Dragi rojaki! Znana Vam je naša huda borba za našo slovensko šolo, znan tudi iste žalostni izid: ni je več edine petrazredne slovenske šole na Koroškem! Zaslepljenost nekaterih domačinov; tuji nemški in laški in žal tudi slovanski delavci, ki delajo predor skoz Karavanke, in Slovencem nasprotne šolske oblasti — vse to se je z divjo strastjo zagnalo v zaklad in biser naš, in dasi smo se branili z vserjii močmi, se taki premoči nismo mogli ustaviti: naša slovenska šolajestrta, zdrobljenavdvadela.— Hud udarec je to ne samo za Št. Jakob, ampak za vse koroške Slovence, ker s padcem naše šole se je vsem Slovencem na Koroškem za dolgo zopet odmaknilo upanje priboriti si slovensko šolo. Vendar nikakor ne obupamo, ker iz razvalin naše šole vidimo dvigati se veliko lepšo, velikoboljšo in popol nejšo šolo: ,,Narodno šolo" družbe sv. Cirila in Metoda. Res je, da je >Nar. šola« sedaj šele misel, a ta misel je tako krepka in povsod sprejeta s takim navdušenjem, da se bo gotovo uresničila. Domače ljudstvo se je je kot edine ladje rešilke oklenilo z navdušenjem in s požrtvovalnostjo, kipresegavsakopričakovanjel Družba sv. Cirila in Metoda je v odborovi seji dne 13. novembra 1904 odobrilato misel inje obljubila, da prevzame vzdrževanje šole, čejo sezidamoteropravimosami. Za stavbo nove šole bo potrebnih najmanj 50.000 kron. — Pač velika vsota, gotovo prevelika za nas koroške Slovence — ni pa prevelika zavse Slovence in bližnje nam brate Slovane! »Ljubezen je dobrotljiva — — Ijubezen nikoli ne mine«. Na to radodarno ljubezen se zanašamo i mi ter prosimo, nujno prosimo: Bratje rojaki, pomagajte nam sezidati »Narodno šolo» v Št. Jakobu v Rožu, sezidati ladjo rešilko koroškim Slovencem, ki se potapljamo v požrešnem nemčurskem morju. — »Ne bomo se utopili, dokler bodo se ljubili sini majke Slave!« Sv. Jakob v Rožu, dne 28. grudna 1904. Franjo Kobentar, župan. Prispevke prejema : Jakob v Rožu, Koroško. Fr. Majer, nač. šol. sveta. Matej Ražun, župnik. Matej Ražun, župnik, pošta Št.