CENA 80 SIT SLOVENIJA, SREPA, 30. SEPTEMBER 1992 ST. 37, LETO XXVI ŽELEZNICA: JANŠA KOZJANCEM NI DAL TRAČNIC LASTNINJENJE: DRNOVŠEK HOČE V ZAGORJU TOVARNO VOLITVE: DAMI TEKMUJETA ZA SLOVENSKI PRESTOL 1 SUŠA: PREKMURCI SPIJO J pod TRIGLAVOM KRIMINAL: LETO DNI ZAPQRA ZA MINUTO UŽITKA KAKŠNO TEŽO PRENESE SRCE LASTNIK ODSTRELIL < MAČKU ŠKORNJE KAJ SE GRE •:V mm e#E% ■% M lllf M SKR RANKA PUČNIK NA PASJIH DIRKAH E E E bemti državo, če nima Bosne NOVI? i DOBA ------■; T' ---- MODRE ČELADE V BIVŠI JUGOSLA VIJI - (20) ZRJ je in ni v pasti ZRJ se ne da, zahvaljujoč Paniču. Ta je že »nabri-sal« Miloševiča, Srbi mu vse bolj zaupajo. Drugega jim tako ali tako zaenkrat ne preostane. Panič je zdaj spet v ZDA. Na Kitajskem in v Moskvi ni dosegel veliko, tudi ni prišel domov praznih rok. Članstvo ZRJ v OZN je in ni ostalo. Vsaj tri mesece - do konca tega zasedanja generalne skupščine OZN - ima nekaj zraka. To, da je Panič izjavil, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v OZN, je dobra poteza. Ima pa tudi veliko past: veliki iz zahoda imajo zdaj to samozvano državo v pasti, tako kot so Rusi in Kitajci tisti, ki ZRJ ščitijo, lahko tudi drugi veliki trije preprečijo, da bi ZRJ postala enakopraven član ZRJ. Je pa zdaj jasno, da ZRJ ni samodejno naslednica SFRJ. Kar zadeva BiH, se je zahod odrekel kantonizacije. Predvsem je to poteza bojazni, kajti tri države v BiH ali celo štiri, bi pomenile možnost za pravo islamsko državo v Evropi. Ženevska pogajanja se nadaljujejo. Počasi je jasno, da nadzor OZN nad težkim orožjem ni uspel. Tolažba, da so dosegli papirnati sporazum, da nihče ne bo ogrožal dostave človekoljubne pomoči po zraku in po kopnem, je precej slaba, saj je znano, koliko je moč verjeti podpisovalcem raznih dokumentov, če so ti z Balkana. Karadič sicer nadaljuje z oblikovanjem svoje republike. Med zakoni, ki so jih sprejeli, je tudi tisti, ki v bistvu prepoveduje mešane zakone v tej Republiki. Srbske Krajine in Republika v BiH so sicer v precejšnjih težavah, če je Panič resno mislil z novim priznanjem ZRJ. To pomeni, da se je tujih ozemelj odrekel, kar je prej govoril le na splošno. Na Hrvaškem nič novega. Srbi v Vzhodni Slavoniji, pred očmi modrih čelad, črpajo hrvaško nafto. Peruča )e uradno pod nadzorom OZN, vendar elektrike za Dalmacijo še vedno ni. Pregnanci se še ne vračajo. Hrvati so dali zadnji rok 30. september. Kaj pa potem ? Najbrž bo spet pokalo. Še ta mesec naj bi odprli avtocesto, ki je imela zveneče ime cesta bratstva In enotnosti. Zdaj naj bi jo imenovali avtocesta miru. No, odprli naj bi jo le za vozila UNPROFOR. Premika se torej izredno počasi. Sankcije OZN proti Srbiji še niso povsem uspešne, postajajo pa bolj učinkovite. Srbi še vedno pošiljajo ljudi In orožje v BiH. Na Kosovu se zapleta ob začetku šolskega leta. Klopi so še vedno prazne tam, kjer naj bi poučevali v albanskem jeziku. Evropa Ima ta čas veliko dela s seboj. Se bo združila? Bo uspel skupen nastop, ki bo zmanjšal ameriški vpliv? Bodo Evropejci zaupali le Nemcem in Francozom, ki naj bi prevzeli evropsko krmilo in k vodenju Evropske barke delno prepustili še Angleže? Balkan je torej nekaj časa v ozadju. Razlog več, da se vse plete tako, da bo vojna na tem področju še dolgotrajna. ZBIEGNEW KOCHA NO WSKI d. o. o. 63270 LAŠKO, Spodnja Rečica 81, Po konkurenčni ceni vam nudimo: - premog rjavi, kosi, kocke, oreh - premog lignit, kosi, kocke - vse vrste gramoza - prevoz Informacije vsak dan od 6. do 14., telefon 731-092 ali 731-211. Pokličite in se prepričajte! OB ZAKLJUČKU 25. MEDNARODNEGA OBRTNEGA SEJMA V CELJU SEJEM REKORDOV »Letošnji jubilejni 25. mednarodni obrtni sejem v Celju«, so Avstrije, Madžarske in Italije, so organizatorji ponosni na na tiskovni konferenci ob zaključku sejma poudarili pred- Sejem so obiskale tudi števil- podobo sejmišča, zadovoljni stavniki organizatorjev in tudi celjski župan Anton Rojec, ne visoke tuje delegacije pa so tudi s sodelovanjem »že počasi prerašča v pravcati velesejem. Statistični poda- _ predsednik vseh nemških Obrtne zbornice Slovenije, tek o 264.400 obiskovalcih, ki so si sejem letos ogledali, to obrtnih zbornic, skupina po- Celjski župan Anton Rojec potrjuje.« slovnežev iz Bolgarije, po- je dodal, da infrastrukturne Predsednik organizacijskega odbora Ernest Draš je poudaril, da so organizatorji letošnjega sejma zadovoljni, saj je le-ta doživel res velik uspeh. K temu je veliko prispevalo profesionalno delo ekip, ki so delale na sejmu, svoj delež pa je prispevala tudi prometna policija z zadovoljivim reguliranjem prometa in hude gneče, ki jo je v času sejma doživljalo Celje. Novinarji smo se seznanili tudi z rezultati ankete, ki so jo izvedli organizatorji sejma. Velik obisk predvsem poslovnežev pomeni, da so cveteli tudi posli. Devetdeset odstotkov obiskovalcev je bilo iz Slovenije, največ iz okolice Maribora, za kar je zaslužna tudi TV Maribor, ki je pripravljala dnevni polurni sejemski program. Deset odstotkov gostov, ki so sejem obiskali, pa je iz tujine in nekdanjih jugoslovanskih republik. V primerjavi s prejšnjimi leti se je zelo povečalo število obiskovalcev, predvsem iz X x' .. TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE 0 AVTO CEI-JIE ,« 63001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 Obveščamo svoje kupce, ki bodo od 15. 09. 1992 do 15. 10. 1992 neglede na vplačani znesek pri nabavi blaga ali servisne storitve vključeni V NAGRADNO ŽREBANJE če bodo izpolnili anketo, ki jo bo izročil ob nakupu naš prodajalec. Žrebanje bo 16. 10. 1992, srečni izžrebanci pa bodo pisno obveščeni. Mesta žrebanja bodo v prodajalnah avtomobilov v CELJU, VELENJU, ŽALCU in SLOVENSKIH KONJICAH, kot tudi v vseh prodajalnah rezervnih delov in servisih AVTO CELJA. TOPLO SE PRIPOROČAMO! slovneži iz Madžarske, Italije, Furlanije in Štajerske. Po podatkih ankete je sejem 56 odstotkov vprašanih ocenilo za odličen (lani samo 38), 40 odstotkov za dober in le štirje odstotki za slab. Obiskovalci sejma so imeli največ pripomb na težave pri parkiranju avtomobilov, saj so bile kolone z ljubljanske in mariborske smeri vsakodneven pojav. Nezadovoljni so bili tudi z visokimi cenami gostinskih uslug ter gnečo pred blagajno. Petinšestdeset odstotkov razstavljalcev je na sejmu tudi prodajalo svoje izdelke, kar 94 odstotkov pa je zagotovilo, da se bodo sejma zagotovo udeležili tudi drugo leto. Direktor sejma mag. Franc Pangerl je izjavil, da je bil sejem, nad katerim je pokroviteljstvo prevzela Obrtna zbornica Slovenije, dobro pripravljen, nato pa je pohvalil sodelovanje Celjanov, ki po njegovem mnenju s tem sejmom živijo in se z njim tudi identificirajo. Omenil je tudi, da želi sejmišče svoje razstavne prostore še razširiti, kar naj bi zadoščalo za potrebe razstavljalcev za naslednjih pet let. Dodal je, da možnosti mesta za potrebe sejma ne zadoščajo, kar je tudi ena največjih težav, ki ta sejem spremljajo. Kljub temu pa se Celje zavzema za rast sejma, kar bo prineslo kontinuirane plodove tudi na tem področju. Izrazil je upanje, da bodo lahko prihodnje leto sprejeli tudi 500 obrtnikov, ki so jih zaradi pomanjkanja razstavnih prostorov morali letos zavrniti. Posebej se je ustavil ob anketi opravljeni med obiskovalci in razstavljale! na sejmu, v kateri so leti visoko ocenili prijaznost in pomoč sejemskega osebja. Predsednik izvršnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Stane Kramberger je poudaril, da je bil MOS velika promocija Celja in Slovenije. Po njegovem mnenju se ne bi smeli preveč spotikati ob obrobnih neprijetnostih, kot je velika prometna gneča in premalo sanitarij na sejmu, čeprav je potrebno v okviru možnosti čimveč takšnih neprijetnosti odpraviti. Smatra, da so takšne težave do neke mere razumljive, glede na to, da je bilo v Celju v tem času tudi do petkrat več ljudi kot običajno. Janez Vodnar Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Prodaja: Renato Vedečnik Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. Trgovsko podjetje d.o.o Dobojska 16 (Rudija, Celje Delovni čas od 7. do 15. tel.: (063) 38-011 ob sobotah - zaprto tel.-fax.: (063) 31-193 Se priporočamo! ■ **+***+**■++—***++**+»++++++++—; BERAČENJE ZA TONO KORUZE Po katastrofalni suši v slovenski žitnici so obiski državnikov, raznih delegacij in strankarskih veljakov državo stali več kot vsa dosedanja pomoč kmetom. Letošnja ali stoletna suša je po triletnem počasnem izčrpavanju dotolkla kmete na prizadetem območju. Na dlani je, da v kritičnem času stoji kmetu ob strani le zavarovalnica. Kako nepripravljeni smo stopili v samostojnost, nas vsake toliko časa opozori življenje. Najpogosteje narava sama. In če so naši predniki, da po svoje prikrojimo izročilo, vili roke in oči proti nebu v priprošnji, da jih naj ”bog ob-varje toče, kuge in vojne”, bi mi dodali še ”Grosa, Starmana in Janše”, ker ti v tej primitivni stopnji demokracije vedno znova pozornost javnosti uspevajo odriniti od resničnih težav na svoje osebne ali strankarske interese. Oblast pa kot oblast caplja na mestu ali v krogu, gasi in krpa, kjer je za njo najnevarnejše. Sedanja zmotno računa enako kot ona pred njo: kmet bo že preživel, saj je preživel vse oblastnike in režime doslej. Namesto takojšnje pomoči spet obljube Vrli statistiki so izračunali, da je s sušo prizadeta območja doslej obiskalo kar osemnajst najrazličnejših državni- Prof. Rudi Cipot, mož, ki je Triglavu nadgradil hišo in zaupanje kov, državnih delegacij, predsednikov, ministrov in strankarskih veljakov. 