filasbe Todja A. Hesse v Londonn in Parizn. Poleg y,Breslauer Zeitung" postovenit Fr. Sr. Adamič. (Dalje in konec.) 3. ,,V Parizu sem bil silno radovedeB viditi velike aove orgle v cerkvi Saia t - S u 1 pi c e, izdelane v fabriki g. C availle-CoI. V ta aainen obišem g. Cavaille — ki je visoko izobražea ia bogat mož, v kterega fabriki stoje vedao izdelaae orgle na prodaj postavljene, ia sicer precej velike. Precej je bil pripravljea, aie v cerkev peljati, kar sem pa odložil za dragi popoldan. Orgle so velikaaske. Petero saežoobelih maaaalov stoji pred igravcem kakor stopaice; zraven ajili pa so po obch stranrli po amfiteatriško v 5 verstah okasao izdelaai spremeniški guaibi. Xad pedalom je 20 drugih podnožaikov, s kterimi se naj čudovitnejše spremeoibe v trenutku doveršiti morejo; če z aogo pritisneš, ti 30 nategojenih spreraenov omolkne za toliko časa, ko podaožnik tiščiš; pritisneš drugega, ti stori wcresceodo" pri polnih orglah z vseini nategajenimi spremeni i. t. d. Vse se godi kakor začarano. Vseh 5 aiaaualov skup sklenjenih se igra s pomočjo preumatičae mašiae lako lahao, kakor aaj boljši aagleški glasovir. Glas polnih orgel je velikaask: igral sem aekaj časa na 100 spremenov, ki so čisto vbraai. Sapa je lepo enakomeraa. V 29 jezičaih spremeaih, ki so posebao krasnega in blišeče veličastnega glasu, se le en glas ni tresel. So pa ti spreaieni mnogoverstnega zaačaja in moči, pa vsi se tako naglo ia aataajčno oglasajejo, da sem štirinšestdesetiake ž njimi igral. Pozavaa 32' z velikaoskirai ciaastimi glasorogovi (Sclialltrichter), silao široke mere , se oglasuje tako urno ia gladko kakor kak dober ,,violončel", zravea pa (ako veličastao močao, kakor se nikoli nisem slišal. Šel sem znotrajne dele orgel ogledovat, in sicer po stopaicah pet nadstropij visoko. Razua treh pedalaih spremenov je tukaj vse cinasto, kar je kaj lepo videti, posebao se odlikuje maožica maogoverstaih glasorogov jezičaih spremenov. Xa verhu sem stal n a d velikim C kontrabasoviai ia pozavaiaim 32'. Pervi se vidi, kakor velika omara; zapel je, ia pri razločaem ia nenavadao čistem glasu njegovein se je vse streslo; pozavuin C je bil aeizrekljivo močan , zraven pa raz- ločin ia čist. Z eao besedo: te orgle so v resaici čudovito delo. V peterih manualih je 10 spremeaov po 16', v vsakem manualn po dva, med njiaii 4 veličastne boaibarde (trobente). VeJjajo te orgle 163.000 frankov (to je po naše 68.460 goldinarjev)". 4. ,,Neko jutro grera (v Parizu) v znamenito in slovečo glasovirsko fabriko Pleyel-ovo, da bi kako uro tam igral. Prav dobro so se me še taai spomiajali, da sem bil o žegoanju novih orgel cerkve Saint-Eustache tam, ia tudi, da sem z raajkim Chopia-om večkrat taai igral. Vprašal sem, ali bi ne bilo mogoče k Rossiai-tu priti. Gosp. Wolf, sedajai vodja te fabrike aii reče , da se bo ta želja mi spolaila. Pokliče svojega tovarša, kteri je prijatel Rossini-tov. Ta aii aapiše priporočilni list in v malo minutah seilini na vozu, ki