarovala za eno leto, 6 pa za dve leti, in je za-nje plačala 82 gold. 29 kr. Kar na enkrat pa pride odboru dopis od te asekurance, naj glede na §. 20. njenih pravil doplača še 28 gold. 91 kr. zato, ker je imela lansko leto več stroškov, ki se imajo s tem poravnati, da zavarovanci doplačajo toliko, kolikor se na vsacega preračuni. Odbor je vodstvu Apisovemu odgovoril, da taka doplača ni pravična, ker polica nič ne govori o §. 20., — že sama plača s 82 gld. 29 kr. je ogromna, — in ker je zavarovanje za enega bika že doteklo 15. aprila 1870. leta, za ostalih 6 pa 28. aprila 1871. — in zdaj še le bi morala družba dopla-čevati! Na to pa je Apisovo vodstvo odgovorilo, da družbi kmetijski doplačila ne more odpustiti, ker ase-kuranca je vzajemna „wechselseitig" , pri kteri vsi za enega in eden za vse morajo trpeti stroške, in ker nekteri asekurati morajo letos doplačati še čez 1000 gld. Lepa hvala za tako bratovščino! pri kteri za govedo, ki je vredno 100 do 120 gold., se plača za leto okoli 8—9 gold., potem pa še doplačila toliko, kolikor ga Bog da! Gospodar, ki živino zavaruje, mora tedaj zjonirom v strahu biti, da doplača še Bog vedi koliko. Ce je ta asekuranca vzajemna, naj ravna tako, kakor graška, ktera še le po preteku leta pove, koliko je plačati, in naj ne stavi tarife že popred. Pri vzajemni g ras ki ni tedaj nobenih doplačil. —Treba se nam je zdelo, to razglasiti, da gospodarji ved6, pri čem da so, če živino pri „Apisu" zavarujejo. — Pretekli teden je poseben vladin odbor, v kte-rem je bil tudi zastopan deželni odbor, izdelal načrt postave, kdo naj nareja in vzdržuje take ceste, ki peljejo k železnicam. Načrt pride prihodnjemu deželnemu zboru v obravnavo. — Vkljub sedaj spet nemile spomladi smo dobili vendar že prve češnje iz Gorice v Ljubljano 10. dne t. m., — prvi roj čbelni pa je neki čbelar tukaj že 7. dne t. m. dobil. —¦ (Gorenska železnica) gre od meseca maja po-čenši vsak dan dvakrat sem ter tje, to je iz Ljubljane v Trbiž in iz Trbiža v Ljubljano, in sicer iz Ljubljane prvikrat zjutraj 40 minut po 6. uri in pride v Trbiž ob pol enajstih dopoldne, — drugikrat pa 35 minut po dveh popoldne in pride 20 minut po 8. uri v Trbiž; iz Trbiža pa gr6 prvikrat ob 5. uri zjutraj in pride v Ljubljano ob pol enajstih dopoldne, — drugikrat pa 40 minut po petih in pride v Ljubljani ob pol enajstih zvečer. — (Izlet vSokolaiC na goro sv. Katarine) v nedeljo bil je prvi, pri kterem se je z vidljivo radostjo medpo-toma tudi vršila telovadba pod milim nebom krasne narave. Da se pri izletih goji tudi telovadba, imamo se zahvaliti izvrstnemu učitelju gosp. Vesely-u. Po vseh vaseh od naroda našega prav srčno pozdravljam, dospeli smo hitro na goro. Tu je nagovorila kmetiška deklica „Sokole" in podarila lep šopek planinskih cvetlic zastavi naši. Po opravljeni sv. maši so nas pogostiti hoteli prijazni gospod župnik in vaščani vrh gore na prostoru, z zastavami in napisi okinčanem, al žalibog, da nas je nenadoma nastopivši slabo vreme prisililo, zapustiti kmalu mili nam kraj. Na podnožji hriba nas je čakal oddelek gorenskega „Sokola". Vzajemen srčen pozdrav. V Preski in Medvodah so nas sprejeli streljanje in slavoloki, oče Martan pa nam je opoldne postregel izvrstno. Med mnozimi napitnicami pri obedu omenjam le ono Sokola gosp. Graseli ja, ki je izrekel niso njuni stariši imeli kake posebne skrbi. Ta dan pa so zašli otroci na Škovinske pašnike. Ko pridejo domii, se pri vseh štirih pokažejo znamenja ostrupenja. Gnalo jih je, kakor po domače rečemo, „gori in doli'*, in na vprašanje starišev, ali so morebiti kje kaj nenavadnega jedli, so otroci djali: „Strd smo srkali iz belih petelinčkov". *) Enega fantka je koj v naslednji noči hipoma objela bela žena — smrt; drugim trem je zdravnik sicer prihitel na pomoč, al le dvema z vspe-hom ; tretji otrok pa, okoli 6 let stara deklica, je danes plačalo male kapljice one strupene „strdi" z življenjem. Naj bi ta žalostinka služila vsem starišem in otroškim varuhom v svarilo! J. LeviČnik. Iz Bohinja 2. maja. J. Ž. — Dosiuženi vojak domačega Kuhnovega polka g. Primož Porenta iz Bohinja (Srednje vasi) je zavaroval življenje svoje pri banki ,,Slaviji" tako, da se mu izplača po minulih 15 letih konečni delež. Ako bi se pa primerilo, da bi umrl pred dotično dobo, v se izplača konečni delež do-tičnemu gosp. dekanu v Skofji Loki na korist ustanove za sirote. — To je gotovo lep čin dosiuženega vojaka, ki vkljub mnogostranskemu zatiranju, ni pozabil mile svoje domovine in naroda. Iz Vipave 15. maja. (Glasi slovenske operete) se bodo prihodnjo nedeljo, to je, 21. dne