0-biski seveda niso veljali samo kmetom, a tudi te so nekateri mimogrede obiskali, poslušali, pri njih pomalicali in spet posedli v drage limuzine ali helikopterje, da bi odfrleli, od koder so prišli. ”Za soboško občino, nič drugače pa ni v radgonski, ljutomerski ali lendavski, torej za Pomurje, pomeni letošnja suša - katastrofo "ponavlja dipl. oec. Andrej Gerenčer, predsednik občine v Murski Soboti. ”V strukturi družbenega proizvoda predstavlja namreč kmetijstvo skupaj s predelavo skoraj petdeset odstotkov. Če k temu dodamo še kmete, to pomeni skoraj tri četrtine, kar se seveda ne da primerjati, denimo, s kranjsko občino, kjer kmetijstvo predstavlja le dobrih deset odstotkov družbenih prihodkov. Upravičena je bojazen, da bomo zaradi pomanjkanja krme izgubili osnovno čredo, ki smo jo desetletja oblikovali. Prizadeto je tudi sadjarstvo. Vodstvo države je prisluhnilo težavam in je uspelo zbrati nekaj denarja za izplačilo odprodane živine in nabavo nekaj krme ter skušalo u uvozom koruze omiliti najhujšo krizo. Upam, daje vsakemu Slovencu jasno, kako pomembna je za našo mlado državo kmetijska dejavnost in da bomo s skupnimi močmi stisko naših kmetov uspešno brebrodili,” zaključuje soboški župan Andrej Gerenčer. Pravi kmet ne hazardira z zavarovanjem Ob katastrofi smo med drugimi poiskali tudi Franca Stiha, kmeta iz Noršinec pri Ljutomeru, ki sodi med največje oporečnike tako kmetom kot oblasti. Zadnjo zamero kmetov si je prislužil s tako odmevno, da ne rečemo kar senzacionalno izjavo, ko je zatrdil, da je kmetu poplačano, če za odkupljeni kilogram pšenice dobi osemnajst tolarjev. Franca Stiha, ki kmetuje na približno sto hektarih površin, od tega je polovica v njegovi lasti, polovica pa v najemu, je tačas težko najti. Lepo vreme mu gre na roko, da se oskrbi za dolgo zimo. Tri tedne je siliral krmo, zdaj spravlja koruzo. Njegov delavnik traja že več mesecev po dvajset ur na dan. ”Ko bo padel dež, me boste srečali s kravato okrog vratu v mestu,” je v smehu namesto pozdrava navrgel in skočil z unimoga, za katerim je bilo pripeto okrog trideset ton koruznega zrnja. Pri Svetem Martinu na Hrvaškem je od svita pospravljal pridelek z najetih njiv. To navajamo zato, ker se ga bo kdo morebiti spomnil, ko je pred leti gledal televizijsko oddajo o njem, ker je od tedaje JLA na Hrvaškem uspel dobiti v najem nekaj deset hektarov površin, ki so bila do tedaj prerasla s plevelom. Drugi se ga bo morebiti spomnil iz omenjene oddaje, ker je imel pred kamerami na mizi "rdeče sveto pismo” in ker je ”po nemarnem omenil Kardelja”, kar gaje veljalo odvzema tistih površin, urednika oddaje pa so odstavili. Pa pustimo to, vendar ne smemo mimo še enega dogodka, ki bolj kot naš opis pove, za koga gre. Mladinci iz lju-ctomerske občine so po uspehih najpopularnejšega kmeta daleč naokoli predlagali za - župana. "Tudi to meje drago stalo”, je pozneje komentiral,”saj so laži in obrekovanja po občini potovala hitreje kot jaz z avtomobilom.” Ob tej katastrofalni suši ste si spet nakopali srd nekaterih kmetov, ko ste trdili, da tudi suša ni za vsakega katas-. trofa. "Točno. Če mene dobi toča ali suša, ostanem gol in bos. Tisti, ki dopoldne dela v tovarni, popoldne pa kmetuje, pa ne.” Čas je, da kmetovanje prepustimo kmetom Gospod Franc, vi z vašo družino predstavljate enega redkih "farmarjev” pri nas. "Farmarjev ne, ker pravi farmarji sami ne delajo.” Mislili smo na vaše površine obdelovalne zemlje. Poleg že omenjenih sto hektarov, kijih zdaj sami obdelujete, ste med prošniki ali bodočimi najemniki zemlje še na Madžarskem. ”Da. Napisal sem porošnjo, zdaj je odvisno od države, kaj bodo ukrenili. Dejstvo je, da se tudi pri nas ne bodo več splačale kmetije, ki premorejo le do petdeset hektarov obdelovalnih površin. V Nemčiji propadajo že kmetje s sto hektari. Če že tako hitimo in želimo v Evropo, moramo sprejeti tudi evropske cene hrane. Bojim se, da bodo tudi sedanjo kmetijsko politiko uravnavali po starih vižah in bo kmetijstvo spet'generator inflacije. Tisti, ki pridelujejo pšenico na tridesetih arih, ne morejo pokriti stroškov z odkupno ceno osemnajstih tolarjev. Zato naj to svojo pšenico pokrmi svinjčetu, svinjče zakolje, povabi prijatelje na koline in se poveseli, kmetovanje pa naj pusti kmetom, ki dosegajo dober hektarski donos in pridelujejo nekaj sto ton pšenice.” Omenili ste, da vas niti toča niti suša ne smeta dotolči, saj bi ostali vi in vaša družina goli in bosi. "Točno. Tako je. Nekoč je nad vsakimi vhodnimi vrati kmetove hiše bila pripeta tabla z napisom zavarovalnice. Na našem domu, kolikor vem, gre za petsto let star rod, imamo shranjenih nekaj takšnih tablic, torej sta že oče in njegov oče dojela,da ga ob nesreči ščiti zavarovalnica. V mojem primeru si brez zavarovalnice ne bi upal zaorati niti ene brazde, privezati enega samega živinčeta. Triglav pa mi zavaruje vse v paketu, mene in mojo družino. Poglejte primer s to sušo: po vseh razpravah,ogledih in obljubah je država doslej dala oškodovancem po 1.400 kilogramov suhega koruznega zrnja. Dejstvo je, da je Zavarovalnica Triglav iz Murske Sobote spet dala več kot mati država. Kaj bi si jaz, ki imam v hlevu šestdeset glav živine, zdaj pomagal,kaj bi rešil s poldrugo tono koruze.” Stih ne verjame, da ima neumen kmet debel krompir "Med sogovorniki ste izločili Franca Stiha, ki je skoraj na vseh področjih izjema med kmetovalci v Pomurju. Se predtem pa je treba povedati, da niti ena zavarovalnica v Evropi, vsaj kolikor jaz vem, ne zavaruje poljščin pred sušo,” pravi profesor Rudi Čipot, direktor Zavarovalnice Triglav, območne enote v Murski Soboti. ”Gospod Stih sodeluje z našo zavarovalnico že desetletja. Poslužuje se naših uslug v tako imenovanem paketu, vsako leto zavaruje vse od sebe in otrok do nepremičnin, opreme in pridelkov. Ker ga omenjate, si nekoliko bliže poglejmo njegov primer. On ima izračunano in kot sam pravi ne hazardira, kar v njegovem žargonu pomeni, da vsako leto obnavlja zavarovanje. Že samo pogin enega goveda znese večjo škodo kot je vložek v zavarovanje, kaj šele, če gre za poškodovano opremo. Ne vem, če veste, verjetno pa ste videli, da ima gospod Štih na svojem posestvu in domačiji najsodobnejšo opremo. Tako, denimo, vrednost njegovega Johna Direja, "mercedesa” med traktorji skoraj dvakrat presega vrednost stanovanjske hiše, da o ostali opremi sploh ne govorimo. Zavarovanje je za kmeta zaščita na "dolgo roko”. Kmetje v Poledavju so zaradi pogostih ujm že davno ugotovili, da muhavosti narave ne morejo predvideti. Zato smo pri Triglavu pripravili za naše zavarovance kmete posebno vrsto zavarovanj, kijih zdaj že uporabljajo vsa območja Zavarovalnice Triglav. To je zavarovanje v paketu. Gospod Štih je pošten in zato nikoli ne računa na morebitno povračilo,ki jih Soboški župan Andrej Gerenčer, dipl. oec. še. računa na pomoč države. ponekod skušajo iztržiti na račun naravnih ujm. Vem za primer, da mu je jesenska moča uničila velike površine zasejane s pšenico. Čeprav so se mu tudi strokovnjaki posmehovali, je še decembra oral in znova sejal pšenico. In v posmeh vsem je imel rekordni pridelek! Zavarovalnica Triglav je kmetu v slovenski žitnici bližje kot država. Dokler ni gospod Arhar prepovedal, je naša Zavarovalnica kmetom in podjetnikom dajala kredite, ki so bili ugodnejši od bančnih. V kritičnem trenutku je prisluhnila varovancu, ki je v resnici naš najboljši varčevalec. Štihova filozofija je preprosta: pridelek krat površina in pridelek minus strošek. Zato mu je verjeti, ko pravi, da mu zavarovanje plača John Dire, računalniško vodeni in avtomatizirani traktor s prihrankom po treh urah obratovanja. Pomurski kmet ima zaupanje v Triglav, ker so naši aktivisti z njim v nenehnem stiku. In pri roki, ne samo ob nesreči. Ob nesreči pa vedno uveljavljamo zavarovanje po "robu strehe”, kar pomeni, ne dati premalo in ne preveč, pri sklepanju zavarovanj pa ravnamo tako, kot bi zavarovali lastno imetje. Na tem zaupanju gradimo in ga negujemo že vsa leta ter zavarovanja izpopolnjujemo z novostmi, ki so v prid zavarovancu. Vodi nas prepričanje, daje za zavarovalnico koristneje sto malih od enega velikega oziroma politika "majhnih korakov”, razlaga prof. Rudi Cipot. -Kaj so torej doslej navrgli obiski državnikov, ministrov in strankarskih veljakov? Suša je pri njih že utonila v pozabo, ker so pred durmi volitve. Janez Sever r * 1 Kmet Franc Štih, trdi, da mu zavarovalnica da prej in več kot država. DRAGI MINISTER! Že več kot dve leti Je moč govoriti, da poudarjaš, kako sl nemočen, kako ne moreš storiti ničesar... Da, na ministra za promet In zveze Marjana Kranjca se nanaša ta uvod. Upam, da boš pismo prebral do konca In kaj - ukrenil. Začelo se Je z Integralnim proračunom. Ta Je pogoltnil bencinski dinar. Pristal sl, ker so te prepričali, da bi sicer razpadel DEMOS. Potem je šlo tako naprej: za nove ceste, nove povezave nasploh, za posodobitve, za vzdrževanje, Je bilo vse manj denarja. Ustavljal sl gradnje in Jamral ter znova In znova zatrjeval, da sl brez moči. Droben, a značilen primer je sotelska železnica. Za pičlih 180 milijonov tolarjev bi obnovili to progo v celoti, za 40 milijonov pa tistih najnujnejših 5 km. Inšpekcija Je progo v bistvu že zaprla, pa odločitev podaljšala do konca tega meseca. Gospod minister, ti je znano, kako malo je potrebno — če pogledaš, kam tvoji kolegi ministri usmerjajo denar — da bi rešili tako pomembno prometno povezavo? Manj se sekiraš zaradi Hrvatov, ki naj bi Reko povezali z Budimpešto (po cesti In železnici). Imaš prav vse dotlej, dokler ne bo sodobne ceste In železnice tudi med Reko In Trstom. Če se bo to zgodilo, bomo Slovenci prisiljeni na Madžarsko In naprej v Evropo potovati preko Hrvaške. Praviš, da bo drugo leto stekla gradnja avtoceste med Celjem In Vranskim. Tl ne bodo dodatni bencinski tolar spet vzeli v Integralni proračun? Kje Je tuji kapital? Kje so koncesije? Sl kdaj razmišljal, da tisti, ki ne more, reče: »Dosti Je« - odstopi? TV0J DR2A VLJAN JANŠA NI DAL TRAČNIC, KRAJNC PA NE DENARJA ZA OBSOTELJSKO ŽELEZNICO VLAKI BREZ VOZNEGA REDA Obsoteljčanl z zasedbo železniške proge pri Grobelnem. Z Izpadom Južne železnice bi nastal prometni infarkt s katastrofalnimi posledicami. Slovenska vlada ne jemlje resno groženj Obsoteljčanov In Kozjancev, sicer bi se spora trezneje lotila. Inšpekcije prepovedale promet na progi Čez nekaj dni bo iztekel rok, ki so ga postavili inšpektorji državnih železnic o zapori Obsoteljske železnice. Kot je znano, progo zapirajo zaradi dotrajanosti tirnic in pragov, ki več ne omogočajo varnega prometa. Resnici na ljubo je treba povedati, da ne gre za iztrošenost celotne proge, temveč za približno dolžino petih kilometrov med Stranjem in Imenim. Vprašanje varnosti na tej zdaj meddržavni progi ni od včeraj, niti kakšna posebna novost. Slovenski železničarji se z njo ubadajo že nekaj let, popravljajo in krpajo najpotrebnejše dele, za tolikšno obnovo pa seveda zdaj spet nimajo denarja. Vodstvo slovenskih železnic vidi rešitev v pomoči dr- KAJ SE GRE SKB BANKA? Kljub vsej prijaznosti javnih odgovorov SKB banke, se Zveza potrošnikov Slovenije pridružuje mnenju Snežane Šušteršič v članku ” kaj se gre SKB”, objavljenem v Sobotni prilogi Dela dne 12. septembra. Zato je več razlogov. Eden od njih je gotovo ta, da si SKB banka kar naprej prizadeva prikazati reševanje lastnih neugodnih stanovanjskih posojil kot tudi svojo zalogo. Že večkrat smo poudarili, da si je za reševanje težkega položaja kreditojemalcev SKB banke najbolj prizadevala predvsem Zveza potrošnikov Slovenije, in ne morda SKB banka. To navsezadnje lahko potrdijo tudi sami kreditojemalci, s katerimi se SKB banka vseskozi ni hotela resno pogovarjati. Zveza potrošnikov je po zaključku pogajanj v mesecu maju od SKB banke večkrat skušala dobiti uradni odgovor glede načina odobravanja popustov in podpisovanja pobotnic oz. aneksov ter zakaj popusta niso deležni tudi posamezniki, ki sami v celoti poplačajo posojilo. Kljub temu,da je Zveza zahtevala