me pelje proti prijaznemu mestica Passy, eno miljo od Pariza. Tam stanuje Rossiai po letu. Pokažejo mi lepo Iiišo v koncu drevoreda. Hitiai tje, ter pridem skozi krasni vert do hiše, kamor me kaoinite stopnice od zunaj peljejo. Oddal sem pisino strežeju, ki ga je g°r' nesel in kaiali se poveraivši mi pomigal gori priti. iSe aiseai bil na verhu stopaic, že stopi Rossiai vun, ter me sprejme silno prijazao, kakor da bi bila stara zaaaca. Rossiai je zdrav, nekoliko rejen starček, sredoje velik z baroko na glavi. Glava je podolgasto okrogla, ia na bistreai obličju je viditi, da je eakrat lepo bilo. Bil je tudi prejšne leta ljubljeaec nježoega spola, posebao v Xeapoli. Xepopisljive čutila so me navdajale, ko sem stal pred skladateljem spevoiger ,,Barbier von Sevilla«, ,,Othello", ,,Mos'es", ,,Tell« i. d. v. Ko v sobo prideva, mi prijazno reče, da aiu je zaano aioje ime. Kdo so bili Vaši učeniki? Iraenoval seni Bera er-ja (za orgle), Huaiaiel-aa (za glasovir) in Spohr-a (zaskladbo). ,,Spolir je bil velik umetaik ia Hummel moj Ijubi prijatel", mi reče aa to Rossiai. ,,Koliki skladatelj , pianist iu improvizator! Veliko sem improvizatorjev slišal, pa proti Huinaiel-au so vsi le vredai, da bi jih v mavho stlačil". Rekel seai mu, da nad vse druge čislam njegovo aiojstersko spevoigro ,,Wilhelra Tell-a", v kteri se je tudi izverstaega harmoaikarja skazal. ,,Ah, jaz sem le ubogi laški melodist", mi je odgovoril, ter mi saieh na dan privabil. ,,Ker ste na glasovirju učenec Huoimel-nov, gotovo tudi po njegovem značaju igrate, prosim, igrajte uii kaj". Šla sva potera čez stopnice v zadnje sobe. Na gladkih povosenih stopaicah aii reče: ,,Pazite se! v Parizu so spolzke pota". Odpreai glasovir, ter igraai nekaj skladb Chopin-ovih, Henselt-ovih, Huaiiiiel-Bovih, ktere so niu zeld dopadle; tudi nekaj svojih reči seoi pridjal, ifl k sklepu je prosil za ,,preludij" in ,,fugo" Bacli-ovo. Ko sem jenjal, pravi Rossiai: ^Vi igrate popolaoma po Humaiel-aovo, ia vaši persti so 18 let stari. Vidite tukaj (na podobe aa stropu kazaje) Mozart-a v loži cesarja Jožefa po pervi predstavi spevoigre ,,Dob Juaa" na Uuaaji. Tukaj imate HaydB-a, Palestriaa iB Salieri-a. Reeeni aa to, da posledaji vsaj ni bil Mozart-ov prijatel. nPrijatel fljegov gotovo ai bil, pa ostrupil ga tudi ai, kakor mnogoteri sodijo". Hotel sem se priporočiti iflposloviti, pa prepriljudao me je zaderževal. ^Pozaate Hiller-ja ?" me vpraša. Ko mu priterdim, pravi nadalje: wHiller je zaatea umetnik, moj prijatel ia dober mladeneč. Ste pozaali Mendel ssohn-a in poznate Moscheles-a? to sta umetoika ! Pozaate Liszt-a? zdaj je v Rimu , kjer se aiisli ožeaiti z neko priacesiajo! Poznate Wagaer-ja? to je izvirai umetnik". — Poslednjič prosim mojstra za spomiokia listek; reče mi: ,,Z velikiai veseljem, pridite prihodajo nedeljo kakor zgodaj vam je ljubo, jaz sem že ob 7. uri zjutraj pripravljea; dal vam bom listek in svojo fotografijo". Nadušen sim se poslovil od velicega mojstra".