t. m., razlegali tudi po naši dolini. Mladi vipavski „Sokol" si je v čitalnični dvorani precej snažen gledališk oder dal narediti in hoče svoje gledališčne zabave začeti z opereto „Prepir o ž eni t vi", čegar pevski del je od učitelja gosp. Antona Hribarja. Nadjamo se prav veselega večera, zato izrekamo živo željo, naj bi prišli z nami se veselit domoljubi bližnji in daljni! Vsaj gre za nov plod „slovenskega uma". Iz Razdrtega 12. maja. (Očitno zahvalo) izrekuje podpisani odbor sledečim dobrotnikom , ki so ubogim pogorelcem našim vnovič na pomoč prihiteli. Darovali so: Strelci ljubljanski po gosp. K. Kavčiču 40 gold., gosp. baron Reyer v Trstu 40 gold., gospa Kalistrova 100 gold., ljubljanski „Sokol" čez že omenjeni znesek po gosp. dr. K. Bleiweisu 5 gold., iz Postojne dohodek od tombole zopet 51 gold., odbor slovanske čitalnice v Trstu 100 gold. Očitno je tedaj, da še mnogo usmiljenih src med Slovenci za svoje sobrate bije. Presrčna jim tedaj zahvala!**) Za srenjski odbor: Anton Mihieli. Anton Osana. Iz Ljubljane. (Telegram vNovicamu iz Dunaja.) Iz zbornice poslancev 16. maja: „Ravnokar je predlog, po kterem ,,ustavoverci" nameravajo a dres o poslati cesarju, bil odložen danes zato, ker niste 2 tretjini glasov pričujočih poslancev bile za-nj. Volitve v delegacijo so v petek". — S pravično nevoljo gledajo že ljudstva na nemško-centralistično večino, ktera — brez koristi za državni blagor in brez srca za mirno spravo narodov avstrijskih - že od lanskega leta sedi v dunajskem zboru, ki vsak dan ubogi naši državi stane več tisuč goldinarjev in kteri se nič ne smilijo z davki preobložena ljudstva. To, to bila bi p rava adresa, ki naj bi jo poklonili ljudstva presvitlemu cesarju, naj domii pošlje ta zbor, ki nima zaupanja pri veliki večini narodov avstrijskih in ki nikakor ni sposoben vresničiti blage cesarjeve volje, ki jo je izrekel z besedami: „jaz hočem mir imeti s svojimi "ljudstvi". — — Ravnokar nam dohaja gotova novica, da prof. T usek iz Zagreba pride po predlogu deželnega šol- *) Strupena rastlina. **) Dva darova po 30 kraje, ležita Še pri vredništvu „Novic" ; morebiti imate priliko , da teh 60 kr. kdo memo-grede vzame. Vred. 161 bratovsko željo gorenskemu „Sokolu"r naj bi tudi on v svoji obleki se približal družim slovanskim telovadnim društvom ter prisvojil si rdečo srajco kot znamenje svobodnih načel, ktere gojiti je vsakemu telovadcu dolžnost. — Popoldne so prišli dragi nam domorodci in domorodkinje iz Kranja, Loke in Ljubljane; vkljub slabemu vremenu je pripeljal vlak tolikošno vrsto napolnjenih voz , da tolike še nikdar ni bilo videti na železnici gorenski. Pri godbi, plesu in prijaznih govorih je prekmalu prišel čas, da smo zapustili prijazne Medvode. V veliki radosti pa smo se spominjali tudi svojih bratov na Hrvaškem, ki ravno zdaj se pripravljajo na veliki volilni boj; poslali smo slavnemu Mrazoviču telegram v Zagreb, v kterem se je izrazila iskrena želja za srečen izid volitev, ki tudi Slovencem obeta bolji položaj v prihodnosti. — Naj dostavim še to, da vsa, jako živahna narodna veselica se je od prve do zadnje stopinje vršila v najlepšem redu in da nikodar celo pot ni bilo ne najmanjše napake. Narodna društva med narodom našim pač ne potrebujejo niti žandarjev niti vojakov, da bi jih varovali s puško ali sabljo. Kjer „svoji pridejo k svojim" in si ne dela razloček med suknjo mestno in kmečko ter se obhaja pravi narodni shod, ondi le veselje kraljuje, veselje je komandant vsem. — Konečno moramo le izrekati željo, naj bi se uradniki gorenske železnice prisvojili večo hitrost pri svojem uradovanji, ker bi poleti še večkrat utegnili priti v priložnost, odpraviti v naglici 300 in še več ljudi. — (Na tabor kmetijski) v Cerkljah v nedeljo popoldne opominjamo kmetijske gospodarje. — (Poberki iz časnikov.) „Tagespošta" je iz Novega mesta prinesla te dni novico, da so „einige angesehene Burger von Rudolfswerth" (nekteri veljavni meščani novomeški) nemškemu cesarju poslali lepih krških rakov v poklon. Na čast Novomeščanov moremo povedati, da nekteri nemčurji novomeški so v smislu ljubljanskih „Tagblattnikov" res nameravali, pruske zmage slaviti z veselico; al ker niso mogli dosti pruskih vernih duš skup spraviti, je namenjena veselica splavala po Krki in ostalo je le to, da je neki privatni pismonos, prvak nemškutarsk, se sam postavil na noge in nemškemu cesarju poslal rakov v Berolin. Brž ko ne ta „Brieftrager", ki po ,,Tages-pošti" reprezentira „einige angesehene Burger" , misli dobro špekulacijo začeti s krškimi raki. Morebiti bo še kranjske polhe jedel pruski cesar! 162