odgovore v imenu skoraj tisočih posojilojemalcev, teh odgovorov ni bilo. Očitno postaja, da bo v prihodnje možno s SKB banko komunicirati samo preko medijev. Da SKB banka izsiljuje najbolje potrjujejo njena lastna dejanja. Po tem ko je v javnih medijih velikodušno in brezpogojno ponudila popuste na poplačilo neugodnih stanovanjskih kreditov, je svojim posojilojemalcem pisno grozila, da obljubljenega popusta ne bodo deležni, če ne podpišejo spornih pobotnic. Zavračanje pobotnic s prečrtanim spornim besedilom je še toliko bolj nerazumljivo, saj Služba za stike z javnostmi SKB banke zatrjuje, da lahko podpisniki njihovih pobotnic še naprej vodijo sodne postopke zoper SKB banko. Zato Zveza potrošnikov od direktorja banke g. Nerada upravičeno pričakuje, da pojasni nastale zaplete. žave. Po osamosvojitvi in odcepitvi od Jugoslavije je na našem območju ostalo kar dosti blaga v tako imenovanih »državnih rezervah«, ki jih zaradi okoliščin Jugovina ni uspela zvleči z našega območja. Med temi rezervami je tudi kar nekaj kilometrov tirnic in tisoče železniških pragov, ki si jih po domeni zdaj prilašča obrambno ministrstvo. Zato je vodstvo slovenskih železnic, ki se nikakor ne strinja z ukinjanjem prog, slovenski vladi predlagalo, da bi naj obrambno ministrstvo iz državnih (tokrat slove-skih) rezerv železnico »kreditiralo« s potrebno količino tirnic in železniških pragov. Po analizah železničarjev gre za takojšnje popravilo nekaj manj kot petih kilometrov proge, s čimer bi progo usposobili za normalni promet in pridobili na času za obnovo celotne proge. Po približnih izračunih bi za ta najnujnejša dela država morala pridati okrog 50 milijonov tolarjev, železnica pa bi vložila svoj delež v obliki dela in strojev ter pokrila okrog 10 milijonov tolarjev, kolikor še manjka za pokritje tega najnujnejšega dela. Obsoteljčani pretijo z zasedbo proge Splošno znano je, da si nihče iz obeh vlad na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju ni nabral toliko zamere kot gospod minister Marjan Krajnc, za katerega menijo, da je »premehek« za trde prometne orehe in lobyje, od katerih je odvisna prometna infrastruktura. Ta zamera pa na Kozjanskem in v Obsotelju meji že na mržnjo. Očitki Obsoteljčanov in Kozjancev na rovaš gospoda Krajnca temeljijo na dejstvu, da država v resnici temu območju ne odmerja potrebne pozornosti, da bi posodobila prometno infrastrukturo. V zvezi z Obsoteljsko progo pa je zamera na meji strpnosti, ker niti gospod minister niti drugi člani vlade, ki tu in tam zaidejo na kakšen »obisk« ali predvolilni piknik, s prstom ne mignejo, HUMORESKA KONSULTANT GVIDO Ni še Kemprodukt zapustil konsultant dr. Feliks, ki je več let preučeval in razčlenj-val organizacijo dela, naredil znanstveni elaborat in pospravil ogromno denarja, že se je pred vrati pojavil drug konsultant, dr. Gvido, ki je prišel ponujat nov elaborat. »Naredim vam vizijo vašega podjetja,« je rekel glavnemu direktorju. »Ne mislim, futorološko, ampak tehnič-no-tehnološko, znanstveno vizijo.« » Vi ste zdaj že četrti konsultant,« je rekel direktor in s konicami prstov potolkel po mizi. »Vizijo bi res potrebovali, ampak za kakšen denar? Lahko vam povem, da imamo s konsultanti slabe iz- kušnje, da ne rečem, samo izgube. Prvega, ki je proučeval klasifikacijo blaga, se nismo znebili skoraj dve leti, drugi je delal ekspertizo o kakovosti tri leta, tretji je preživel prejšnjega direktorja. Občutek imamo, da se konsultanta zlepa ne znebiš, zato pa se znebiš denarja. Kako dolgo bi se vi ukvarjali z našo vizijo ?« »To je odvisno od vas,« je odločno rekel dr. Gvido. »Ampak prej kot v treh letih je pa najbrž res ne bi mogel narediti. Predstavljajte si, kako velikansko delo je to! Treba je tako rekoč s tehnično-tehnoloških, ekonomskih, tržnih, socioloških, da celo psiholoških in drugih vidikov obdelati celotno proizvodnjo in jo projicirati v čas prihodnjih desetletij. Vizija ne pomeni samo, videti nekaj v prihodnosti, ampak določiti nečemu prihodnost.« »Zelo lepo povedano, ampak morali nam boste dati nekaj časa za premislek,« je rekel glavni. Dr. Gvido se ni dal ugnati. Ni vrat, da mu ne bi dve viziji, ki ju je imel za sabo, prinesli še tretje vizije. Čez nekaj dni je dobesedno vdrl v pisarno glavnega direktorja. »Vem, da Kemprodukt zelo zanima njegova vizija,« je rekel. »Pripravljen sem to narediti po dogovoru.« »To že, to že, ampak kaj da bi zadeve premaknili z mrtve točke,. Glede na to, da državne inšpekcijske službe ne prevzemajo več odgovorosti za varnost prometa na ponedkod že povsem dotrajani Obso-teljski železnici in svojega ultimata več niso pripravljeni odmikati, preti zaprtje proge. To pa pomeni hud udarec tamkajšnjemu gospodarstvu, turizmu in predvsem življu, ki je od prevoza z 'železnico vsakodnevno odvisno. Rekli smo, da težave železničarjev in ljudi z železnico niso od včeraj. Na težave so tako železničarji kot ustrezni občinski organi prizadetih občin že dolgo opozarjali. Prej v Beograd, Zagreb in zdaj v Ljubljano odhaja nešteto delegacij, priporočil, zahtev in v zadnjem času groženj. Obsoteljčani so namreč že pred časom, ob prvi neuradni vesti o ukinjanju njihove proge, ustanovili posebni krizni odbor, ki ima med drugim tudi nalogo za organizacijo zasedbe Južne železnice v Grobelnem ali pozneje celo železniškega vozlišča v Celju. Kaj bi to pomenilo za naše gospodarstvo, predvsem pa za že tako omajani ugled naše države v svetu, ni težko predvideti. Ne gre namre pozabiti, da navzlic zdajšnjim razmeram po tej progi teče tudi mednarodni promet, za velik del slovenske industrije pa je ta proga glavna aorta v Evropo. Trezni gospodarstveniki tega dela Slovenije ne upajo niti pomisliti na nesrečo, da bi zastal promet na Južni železnici, ker po njej dnevno odpošiljajo svoje izdelke na s težavo nazaj pridobljeno zahodno tržišče. Kaj še čaka vlada? Skorajda neverjetno je, s kakšno brezbrižnostjo se loteva težav tudi ta vlada, ki ji je bilo neomajno zaupano in v kateri je večina naroda videla odrešenika. Če je namreč res, da posamezna ministrstva, v tem primeru Janša, predstavljajo državo v državi in vodijo ločeno politiko, potem še dolgo ne bo videti rešitve za mnoge, tudi manjše, težave, kot so Obsotelj-ska železnica. Vprašanje je namreč, če kaplarji, ki so se pod Janšo prelevili v stotnike, sploh dojemajo, kolikšna je vrednost rje, ki zdaj napada tirnice po skladiščih državnih rezerv, namesto da bi te, tirnice, služile svojemu namenu in obdržale pri življenju prometnico, ki edina napaja našo vzhodno mejo. Zamera gospodu ministru Janši je toliko večja, ker sploh ni smatral za vredno, da bi vsaj odgovoril na predlog, ali bil pripravljen poseči k reševanju tega problema. To, da niti on niti minister Krajnc nimata »potrebnega denarja« pa je itak podobno peni, ki se tako veličastno razliva ob vsakokratnem odpiranju šampanjcev na tem ali onem pomembnem odkritju kasarne, kozolca, božje poti ali kapele. Neznanka ostajajo samo Kozjanci in Obsoteljčani, če v resnici zasedejo Južno železnico na eni strani in na drugi strani je prav tako nepredvidljivo, koliko bo državo veljala umiritev razsrjenega občinstva in tista brezštevilna popotovanja pomembnih in nepomembnih, zdajšnjih ali bodočih državnih ali strankarskih veljakov, ki bi jim bila prav dobrodošla kakšna podoba veselica na tem siromašnem koncu države, kjer so vsi prejšnji in zdajšnji oblastniki bili dotolčeni zaradi njih samih. Ljudstvo je namreč verjelo le še - Dobrotniku iz Negove. In zato ga je tudi volilo. Janez Sever to pomeni?« je vprašal direktor. »Jaz vam vizijo, vi meni denar,« je naravnost odvrnil Gvido. »Vi nam vizijo, mi vam vizijo,« je rekel direktor in se nasmehnil. »Če tako hočete.« Dr. Gvido je imel tako rekoč odprto pot v prihodnost Kemprodukta. S preizkušeno taktiko se je nekega dne kot kakšen inšpektor pojavil v tovarni. Delavci so takoj zasumili, da je med njimi nov konsultant. Tisti pred njim so imeli namreč enako držo in hojo. »Pet tisoč... deset tisoč... petnajst tisoč...« je začel šteti eden od delavcev. »Kaj pa štejete?« je vprašal Gvido. »Vrednost vaših korakov,« je rekel oni in se zasmejal. »To bo pa res krasna vizija, « je dodal drugi delavec. Anton Konica NOVA TO DODA išče AKVIZITERJE Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove dobe v Aškerčevi 15 v Celju KDO JE GUVERNER BANKE SLOVENIJE - HAMURABI ALI ARHAR SPOR ZARADI IMENA Po navedbah Banke Slovenije se dr. Bogdan Oblak v tujini predstavlja kot guverner Banke Slovenije ter celo pošilja ponudbe tujim kovnicam denarja za kovanje kovancev, na katerih piše Republika Slovenija. Glede na to, da Hamurabi tudi v tujih strokovnih revijah objavlja prispevke o svojem denarju - lipi, niti ni preveč čudno, če je imel celo guverner banke Slovenije dr. France Arhar v tujini težave z dokazovanjem svoje identitete, saj so marsikje smatrali, daje guverner banke Slovenije dr. Bogdan Oblak. Kot že rečeno pa je Temeljno javno tožilstvo zavrnilo kazenski ovadbi, saj je ugotovilo, da se je Bogdan Oblak izdajal za guvernerja Lipe Holdinga-Banke Slovenija in ne zakonite Banke Slovenija. Vse skupaj se je po Hamurabijevih besedah pričelo že 15. maja 1989 s sklepom sveta guvernerjev črne borze, ki je sprejel sklep o novi denarni enoti, ki so jo imenovali lipa. Štiriintrideset družabnikov je nato ustanovilo podjetje Lipa Holding. Februarja 1990 je upravni odbor Lipa Holdinga predlagal, da se takoj kljub minimalnemu ustanovnemu kapitalu ustanovi ” Banka Slovenije”. Zaenkrat le kot oddelek v podjejtju. Ta oddelek naj bo model emijsijske banke, ki naj ob poznejši dokapitalizaciji prevzame vlogo centralne banke v čim širšem valutnem območju. Ta centralna banka naj bi bila ustanovljena kot delniška družba fizičnih oseb, podjetij in države, ki bi lahko imela v njej večinski delež. Izdelali so tudi elaborat ustanovitve emisijske banke in ustanovnih podjetij Lipa Holding, ki naj bi v treh fazah zbrali ustrezen kapital za dobro delovanje takšne centralne banke. Narodno banko Jugoslavije s podružnicami po podrajinah in republikah bi v daljšem obdobju likvidirali. Skupščina podjetja je na zboru imenovala za guvernerja Banke Slovenije dr. Bogdana Oblaka (Hamurabija). Tako v podjetju Lipa Holding že tri leta deluje oddelek banka Slovenije, katerega namen je bil preučiti vse mehanizme centralnega bančništva. Kmalu nato je napočil tudi trenutek monetarne osamosvojitve Slovenije in zamenjava jugoslovanskih dinarjev za slovenske tolarje. Skupščina je sprejela tudi zakon in novo ime za centralno banko, ki se ne imenuje več Narodna banka Slovenije pač pa Banka Slovenije. Sedaj pa so se pojavile težave z uporabo imena Banka Slovenije, ki si ga lastita oddelek v podjetju Lipa Holding, ki smatra, da je legitimni nosilec imena in Narodna banka Slovenije, kije samo spremenila ime v Banko Slovenije. ”Država mora zaščititi intelektualno lastnino”. Po Hamurabijevem mnenju je bilo s sklepom skupščine jasno povedano, da bodočo oblast nad monetarnimi zadevami ne more imeti Narodna banka Slovenije, saj je le-ta korumpirana, velikokrat nestrokovna, pod prevelikim vplivom politike, povrh vsega pa ima še preveč zaposlenih. Predvsem pa je bila NBS ekspozitura Narodne banke Jugoslavije, torej le del bankrotiranega denarnega sistema Jugoslavije. Hamurabi tudi meni, da bi bilo potrebno NBS najprej likvidirati in šele nato ustanoviti novo centralno banko. Vse terjatve bank do NBJ bi bilo potrebno ne samo formalno, ampak tudi dejansko sanirati, oziroma bi jih moral nekdo odkupiti. Precej sporno se zdi prepričanje dr. Bogdana Oblaka, da je zakon o Banki Slovenije namenjen Lipi Holdingu oziroma njenemu oddelku Banki Slovenije, saj smatra, da je s sprejemom zakonodaje o Banki Slovenije oddelek Lipe Holdinga - Banke Slovenije dobil tudi vso potrebno pravno podlago za svoje delovanje. In Hamurabijev odgovor na takšno razmišljanje? ” To je res bistveno vprašanje. Prvotni predlog zakona je govoril o Narodni banki Slovenije, vendar se skupščina s tem ni strinjala, zato so zakon imenovali zakon o Banki Slovenije. Ta zakon daje pravne okvire s ciljem ustanovitve centralne banke kot delniške družbe, tako kot je to urejeno drugje po svetu. Ce je bil zakon res mišljen samo za centralno Banko Slovenije, bi morali za ime naši Banki Slovenije plačati ustrezno odškodnino oziroma dati delež v centralni Banki Slovenije. Vendar pa obstajajo tu številne nejasnosti - Banka Slovenije sploh ni olastninjena, tako da se ne ve, čigava je. Menim, da bi se morala državna centralna banka, pravna naslednica Narodne banke Slovenije, ustrezno preoblikovati v delniško družbo, v kateri pa bi lahko bila država največji delničar.” Vendar je za dr. Franceta Arharja precej neprijetno, kadar mu v tujini ne verjamejo, da je res on guverner Banke Slovenije? ”V tujini poznajo Lipo Holding in njen oddelek Banko Slovenije, saj sem veliko, kontaktiral z raznimi tujimi finančnimi organizacijami. Z ljudmi, ki so prihajali v Ljubljano, smo še pred sprejetjem zakona o Banki Slovenije sklepali razne posle, se dogovarjali za tiskanje bankovcev in kovanje kovancev, te zadeve smo nato odstopili Banki Slovenije. Kljub vsemu smatram, da mora država zaščititi intelektualno lastnino, kar ime Banka Slovenije je, saj srno si ga mi že pred tremi leti povsem zakonito in legalno nadeli. Zato smo upravičeni do odškodnine, saj bi vsakršno drugačno ravnanje pomenilo nacionalizacijo. Tako je to po eni strani moralno vprašanje, po drugi pa se tukaj pojavlja veliko tudi čisto konkretnih vprašanj. Sedaj za lipe, ki jih je mogoče uporabljati v 500 trgovinah širom Slovenije, ki so obligatorni in dovoljeni denar, jamči Lipa Holding -Banka Slovenije. Če bi se odpovedali temu imenu v korist centralne banke Slovenije, bi zanje morala jamčiti država” . Ste se poiskušali kako dogovoriti s centralno banko? ”Na Banko Slovenije in svet Banke Slovenije sem naslovil več pisem. Vendar komunikacije na tem področju potekajo dokaj slabo, saj mi niti enkrat niso odgovorili, kljub temu, da povsod po svetu na pismo ponavadi odgovorijo, pač pa vlagajo kazenske ovadbe. Pripravljeni smo na sodelovanje z Banko Slovenije, saj si želimo te zadeve pravno urediti in razjasniti”, je končal dr. Bogdan Oblak. Ker je tožilstvo zavrnilo ovadbo, morajo o sporu zaradi uporabe imena odločati ustrezni skupščinski odbori in republiška skupščina. Vsekakor pa bi bila odločitev potrebna čimprej, saj lahko verjamemo Francetu Arharju, ki pravi, da Oblakovo delo doma in v tujini vzbuja zmedo in vtis, da v novi državi ni moč pravno urediti tako občutljivega področja, kot je izdajanje denarja. Janez Vodnar PODJETNIŠTVO UDRI HRADRE Kdor sl upa, ta sl pač upa. Dva mlada fanta, Jože Braček In Simon Fekonja iz Vltomarcev v Slovenjsklh goricah, sta se v času največje gospodarske krize v Sloveniji, ko so zastale domala vse proizvodne In druge naložbe, ojunačila In začela uresničevati svojo »poslovno Idejo«, ki so jo spočetka mnogi Imeli samo za naivno »mladosntiško sanjarjenje«, pa še malo prismuknjeno povrhu. Jože In Simon sta se namreč odločila, da bosta ogromno staro razpadajočo šolsko zgradbo v Cerkvenjaku, preuredila v sodoben gostinski, proizvodni In poslovni objekt - In le kdo bi verjel, da lahko kaj takega »uspe« v majhnem kraju sredi Slovenskih goric v najmanj razviti slovenski občini Lenart, ko pa istočasno propadajo investicije v bolj razvitih In najbolj razvitih slovenskih krajih. Po drugi strani si mnogi tudi niso znali predstavljati, kaj naj bi Jože In Simon s takšnim sodobnim in velikim gostinsko-proizvodnlm In poslovnim objektom počela v teh nerazvitih krajih, kjer »ljudje tako in tako nimajo denarja«. torov za obrtnike in podjetnike, ki tudi tukaj poganjajo "kakor gobe po dežju”. Po besedah Jožeta Bračka bo proizvodnja čevljev in konfekcije v nekdanji šoli kmalu stekla, saj vse kaže, da bo zainteresiranim podjetjem, ki želijo v Cerkvenjaku odpreti svoje obrate, priskočila na pomoč tudi republika s sredstvi za demografsko ogrožena področja. Ce bo temu res tako bo Cerkvenjak kmalu dobil 70 novih delovnih mest, kar predstavlja za ta majhen kraj, ki nima še niti enega proizvodnega obrata, pravo "industrijsko revolucijo”. "Gostišče pri Antonu” pa je pred nekaj več kot mesecem dni že na široko odprlo svoja vrata. V "fari”, ki ima 500 hiš, je to gostišče s 300 sedeži premajhno, da bi ob petkih in sobotah lahko sprejelo vse zlasti mlade obiskovalce, ki so tod našli svoje novo zbi- Mlada podjetnika pa sta presodila drugače in "začela iskati zaslužek” tam, kjer ga dotlej ni nihče ne videl ne pričakoval. Najprej sta od občine Lenart odkupila veličastno in razpadajoče poslopje stare šole v Cerkvenjaku, ki na vrhu griča ob cerkvi Svetega Antona kraljuje že skoraj dvesto let. Nato sta pravzaprav s skromnim kapitalom in lastnim delom začela obnavljati propadajočo zgradbo, kar je bilo zlasti spočetka videti prav brezupno. Vendar pa sta, tudi ob pomoči številnih kolegov in krajanov, v starem poslopju uredila sodobno "Gostišče pri Antonu” z več kot 300 sedeži, hkrati pa sta v nekdanji šoli uredila tudi proizvodne prostore za majhno tovarno čevljev ter za majhen šiviljski obrat, poleg tega pa je v zgradbi tudi več poslovnih pros- rališče. Mnogi domačini preprosto ne morejo verjeti, da se v nekdaj zapuščeni Cerkvenjak vsak večer pripelje toliko ljudi od blizu in daleč, še bolj presenečeni pa so nad tem, da imajo ljudje tod še toliko denarja, saj leži Cerkvenjak sredi najmanj razvitega področja Slovenskih goric. " Poslovna poteza” dveh mladih pod- jetnikov je hkrati tudi "lakmusov papir” za druge podjetnike. Sedaj, ko povsod primanjkuje sredstev, jih je morda mogoče najti tudi kje izven mest in celo na nerazvitih področjih Slovenije-samo hrabro se je treba lotiti iskanja. Anton Čas DARJA LAVTIŽAR - BEBLER, BODOČA PREDSEDNICA SLOVENIJE? S TELEVIZIJE NA POLITIČNI ODER Še ne tako dolgo tega so v točno določenih terminih naši mali televizijski ekrani gostih prijetno podobo z enakovrstnim glasom. Naenkrat jo je zmanjkalo. Nič čudnega, saj se je spikerka in televizijska novinarka Darja Lavtižar - Bebler, za katero so le redki vedeli, da je diplomirana pravnica, podala v nevarnejše vode - politične. Naenkrat SZDL spremeni ime in postane Socialistična stranka. Ostali ste ji zvesti. Ste strankarski človek? “ Levo - sredinski vrednostni strankarski program se pokriva z mojo usmeritvijo. Zdi se mi pa preveč strankarstva. Danes je za barko, na premcu katere piše" Darja Lavtižar - Bebler, kandidatka Socialistične stranke Slovenije za predsednico Republike Slovenije", veter zelo ugoden. Ker se nekje pač mora začeti, se navsezadnje lahko tudi pri vašem ineinu: Darja Lavtižar - Bebler. Lepo je. vendar malce težko izgovorljivo, celo jezik bi se dalo zlomiti. Obstaja še dilema, če ste bolj Lavtižar ah Bebler. . . "Kar Darja mi recite, je najbolj kratke in najbolj enostavno. Mislim pa. da sem Lavtižar in Bebler v enaki meri." Nedvomno je. da ste bili prej Lavtižar. Kje so vaše korenine? "Doma sem iz Kranjske Gore. iz stare slovenske družine, ki je prišla čez planine s Koroške.Imam srečo, da sem bila rojena v tako lepem okolju, v čudovitih krajih Vandotovega Kekca. Imam tudi srečo imeti očeta, poznavalca in ljubitelja flore in favne, kije svojo ljubezen vcepil tudi vame. Od Lavtižarjevih sem marsikaj podedovala, med drugim tudi veselje in smisel za petje. Sploh je v Kranjski Gori doma lepo slovenji sko petje. Velja pravilo: Če trije Kranjskogorčani zapojejo z litrom vina. zveni kot oktet.Včasih je pritegnil seveda tudi Ivan Cankar, ki je hodil letovat k moji teti." Roko na srce. imate zelo lep glas. Kako ste ga izkoristili? " Lahko rečem. da sem živela nekakšno normalno življenje šolarke, gimnazijke in študentke. V tem času sem veliko pela. X' gimnaziji sem sodelovala pri drami, tako da sem razmišljala o vpisu na igralsko akedemijo. Kot vedno pa je v meni prevladal racionalni duh in sem vpisala pravo. Med študijem prava, ki sem ga zaključila v rednem roku. sem študirala solo petje (mezoso-pran) pri profesorici Angeli Škof. \’es čas sem bila tudi napovedovalka TV dnevnika. Po diplomi na pravni fakulteti in uspešnem zaključku šolanja petja sta obstajali dve možnosti: naj ostanem pri televiziji, kakor me je prepričeval pokojni Dušan Dolinar, ali naj odidem na študij petja v Italijo po nasvetu Škofove.Racionalni duh je izbral prvo varianto. T\’ novinarka sem ostala štiri leta.” Da vas ni na televiziji prvič zagledal tudi vaš mož. dr. Anton Bebler, strokovnjak za vojna in vojaška vprašanja ? Res je, prvič me je najbrž res videl na televiziji. Mojega urednika Graha je prosil, naj bi napravila reportažo o takrat (leta 1976) pravkar ustanovljeni smeri Splošne ljudske obrambe in Družbene samozaščite (zdaj obramboslovja, op.av.) pri FSPN. Nikoli še nisem nobene oddaje delala tako dolgo kot takrat. Moj bodoči mož je želel stalno nove in nove popravke.” Kaj moremo, takšni so pač profesorji! V vašem primeru se je dalo nadaljevanje predvideti. . . ” Poročila sva se v začetku 1977.leta. Imava dva fanta: petnajstletnega Žigo in devetletnega Andreja. Starejši sin se je podal v ples, kjer je dosegel v svetovnem merilu lepe rezultate, četrto mesto v plesu “Jive” in šesto mesto v "Ča-ča". mlajši pa je takšen, kakršen pač mora biti devetletnik. Smo srečna družina, vendar živimo malce nenavadno življenje. Zaradi strokovnega usposabljanja in vsakovrstnih obveznosti je bil mož veliko zdoma. Njegova najdaljša odsotnost je bila en semester (šest mesecev), ko je predaval na Univerzi v ZDA. Njegova pros-periteta pa mene ni ovirala. <Še več, dopolnjevala sva se, bil mi je odlični svetovalec. Steber družine,če lahko tako pogojno rečem, sem bila vendarle jaz.” Z nedavnim odhodom vašega moža za veleposlanika v Ženevo se je vaša družina ” raz dr užila” za dalj časa. Ce se ne motim, naj bi službovanje vašega moža v tujini trajalo štiri leta. ” Svoji stranki sem se obvezala, da bom ostala v Ljubljani. Pri meni sta seveda tudi otroka. Konec koncev pa sodobna komunikacijska sredstva in relativna bližina Ženeve ne predstavljajo večjega problema. Moževemu odhodu v Moskvo sem nasprotovala iz razloga, ker je Moskva zelo oddaljena, pogojno rečeno krizno območje. Res je, da bi mož lahko tam, sam tako misli, za Slovenijo storil veliko, vendar je Ženeva kot ” koncentrat diplomacije” pomembnejša.” Ni še bilo govora o vaši politični poti. ” Po odhodu z RTV' sem začela kot strokovna sodelavka in nadaljevala v Predsedstvu RK SZDL. Zadolžena sem bila za politični sistem in človekove pravice. To je bilo obdobje zelo koristnega dela, čas spreminjanja političnega življenja, ki je doseglo svoj prelom z razpravami o amadmajih k Ustavi SFRJ. Pomembna je bila ustanovitev Sveta za varstvo človekovih pravic in svoboščin. Pobudo zanj je dal Jože Smole, kot ”specialistka” za to področje, ki sem ga profesionalno pokrivala pri SZDL, pa sem zadevo izpeljala. Na vsak način smo na njegovem čelu hoteli imeti Bavcona. ki je nedvomno največji strokovnjak. Verjetno se še spominjate zloglasnega 133.člena.” ko gre za obči interes, ko se začno klati v skupščini. Mnoge stvari so vendar splošnega pomena. Nekatere stranke so se kljub temu napihnile, druge razbile. Najbolj me moti konstantno napihovanje nekaterih liderjev, ve se katerih, v skupščini. Nagnjena sem k temu, da zagovarjam človeka in iščem samo njegove dobre lastnosti. Kot pravnica bi bila rada odvetnica, nikoli javna tožilka.” Ste profesionalna poslanka. Lahko bi se reklo, da živite s skupščino in v skupščini. Nporno delo. ” Res sem profesionalna poslanka Socialistične stranke Slovenije, edina ženska članica Ustavne komisije, članica številnih skupščinskih komisij in navsezadnje tudi predsednica odbora za lokalno samoupravo. Dela v slednjem telesu sem se lotila posebej temeljito. Prizadevala sem si, da smo se problema lokalne samouprave lotili študijsko. Preštudirali smo mnoge zahodne sisteme lokalne samouprave, ki jih bo potrebno aplicirati na domače. Poiskati je treba najboljšo rešitev! Schvvarzbartl pa bi, če bi mogel, enostavno prepisal avstrijski zakon. Absurd.” Kako je prišlo do vaše kandidature za predsednico naše lepe Slovenije? ” Letos so se naše stranke po občinah odločile, da gredo na volitve s svojim kandidatom. Zahteve s terena so bile izrazite, da bi ta oseba bila jaz. V stranki smo se odločili, da pridemo s svojim kandidatom na dan, ko bo sprejeta temeljna volilna zakonodaja. Kandidaturo sem sprejela, ker sem čutila, da bom to lahko dobro delala. Sprejela se jo, ker mislim, da se morajo tudi ženske za kaj potegovati. Nam, ženskam, to enostavno gre.” Vem, da niste feministka. ” Radikalni feminizem mi ni všeč. Ni pa mi seveda všeč, da bi morala ženska biti s celim kupom otrok ves čas doma, dedci pa bi odločali. Sem mati, ki ve, kaj lahko nudi otrokom. Če bo žena z otroki doma, delal pa bo samo mož, jim bo trda predla.” Je slovenska družba zrela za državno predsednico ženskega spola? "Težko bi rekla, da slovenska družba za to ni zrela, treba ji je to le dopovedati. Če so ženske na visokih državnih položajih v državah, kot so Indija. Pakistan. Filipini in navsezadnje tudi v konzervativni Neliki Britaniji, ne vidim razloga, da ne bi bile tudi v Sloveniji. Bilo bi krasno, če bi dobili enkrat žensko na naj višji politični položaj, kar bi bil tudi eden od pomembnih elementov v zavesti vstopajočih v našo Slovenijo, \edeli bodo, da vstopajo v normalno, civilizirano, moderno evropsko državo. Skratka, to bi bil znak civilizirane razvite družbe." Konkurenca v "predvolilni kampanji” je pestra. Bila bi še bolj. če bi bil med nami še Ivek. Kaj menite o svojih nasprotnikih? "Kučana zelo cenim. Ostali kandidati obljubljajo nekaj, česar sploh ne morejo izpolniti. Predsednik Republike Slovenije je predvsem predstavniška funkcija. Je oseba, ki mora uživati ugled vseh. mora biti integrativna.Pri opravljanju svoje funkcije ne sme biti pristranska. S svojo pojavo, znanjem in obnašanjem predstavlja državo navzven. Mora biti osebnost v pravem pomenu besede, vešča diplomacije. Obvezno mora obvladati angleški jezik. Kučan ga menda ne obvlada, pa nič zato. Ne morenm si predstavljati, da bi bil predsednik države dr. Stanko Buser, znanstvenik, ki se ukvarja s kamenjem. Cenim njegovo delo, toda nima osnovnih predispozicij za opravljanje tipičnih predsedničkih nalog, kot so na primer imenovanje ambasadorjev, protokolarni sprejemi.To leži humanistično izobraženim ljudem, na primer pravnikom.” Kaj bo porekel vaš mož, če boste imeli višjo funkcijo kot on, kako si boste uredili življenje po izvolitvi, seveda hipotetični? ” Mož me je zmeraj spodbujal in prepričana sem, da bo z mojim uspehom zadovoljen. Dogovoriti se ■ bova morala in si urediti družinsko življenje. Menim, da ne bo nobenih problemov, dostikrat mi je šlo na živce, da se z mano ni sposoben skregati. Ne bom šla živet v Murgle, ker mi tisto močvirsko okolje ni všeč. Če bi že naj spremenila bivališče, bi v novem okolju moral biti vsaj kakšen griček ali smreka. Ostala bom na Zupančičevi, v strogem centru, blizu skupščine in prostorov predsedstva Republike Slovenije. Ko bom šla peš v skupščino ali v predsedstvo, bi rada srečala vsaj štiri ljudi. Občudujem Zlobca, ki hodi peš na predsedstvo in se pogovarja z znanci. Ni mu stopila slava v glavo.” Napeljali ste me na naslednje vprašanje. Imate radi Janšo? Ce boste predsednica, bo vaš podrejeni. ”Ko so v Slovenijo prihajali tuji vojaški atašeji, so zaprošali za sprejem pri dr. Beblerju. Za Janšo niso slišali. Mož jih je usmerjal na ministra za obrambo, le temu in ostalim iz tega resorja pa je usmerjal poti v tujini, kot na primer ogled obrambnih sil nekaterih zahodnih držav.” Kot morebitna vrhovna poveljnica obrambnih sil Republike Slovenije bi lahko z moževo pomočjo končno uredili nekatere stvari. Kako? ” Vse bom naredila, da bomo imeli visoko usposobljeno Teritorialno obrambo. Širši aspekt Slovenije v svetu pa je tako imenovana oborožena nevtralnost, za kar se zavzemamo socialisti.” Vas vojna na jugu prizadene? "Strašno. Ko sem po TV gledala porušeni Vukovar in redke ljudi, ki v njem, ne vem od česa živijo, sem bila pretresena. Da o Bosni sploh ne govorim.” Zadnje vprašanje: zakaj pijete čaj brez sladkorja? "Želim malce shujšati. Tudi to je pomembno pri decembrskem odločanju volilcev.” Tekst in slika Franc Furland LEPA GOSPA IZ LJUBLJANE PIŠE TREZIKI V SLOVENSKE GORICE BIROKRACIJA, KRUH VSAKDANJI Zadeva: PREPLAČILO Na podlagi ek lepa, ugotovitve oziroma odločbe z dne............... preplačilo v znesku........H'..9.9.?..e..9..9..............5,1 j. 7.8.1992 je nastalo Nekje med griči v Slovenskih goricah živi v skromno, pa vendar skrbno urejeni hišici Terezija. Ob nedeljah rada posedi pod brajdami pred hišo, med tednom pa od jutra do večera dela na vrtu in na nekaj majhnih krpicah zemlje, razstresene po gričevnatem svetu. Terezija sedaj, ko je že upokojenka, ne dela samo iz veselja, čeprav jo je delo vse življenje veselilo, pač pa tudi zato, ker ima premajhno pokojnino, da bi z njo v teh kriznih časih kupila vse, kar potrebuje za vsakodnevno preživljanje. In ravno za Trezikino pokojnino gre. Trezika je doslej prejemala 7.800 tolarjev pokojnine. Ko ji je poštar tja med griče v Slovenske gorice vsak mesec prinesel pokojnino, se je Treziki raztegnil obraz in poštar je v zahvalo vedno dobil kakšno »kupico«, včasih pa celo še kaj za pod zob. Pokojnina res ni bila bog ve kako velika, vendar pa je Trezika, vajena skromnega in skrbnega življenja, z njo še kar nekako shajala. Le zadnje čase, ko se je podražila elektrika in ko so poskočile tudi skoraj vse cene v trgovinah, je Treziki začela pokojnina pohajati prej, pred no se je iztekel en in začel drugi mesec. Vendar pe je Trezika upala, podobno kakor iz dneva v dan upa večina upokojencev, da se bodo dvignile tudi pokojnine. Običajno je tako, da najprej poskočijo vse cene, kakšen mesec kasneje pa se malce povečajo tudi pokojnine. To je vedela tudi Trezika in si govorila, da pač mora stisniti zobe ter se pretolči čez naslednji mesec, potem pa bo že bolje, saj bo ta pokojnina zagotovo za kakšen tolarček večja. Tistemu, ki ima malo, pa veliko pomeni tudi nekaj tolarčkov povišanja pokojnine. Namesto višje pokojnine pa je poštar Trezi ki v septembru prinesel belo kuverto z rdečimi pečati naravnost iz bele Ljubljane. »Zadeva: PREPLAČILO«, je pisalo v pismu, ki ga je Treziki tja med griče v Slovenske gorice poslala strokovna služba Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenija, Moša Pijadejeva, Ljubljana. V pismu referent za nakazovanje pokojnin Jože Sterbenc Treziki ostro piše, da so ji od 1.9.1989 do 31.8. 1992 pošiljali preveliko pokojnino, zato ji bodo v naslednjih treh mesecih od njene skromne pokojnine odtegnili »nastalo preplačilo v znesku 4.002,00 SIT«. Trezika bo zato v naslednjih treh mesecih prejemalo manjšo in ne večjo pokojnino. Vendar pa Trezike ni skrbelo to, kakor bo preživela mesec z nekaj več kot 6 tisoč tolarji pokojnine, pač pa jo je skrbelo nekaj drugega. Vedno je bila delovna in poštena, zato kar nekako ni mogla ra- zumeti, da je od 1.1989. leta naprej vsak mesec naredila takšen »greh«, da je ob zasluženi pokojnini vzela še 111 tolarjev, ki ji niso pripadali. »Pa saj jih nisem sama vzela, saj jih je poštar prinesel, saj so jih iz Bele Ljubljane poslali za mene,« se je tolažila Trezika, vendar ji vest kljub temu ni dala miru. Zato se je Trezika odpravila na dolgo in naporno pot po vročem soncu čez griče do najbližje pošte. Ko je prijela telefonsko slušalko v roke, jo je obšel nenavaden občutek, saj po takšni napravi Trezika v vsem svojem dolgem življenju še ni velikokrat govorila. Skrbno in z občutkom pomembnosti je zavrtela številko 061/306-107. Ta telefonska številka je napisana črno na belem v belem pismu z rdečimi pečati, ki ga je Trezika dobila iz bele Ljubljane. Javila se je prijazna ženska, nekaj povedala in nato odložila slušalko. Trezika je bila zmedena, zato je poklicala še enkrat. Zopet isto. »Kaj hočemo, leta so tu,« si je dejala Trezika in poklicala na pomoč. Javil se je avtomat in povedal, da je telefonska številka spremenjena. »Kličite 132-133«, je javljal avtomat. Končno je poštar priklical Oddelek za nakazovanje pokojnin. Vse je pojasnil in prijazna gospa na drugi strani žice je povedala, da bo šla Pri Izračunu preplačila so upoštevani pripadajoči in prejeti zneski za čas od d0 31.8.1992 1.9.1989 Pr#pla6ile bo odtoonjonn v izadmiobrok.....TOO . uu obivku, v*ti vrne v..........9..:.....obrokih po f?..9.,t9... S I it' eu......,1....Q.,.„1.P.£!.?..................unije. -vLivenuiu« pokojninske nakaznice oziroma nakazila pod Alfro 63. nekam pogledat. V tišini, ko je čakala na odgovor, je Trezika nemirno prestopala z noge na nogo, saj jo je skrbelo, kakšen bo telefonski račun. »Odslej bo pokojnina še manjša in bo treba še bolj stisniti,« si je govorila. Po minutah, ki so se za Trezi ko vlekle kakor ure, je prišla ljubezniva gospa nazaj k telefonu in pojasnila, da je »pač pršlo do preplačila« in da je gospa Terezija o tem obveščena.« »Vprašajte, kdo je kriv,« je Terezija, ki ji vest ni dala miru, prigovarjala poštarju. »Veste, to pa sedaj sploh ni važno, nastalo je pač preplačilo, ki ga je treba poplačati,« je z zvonkim glasom povedala ljubezniva gospa. »Kako pa bo odslej gospa Trezika shajala s tako zmanj- šano pokojnino...,« se je predzrno in samoiniciativno vmešal v razgovor poštar. »Veste kaj, gospa mora imeti še kakšen drug vir za preživljanje, saj se s takšno pokojnino ne more preživljati...« Tako nekako je pojasnil ljubeznivi glas iz bele Ljubljane. Treziki se je odvalil kamen od srca. »Samo to je važno, da nisem nič kriva oziroma da je vseeno, kdo je kriv,« si je govorila, ko je šla po prašni cesti nazaj v svojo skromno, a skrbno urejeno hišico. »Oh, preživela bom že kako - tako kakor vedno!« Se je tolažila Trezika. V Treziki pa se je kljub temu nekaj premaknilo. Verjetno ljudje, ki delajo v steklenem nebotičniku sredi bele Ljubljane, ne vedo, da v svoji hiški med griči v Slovenskih goricah Trezika veliko razmišlja o njih in da se jih-boji. Da, da, prav zares se jih boji. Strah jo je, da bi ji morda po pomoti iz Ljubljane še naprej pošiljali preveliko pokojnino, saj si jo Trezika ne zna sama izračunati. Potem bi morda čez leta prišlo tako, da bi bila Trezika tistim ljubeznivim ljudem iz Ljubljane, ki ti najprej sami preveč dajo, potem pa terjajo poplačilo za nazaj, dolžna več, kakor ima. Trezika se zato najbolj boji prevelike pokojnine - tudi sedaj, ko prejema 6 tisoč tolarjev. Le kje bo ob tako skromni pokojnini vzela denar, če bodo zopet kaj terjali nazaj? Anton Čas LASTNINJENJE: KDO JE LASTNIK PODJETJA VARNOST ELEKTRONIKA IZ ZAGORJA OB SAVI DRNOVŠEK Sl USTI PODJETJE Pred dvema letoma je podjetje Energolnvest iz Zagorja ob Savi Slo v stečaj. Iz njega sta nastali dve novi podjetji - Te ve Varnost (tovarna eksplozijsko varnih elektronaprav), v kateri je ostalo 250 delavcev in podjetje Varnost Elektronika s petnajstnlml delavci. Podjetje Varnost Elektronika je bilo ustanovljeno kot družba z omejeno odgovornostjo v mešani lastnini. Sedemdeset odstotkov začetnega kapitala je prispevalo podjetje Teve Varnost, trideset odstotni delež pa imajo trije družbaniki, ki so v to podjetje vložili svoje znanje in denar. ”Še preden je Energoinvest šel v stečaj sem podjetje zapustil in delal leto dni kot zasebnik. Po stečaju Energoinvesta in po ustanovitvi Teve Varnost je direktor tega podjetja Borut Drnovšek mene in sodelavce vabil k sodelovanju, saj mu je manjkalo strokovnjakov za področje elektronike. Dogovorili smo se in ustanovili samostojno delovno organizacijo v mešanem lastništvu, v kateri sem imel jaz z družabniki trideset odstotkov predvsem na račun know hovva, sedemdesetodstotni delež pa je pripadel Teve Varnosti”, pripoveduje dipl. ing. elektronike Roman Raspotnik, direktor Varnost Elektronike. Zaradi imidža podjetja so vzeli v najem prostore bivšega gozdnega gospodarstva, ki ustrezajo potrebam in v katerih lahko normalno delajo.” Prve težave ” Komaj smo dobro pričeli z delom, že so se pričele težave z direktorjem Teve Varnosti Borutom Drnovškom, saj si je le-ta predstavljal, da je naše podjetje Varnost Elektronika popolnoma podrejeno njihovemu in da bo tudi tu on šef. Tako se je tudi sam proglasil za predsednika skupščine upravnega odbora, kar je povsem nelegalno. Ob koncu lanskega leta smo ustvarile že štiri milijone tolarjev dobička. Takoj, ko je zvedel za ta dobiček, je Drnovšek zahteval, naj v zaključnem računu prikažemo, kot da smo poslovali s pozitivno ničlo. Na to seveda nisem pristal. Tej zahtevi je verjetno botrovalo dejstvo, da je Teve Varnost, v kateri je 250 delavcev, ustvarila ravno toliko dobička kot mi s petnajstimi delavci. Takrat sem na skupščini upravnega odbora predlagal, naj se dobiček ne deli, pač pa naj gre za rezerve. Tudi s tem se samozvani predsednik skupščine Drnovšek ni strinjal. Ker sem se mu upiral, me je hotel zamenjati in imenovati drugega v.d. direktorja...” V podjetju Varnost Elektronika so v letu in pol uspeli razviti toliko novih 'izdelkov, da izdelkov, ki so jih podedovali po stečaju Energoinvesta, ne potrebujejo več. Z detektorji kovin, ki iščejo kovinske tujke v nekovinah so z nemškega trga izrinili celo domačega proizvajalca. Uspešno prodajajo tudi druge svoje proizvode, kot so ročni merilniki plinov, kontrolne enote za kontrolo električne mreže, dvožične modularne senzorje, v sodelovanju z nemškim podjetjem kompleten sistem za telemetrijo rudnika. Dokapitalizacija ”Za razširitev naše dejavnosti smo prejeli tudi sredstva iz ministrstva v višini 594.000 tolarjev. Ta denar so nakazali na podjetje Teve Varnost, vendar je bilo z aneksom v pogodbi jasno določeno, da mora Teve Varnost denar prenesti na naš račun. Tega denarja nam še do danes niso nakazali. Zaradi te dokapitalizacije bi morala Teve Varnost, če bi hoteli, da se ohrani isto razmerje lastništva, nakazati na naš račun še dodatnih 900.000 tolarjev, česar tudi niso storili, pač pa je Drnovšek izsilil, da seje ta denar vknjižil kot naš vložek v podjetje Teve Varnost. Takoj po vseh teh zapletih je Drnovšek določil nove cene za vse vrste repro-materialov, ki nam jih je dobavljalo njegovo podjetje. Cene je kar čez noč dvignil za sto odstotkov. Zato smo morali poiskati druge dobavitelje repromateri-alov, pri katerih smo jih dobili celo ceneje kot pa iz Teve Varnost pred podražitvijo. Imeli smo še mnogo drugih težav in zapletov v odnosih z direktorjem Teve Varnosti Borutom Drnovškom, vendar pa je glavna sporna točka lastništvo. Teve Varnost ni izpolnjevala svojih obveznosti do našega podjetja, tako, da se zaradi njihovih dolgov do nas spreminja tudi lastninska struktura, saj na takšen način en morejo ohraniti sedemdesetodstotnega deleža”, je zaključil Roman Razpotnik. Vprašanje lastništva in ostale zaplete med Teve Varnost in Varnost Energetiko sedaj razrešuje ministrstvo za industrijo. Želeli smo slišati tudi direktorja Teve Varnost Boruta Drnovška. Kljub temu, da smo bili dvakrat dogovorjeni, ga ob dogovorjeni uri ni bilo. Tajnica ga je opravičila, da ga tisti dan več ne bo in zaprosila naj ga spet pokličemo čez kakšen dan ali dva, ko je bil na službeni poti po Franciji... Janez Vodnar NOVP $ 90BA 30. septembra STRAN 8 17. STRAN 30. septembra NOUg^OBfl RES JE... - da je liberalno-demokratska stranka tista, ki se vsaj navzven še najbolj zavzema za svobodo in neodvisnost medijev. Res pa je tudi, da vidna člana te stranke Mile Šetinc in Pavle Gantar grozita urednikom televizije Slovenija kar vsevprek, če se ne bodo obnašali tako, kot si to želijo liberalci. Kaj se če, jabolko ne pade daleč od drevesa. - da se slovenski študentje bolj zanimajo za šport kot pa za študij. Tako bi lahko sklepali po dogajanju v Mariboru, kjer so študentje bojkotirali dan Univerze in začetek predavanj, ker niso dobili pisnega zagotovila, da se bo pričela gradnja univerzitetnega športnega centra. - da se med številnimi oglasi po časopisih in televiziji pojavlja kar precej dokaj čudnih. Najbolj nor pa je gotovo tale: Pazite se usodnih sprememb, ki jih prinaša 1. januar 1993. Zvedeti ni mogoče niti tega, kdo nas straši s takšnimi neumnostmi. - da se je v zunanjem ministrstvu kadrovanje sprivatiziralo. Dr. Hubert Požarnik pravi o tem takole: »Gre za osebne, družinske in politične zadeve. Pojavljajo se stari, izpričano jugoslovanski kadri.« Minister Rupel pa nič. - da se nam bližajo volitve, ni pa res, da bo po njih kaj bolje. - da je naš zunanji minister Dimitrij Rupel dokaj spremenil svoja stališča glede morske meje s Hrvaško. Tako sedaj zastopa mnenje, ki je tako zelo podobno Starmanovem, da si tega še pred kakšnim mesecem sploh ni bilo mogoče predstavljati. Očitno je Dimitrij spoznal, da le ni najpametnejši. - da ima Mirko Krajnc, celjski poslanec, izpričan protikomunist in ljubitelj psov vse več težav, saj mora vodnik psov nositi rdeči kombinezon. Žal bodo težave ostale, ker je barva določena mednarodno. - da rekordnega celjskega sejma obrti ni nihče uradno odprl, dr. Drnovšek je le govoril, saj mu ni nihče naročil, naj reče tudi znani stavek: »S tem proglašam sejem za odprt.« NI RES... — da smo pozabili na partizansko preteklost. To se je pokazalo tudi v nedeljo, na slovesnosti, ki se je je udeležilo več tisoč ljudi, ob 50-letnici prvih partizanskih brigad. Približno ob istem času pa so se na tromostovju zbrali tisti, ki na preteklost gledajo drugače. Opozarjali so na knjigo Črne bukve. Očitno so se bali, da ne bi pozabili na njih. - da nič ne naredimo za boljše ceste. Tako bo na Bledu oktobra prvi slovenski kongres o cestah in prometu, na katerem naj bi sodelovalo več kot 1.500 slovenskih cestarjev, načrtovalcev, projektantov, izvajalcev gradbenih del ter predstavnikov občin in političnih strank. Vse lepo in prav, ampak zaradi čvekanja, ki ga bomo verjetno zopet poslušali na tem kongresu, ne bo niti metra ceste več. Kaj, ko bi denar, ki bo šel za ta kongres, namenili raje za ceste - gotovo bi zgradili vsaj kakšen kilometer. - da imajo džunglo samo v Afriki in v še parih tropskih deželicah. Obstaja namreč tudi v Celju. Res pa je, da so gorile v Jun-gle neprimerljivo neumnejše od tistih, živečih v Afriki. — da Slovenci nimamo ekološke zavesti. Kot kaže, je imamo celo toliko, da za vse zavzete ekologe ni niti dovolj prostora v eni stranki. Zato so navdušeni ekologi ustanovili še Slovensko ekološko gibanje, ki ne želi biti stranka, oziroma bo kot stranka nastopilo le v času volitev, saj želijo dobiti svoje poslance v parlament, nato pa bi nadaljevali s svojim strokovnim gibanjem. Pa naj razume kdor more. SEPTEMBER ’92 PETDESET LET POZNEJE v ' 1 f B X4J \m v mli J _2 , f rj ■ Ut F ■ nč \ S; v f OSOVRAŽENA ISTRA IZMIŠLJENI STRAHOVI Razpoloženje do Slovencev se je v Istri precej skisalo LJUBLJANA, _ - Slovenijo preplavlja nenavadna mešanica nfoanacjj o vtisih, Id so jih tamkaj — radi aS neradi - nabirati Slovenci. Od tistih m periatirnih vesti, da lahko preživi štiričlanska drnžina na Hrvaškem tri tedne počitnic z denarjem, ki bi ga zapravila v Sloveniji že prvi leden, pa do takšnih, ob katerih našega državljana hitro mine, da bi id na oddih k sosedom. Koprčan si ic ni opomogel od šoka, ko je na eni od hrvaških gostiln prebral tudi napis, da je vstop prepovedan psom, Srbom in Slovencem. Prodajalec v ljubljanski Astri da vsakomur, ki pri njem kupuje, tudi zastonj nasvet, naj se z avtomobilom ne odpravlja dlje kot do Brežic. Njegovemu sinu so namreč med postankom na poti med Umagom in Puljem neznana z nožem razrezali vse štiri avtomobilske gume in razniii vetrobransko steklo. Njegovega zeta pa so na slovensko-hrvaški meji Hrvatje skoraj do golega slekli, ko jim je pomahal z novim slovenskim potnim listom. Ptujčan je v hrvaški mlekarni hotel kupiti kruh in je namesto mleka dobil pod nos, da kruha za tujce nimajo. Na uredništvu Dela čedalje pogosteje zvonijo telefoni, ljudje se pritožujejo, opozarjajo. TsJco kot Viktor Stopar iz Einspielerjeve 3 v Ljubljani. Njega, ki že 14 let redno obiskuje poreiko riviero, so si letos v napol praznem hotelu upali namestiti v prazno kamro brez omare in mize, za nameček pa so ga še poučili, da je pač Slovenec, ki jč hrvaški kruh, namesto da bi Hrvatom pomagal. Prizadet je naslednje jutro pospravil kovčke in odbrzel domov, kjer zdaj pripoveduje, kako je aprila v Novigradu plačal v torek za pivo 85 dinarjev, v sredo pa so mu za enako pivo z nasmeškom zaračunali 350 dinarjev. Tudi do slovenskih časopisov ni mogel, ker za tuje časopise »Hrvati ne tratijo denarja«. Obupani mož n« je prosil »vsem povejte, da sc sovraštvo, ki ga tke politika sredi Zagreba, razliva že po vsej Istri.« Nedavno je eden od večjih slovenskih dnevnikov prinesel naslednji globokoumni članek o nerazpolože-nju, ki da vlada v Istri. Pa si ga prebiremo: Pa pojdimo po vrsti. Resen časopis si ne more privoščiti takšne kupice anonimnih poročil v enem samem članku, kot je ta. Vprašali bi, kdo za vraga je ta Koprčan, v katerem hrvaškem kraju in v kateri gostilni je napis, kot ga omenja? Glede prodajalca v ljubljanski Astri se postavlja še več vprašanj. Aster je sedaj točno pet. Po neslavnem razpadu SOZD-a Astra so vsi žalujoči ostali prevzeli ime Astra. Poznam prodajalca v eni od Astrinih trgovin, ki zelo veliko govori, posebno po obisku bližnjega bifeja pri Ravbarju. Čim večkrat gre tja, tem več idej se mu utrne. Tako se lahko zgodi, da se mu sicer samskemu in brez otrok zazdi, da ima odraslega sina in mu običajno da celo ime. Verjetno je šlo za ta isto osebo... Kdo je Ptujčan, bi bilo tudi dobro vedeti in kje mu ni uspelo kupiti kruha? Toda tudi to ostaja silna skrivnost ... Glede izjav edinega imenovanega pa smo tudi skeptični, kajti že to ni res, da v Istri ni slovenskih časopisev. Prav vse je mogoče dobiti. Gospod pa je kot izgleda pozabil, v katerem hotelu je letoval, saj ni navedeno ime, kjer da imajo samo sobe brez omar in miz. Glede cen piva pa je pozabil povedati, da jih je za 350 din spil več in ne samo enega. O njegovi izjavi glede sovraštva pa mislimo, da gre za lastno projekcijo. Za konec pa je potrebno reči, da je prav ta članek v večjem slovenskem dnevniku zbudil vrsto ksenofobov, ki so hiteli pisati pisma bralcev in dajali vso »moralno podporo«. Na tem in takem primeru želimo pokazati, kako se rodi sovraštvo. In v tem primeru ga je zanetil prav pisec tega poročila, ki ni utemeljeno z ničemer, le z veliko mero sovražnosti, ki pa seveda ne rodi nič drugega kot to, da se tisti, ki se mu to očita, res obda prav s tem. Že lani so mnogi poskušali na prav isti način »posvariti« naše dopustnike pred »nevarnimi« cestami v Istri, kjer da prežijo četniški cestni razbojniki. Toda prav nič od tega ni bilo res. Res je morda le to, da se nekateri majhni po duhu med nami počutijo zdaj na tujem, kot ’bi bili paše in si to kar si ne upajo doma, privoščijo pač v najbližji deželi... Borut Pogačnik PETROL z vami na poti CINDY CRAVVFORD je danes eden izmed najbolj plačanih fotomodelov. Videvali smo jo na modnih revijah vrhunskih kreatorjev, v visokonakladnih časopisih in glasbenih videospotih. Cindy je sinonim za novo kasto pop zvezd in kot se za pop zvezde spodobi, smo malce pobrskali po njeni preteklosti. Ta fotografija je nastala pred štirimi leti, ko se je njena pot šele začela vzpenjati. Zelo strmo, kot se je kasneje izkazalo. TV PROGRAM GLASBA LESTVICE STOPITE BLIŽE SLOVENSKI VOJAKI PRIREDITVE PO SLOVENIJI HOROSKOP TA TEDEN NA TV ČETRTEK, 1. OKTOBRA FILMSKI OKTOBER NA TV SLOVENIJA V oktobru si boste v programu TV Slovenija lahko ogledali več kot trideset različnih tujih filmov. Med filmi znanih režiserjev boste videli še dva filma Eriča Rohmerja: Clarino koleno in Ljubezen popoldne. Clarino koleno (5.10.) je peto delo po vrsti iz opusa 6. moralnih zgodb. V znanem Rohmerjevem intelektualističnem in obenem sproščenem slogu govori o moškem kakih 35-let, ki ga v počitniškem razpoloženju ob morju nenehno vznemirja mladoletnica. Ljubezen popoldne (12.10.) pa je film, kije zadnja in tako vsebinsko kot fotografsko najbolj izpopolnjena režiserjeva ”moralna zgodba”. Pripoveduje pa o mladi ženski z otrokom, ki doživlja različne odnose s svojimi partnerji. V drugi polovici oktobra boste začeli spremljati ciklus filmov režiserja Rogerja Cormana, ki predstavlja v ameriški kinematografiji svojevrstnega upornika proti visokoproračunski holly vvoodski produkciji. V tridesetih letih se je Cor-man kot režiser podpisal pod 50 filmov, ob tem pa se je izkazal tudi kot igralec in predvsem kot producent z velikim vplivom na celo vrsto zanimivih filmskih ustvarjalcev. Cikel petih filmov bo predstavil Rogerja Cormana v vsej njegovi raznolikosti, najprej pa si boste lahko ogledali njegov najbolj znan film z naslovom Mala prodajalna groze (19.10.). To je klasična črna komedija, ki predstavi mladega vrtnarja, ki je uspel vzgojiti nenavadno mesojedo, krvoločno rastlino. Da bi jo nahranil, mora ubijati. Film Mala prodajalna groze so posneli v treh dneh. Ob koncu meseca (26.10.) pa boste videli tudi film Pet pištol za zahod, s katerim je Cor- man, kije bil do tedaj le filmski producent, debitiral kot režiser. FILM TEDNA V sredinem terminu filma tedna si boste lahko 7. oktobra ogledali film režiserja Johna Kortya Baby Girl Scott, ki je pretresljiva drama o zrelem zakonskem paru, ki se veseli rojstva prvega otroka. Ta pa se rodi nedonošen, z mnogimi organskimi okvarami. Film ni le sentimentalna drama, marveč se vprašuje tudi po zdravniški etiki. Moje ime je Bill W.. Takšen je naslov ameriškega filma, ki ga boste videli 14. oktobra. Film je delo znanega režiserja Daniela Petrieja in je biografija ustanovitelja klubov anonimnih alkoholikov, ki so se iz Amerike v dobrih šestdesetih letih kot uspešna oblika zdravljenja alkoholikov razširili po vsem svetu. Enaindvajsetega oktobra pa bo na sporedu nizozemski film režiserja Jonnea Severjina z naslovom Povratek. Film pripoveduje o izvrstnem jazz saksofonistu, ki na večer pomembnega koncerta doživi prometno nesrečo, v kateri si poškoduje hrbtenico. Ab, tako je saksofonistu ime, ostane paraplegik, toda z rehabilitacijo naposled znova zaigra na inštrument in se vrne v življenje. Torek, 6. oktober TVS 1 J. Anthony Lukas: SKUPNA ZEMLJA, ameriška nadaljevanka (Common Ground) Kratka nadaljevanka je nastala po istoimenskem romanu J. Antohnya Lukasa, ki je zanj prejel Pulitzerjevo nagrado. Zgodba se odvija v Bostonu in prikazuje življenje preprostih ljudi v šesdesetih in sedemdesetih letih. Slovenija 1 10.25 Program za otroke, Kovaška pravljica 10.45 Jakec in čarobna lučka 11.00 Šolska tv 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BiH 14.50 Športna sreda, ponovitev 17.00 EV dnevnik 1 17.10 Program za otroke, Priča, norveška nadaljevanka, živ žav, risanka 18.38 Že veste..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport 20.05 Žarišče 20.35 Košnikova gostilna 21.40 Tednik 22.30 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.55 Poslovna borza 23.10 Sova: Dragi John, ameriška nanizanka, Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka Slovenija 2 16.45 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni programi - Koper, slovenska kronika 19.00 Videolestvica 19.30 TV dnevnik BiH 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 20.30 O raku, angleška poljudnoznanstvena serija 21.25 Umetniški večer: Andrej Hieng, portret, A. Hieng: Izgubljeni sin, posnetek gledališke predstave MGL' Koper 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Crime story - serijski film 14.10 Saharski roparji - italijanski pustolovski film, 1966 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka - otroški program 17.00 Sodobna umetnost - dokumentarna oddaja 17.30 Mali pevci iz Turrite - dokumentarni film 18.00 Slovenska kronika, studio 2 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.30 Ryan - soap opera 19.55 Crime story - serijski film 20.45 Meridiani - aktualna tema 21.25 Eurogol 21.55 Vsedanes - tv dnevnik 22.05 Juke box - glasbena oddaja v živo HTV 1 7.30 Pregled programa; 7.35 TV koledar; 7.45 Santa Barbara; 8.30 Dobro jutro, Hrvaška; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola; 10.30 Stare kulture : Mezopotamija; 11.00 TV leksikon; 11.15 Francoščina; 11.30 Smogovci, nadaljevanka za otroke; Poročila; 12.05 Življenje po Henriju, humoristična nadaljevanka, ponovitev; 12.30 Jutrofon; 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 13.45 Poročila; 13.50 The Orchid House, serijski film, ponovitev. HTV 2 17.10 Pregled programa; 17.25 Izlet v Bountuiful, ameriški igrani film, ponovitev; 19.30 Dnevnik; 20.05 Živalski svet; NEDELJA, 4. OKTOBRA PONEDELJEK, 5. OKTOBRA Slovenija 1 9.30 Program za otroke: živ žav, Priča, norveška nadaljevanka 10.45 Baletna šola iz Ljubljane se predstavlja 11.05 Kronika, ponovitev 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BiH 12.55 Begunci, tu z nami 14.45 Šaljivec, ponovitev slovaške humoristične serije 15.15 Videomeh, ponovitev 15.45 Maksim Gorki: življenje Klima Samgina, ruska nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Fiction Makers, angleški film 18.50 TV mernik 19.05 Risanka 19.20 Slovenski loto 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, zrcalo tedna 20.30 Zdravo 21.35 Čudoviti svet mineralov, poljudnoznanstvena serija 22.05 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.40 Sova: Ameriške video smešnice, a-meriški variatejski program, Poštenjaka in lumpa, ameriška nanizanka Slovenija 2 14.40 Sova, ponovitev 16.00 Športna nedelja 19.30 TV dnevnik BiH 20.00 Druga godba ’92: Marko banda, Kurja koža 20.30 TV prodaja nepremičnin 20.33 Vizionarji, angleška dokumentarna serija 21.25 Očetje in sinovi, koprodukcijska nadaljevanka 22.40 Mali koncert Susane Eberhardt, blok flavta 22.50 Športni pregled Koper 13.00 Horoskop 13.10 Ryan - soap opera 13.30 Crime story - serijski film 14.20 Rojstni dan - ponovitev 15.15 Buck Orgers - serijski film 16.00 Čarobna svetilka - otroški program 17.00 Interpreti Veneziani - koncert 18.20 Meridiani - aktualna tema, ponovitev 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.30 Ryan - soap opera 19.55 Crime story - serijski film 20.45 Zelmaide, rop v treh dejanjih - italijanska komedija, 1976 22.10 Žrebanje loto 22.15 Vsedanes - tv dnevnik 22.25 Zabavno glasbena oddaja 23.25 Buck Rogers - serijski film HTV 1 8.20 Pregled programa; 8.22 Horoskop, ponovitev; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Slika na sliko, ponovitev; 9.30 Tom in Jerry kot smrkavca, risana nadaljevanka; 10.00 Poročila; 10.05 Požega; 11.00 Smogovci, oddaja za otroke, ponovitev; 11.30 Žumberške podobe, oddaja narodne glasbe; 12.00 Poročila; 12.05 Plodovi zemlje; 13.00 Mir in dobrota; 13.30 Hišni ljubljenčki; 14.00 Poročila; 14.05 Mixer M; 15.00 Daktari, nadaljevanka; 16.00 Poročila; 16.10 Opera Box; 16.40 Cerkva v selskem, dokumentarna oddaja; 17.10 Padli idol, britanski igrani film; 18.50 Bubimir, risana serija; 19.15 TV fortuna; 19.30 Denvnik; 20.10 Zaljubljen v Lidijo, serijski film; 21.00 Zabavna oddaja; 22.00 Ana Vidovič in njeni bratje, dokumentarna oddaja; 22.35 Denvnik; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila; 00.10 Odjava programa. HTV 2 19.30 Dnevnik; 20.05 Galaktična Odiseja; 21.00 Murphy Brovvn, humoristična nadaljevanka; 21.30 Odletel bom, serijski film; 22.15 Šport in Hrvaška nogometna liga; 23.30 Jazz; 00.00 Odjava programa. Slovenija 1 9.30 Program za otroke: J. Malik: žogica marogica, lutkovna igrica, H.CH.Andersen: Mala morska deklica 10.10 J. Mortimer: Odloženi raj, ponovitev angeške nadaljevanke 11.00 TV mernik, ponovitev 11.15 Forum, ponovitev 11.30 Utrip, ponovitev 11.45 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BiH 16.20 Dober dan, Koroška, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Program za otroke: Radovedni ■ taček: sonce, Bratovščina sinjega galeba, risanka 18.20 Obzorja duha, ponovitev 18.55 VVerner Fend: Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport 20.05 Žarišče 20.35 Dokumentarec meseca: Fani O kič : mit in korenina 21.00 Isidor Štock: Božanska komedija, izvirna tv igra 22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport 23.00 Sova, Brooklynski most, ameriška nanizanka, Poštenjaka in lumpa, ameriška nanizanka, Ameriška kronika, ameriška dokumentarna serija Slovenija 2 16.15 Sova, ponovitev 17.30 Športni dogodek, ponovitev 18.00 Regionalni programi - Ljubljana 19.00 Videošpon 19.30 TV dnevnik BiH 20.00 Besede, besede, besede, tv igrica 20.30 Gospodarska oddaja: Made in Slovenia 21.00 Sedma steza 21.30 Ciklus filmov zananih režiserjev in ustvarjalcev: Erič Rohmer, Clairini koleno, francoski film 22.25 Under 25 Koper 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Crime story - serijski film 14.10 Zelmaide, rop v teh dejanjih - italijanska komedija 15.35 N.Y.P.D. - serijski film 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka, otroški program 17.00 Rojstni dan - dokumentarni film 18.00 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.30 Ryan - soap opera 19.55 Crime story - serijski film 20.45 Ponedeljkov športni pregled 21.45 Vsedanes - tv dnevnik 21.55 Glasba, pesmi in plesi Latinske Amerike 23.05 Chicago story - ameriška tv nanizanka HTV 1 6.55 Pregled programa; 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, FM, humoristična nadaljevanka; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola; 11.30 Jaz, lutkar: Vesna Balabanič; 11.45 Mala kinoteka, Pepelka; 12.00 Točno opoldne: poročila, Beverly Hilis, nada- ljevanka; 13.13 Glasbena oddaja (Jutrofon); 14.00 Poročila; 14.05 Slika na sliko, ponovitev; 14.50 Odletel bom, nadaljevanka, ponovitev; 15.40 The Big Blue, Unprofor; 16.00 Poročila; 16.35 Malaviz-ija: avanture Toma Sawyera in Hucle- berry Finna, nadaljevanka za otroke; 17.30 Hrvaška dežela in ljudje; 18.00 Poročila; 18.05 Slavonski Brod, dokumentarna oddaja; 18.35 Santa Barbara; 19.30 Dnevnik; 20.05 Zunanjepolitična oddaja; 20.55 črna ujeda, francoski igrani film; 22.35 Dnevnik; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v Angleščini; 23.50 Razmišljanje pred spanjem; 23.55 Poročila; 00.05 Odjava programa. HTV 2 17.10 Pregled programa; 17.25 Lone Wolf MCQuade, ameriški igrani film, ponovitev; 19.15 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.05 Hudobni moški, humoristična nadaljevanka; 20.30 Svet športa; 21.35 Ford, nadaljevanka; 22.30 Vox; 23.05 Profesionalci in zaporniki, nadaljevanka; 23.55 Horoskop. t PETEK, 2. OKTOBRA SOBOTA, 3. OKTOBRA Slovenija 1 10.00 Program za otroke, Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka 10.40 M. Matičetov: zverinice iz Rez- ije 11.00 O raku, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BiH 14.00 Umetniški večer, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Tok tok, oddaja za mladostnike 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, forum 20.30 J. Mortimer: Odloženi raj, angleška nadaljevanka 21.25 Sova, Roseanne, ameriška nadaljevanka 21.50 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.20 Sova: Poštenjaka in lumpa, ame- riška nanizanka, Zločini iz strasti, ameriški fdm Slovenija 2 16.45 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni program-Maribor 19.00 Jazz in blues 19.30 TV dnevnik BiH 20.00 Koncert simfonikov RTV 20.45 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizan ka 21.15 Večerni gost 22.05 Studio City Koper 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Crime story - serijski film 14.10 Juke box - glasbena oddaja 16.00 Oresedici - tv novice 17.00 Buck Rogers - serijski film 18.00 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.30 Ryan - soap opera 19.55 Crime story - serijski film 20.45 Živel sem že prej - ameriški fantastični film, 1957 22.05 Vsedanes - tv dnevnik 22.15 Globus 23.15 Buck rogers - serijski film HTV 1 7.30 Pregled programa; 7.35 TV Koledar; 7.45 Santa Barbara, ponovitev; 8.30 Dobro jutro, Hrvaška; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola; 10.30 Po stezah Krpatov; 11.00 TV leksikon: družbene neenakosti; 11.15 Angleščina; 11.30 Živeti kot ves svet, dokumentarna oddaja za otroke; 12.00 Poročila; 12.05 Murphy Brovvn, ponovitev; 12.30 Jutrofon; 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 13.45 Poročila; 13.50 The Orchid House, serijski film, ponovitev; 14.45 The Big Blue, Unprofor; 15.10 Busove zgodbe, oddaja za otroke; 15.35 Metin, nadaljevanka za otroke; 16.00 Poročila; 16.10 Tečaj nemščine; 17.15 Polnočni klici, nadaljevanka, ponovitev; 18.00 Poročila; 18.35 Santa Barbara; 19.30 Dnevnik; 20.05 16 v 6 - izbor iz TOPCUP HTV; 20.55 Poslovni klub; 21.40 Ekran brez okvirja; 22.45 Dnevnik; 23.10 Slika na sliko; 23.55 Poročila v nemščini; 00.00 Poročila v angleščini; 00.05 Horoskop; 00.10 Poročila; 00.20 Karmen, ameriški igrani film; 01.40 Poročila; 01.45 Odjava programa. HTV 2 17.30 Pregled programa; 17.45 Ameriška nema komedija, ponovitev; 19.15 Meteorološko poročilo; 19.30 Dnevnik; 20.05 Gem set mach, serijski film; 21.05 Hiša naprodaj, humoristična nadaljevanka; 21.35 Fluid rock caffe; 22.10 V avtobusu, humoristična nadaljevanka; 22.35 Gardi-jada; 02.35 Odjava programa. Slovenija 1 7.45 Izbor: Radovedni taček:Miš, Modro poletje, ponovitev španske nadaljevanke, Klub klobuk, Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BiH 13.30 Večerni gost, ponovitev 14.20 Tednik, ponovitev 15.10 Plymouth Adventure, ameriški film 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Vizionarji, ponovitev angleške dokumentarne serije 18.00 Da ne bi bolelo 18.30 Dober tek! -kuharski nasveti Paula Bocuseja 19.00 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, utrip 20.30 Ona + on 21.35 J. McGinnes: Slepo zaupanje, ameriška nadaljevanka 22.20 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.50 Sova, Murphy Brovvn, ameriška nanizanka, Poštenjaka in lumpa, ameriška nanizanka, Obsessive love, ameriški film Slovenija 2 14.35 Tok, tok, ponovitev 16.30 Sova, ponovitev 17.45 Poglej in zadeni 18.30 Videomeh 19.00 Šaljivec, slovaška humoristična serija 19.30 TV dnevnik BiH 20.00 Klasika 20.30 Amityville II.: The possession, ameriški film 22.05 Tračarije v živo Koper 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Crime story - serijski film 14.10 Živel sem prej - ameriški fantastični film. 1957 15.30 Skyhawks - risanke 16.00 Čarobna svetilka - otroški program 17.30 Strela - serijski film 18.00 Globus, ponovitev 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Crime story - serijski film 20.30 Interpreti Veneziani 22.00 Vsedanes - tv dnevnik 22.10 Rojstni dan - dokumentarni film o 700. obletnici švicarske konfederacije 23.05 Kelly in jaz - ameriška komedija, 1956 00.30 Horoskop HTV 1 8.05 Pregled programa; 8.10 Horoskop, ponovitev; 8.15 Santa Barbara, ponovitev; 9.00 Poročila; 9.05 TV koledar; 9.15 Slika na sliko, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola; 11.05 Oddaja za otroke; 12.00 Poročila; 12.05 Zvonili ste, milord, humoristična nadaljevanka, ponovitev; 12.55 Gem, set, mach, serijski film, ponoviev; 14.00 Poročila; 14.05 Izbor iz programa za tujino: Pozdravi iz domovine; 14.35 Opera; 15.15 Prekmurski Hrvati - Kajkavci, dokumentarna oddaja 16.00 Poročila; 16.10 A-Challenge For Robin Hood, britanski igrani film; 17.35 Blu-fonci, risana nadaljevanka; 18.00 Poročila; 18.05 Ivica Šiško; 18.20 Santa Barbara; 19.05 V začetku je bila beseda; 19.30 Denvnik; 20.05 Lone Wolf McQuad„e, ameriški igrani film; 22.00 Usode; 22.35 Denvnik; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v Nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila; 00.10 Odjava programa. HTV 2 19.30 Dnevnik; 20.05 Umetnost vsakdana; 21.05 Glasba v času; 22.10 Dragi John; 22.35 Neprijateljev neprijatelj, serijski film; 23.25 HIT - DEPO; 01.55 Odjava programa. TOREK, 6. OKTOBRA SREDA, 7. OKTOBRA Slovenija 1 9.00 Program za otroke, zgodbe iz školjke 10.00 Šolslca tv, Puškin 10.20 Izobraževalna oddaja 11.00 Sedma steza, ponovitev 11.30 Da ne bi bolelo, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BiH 15.10 Ciklus filmov, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Program za otroke, Lonček kuhaj, izdatni musli, M. Matičetov; Zverinice iz Rezije, lutkovna igrica, I. Dekleva: Po belih in črnih tip- kah, Denver - poslednji dinozaver, risan ka 18.50 Mostovi 19.30 Tv dnevnik 2, vreme, šport 20.05 Žarišče 20.35 Osmi dan 21.25 Novosti založb 21.40 J.A. Lukas: Skupna zemlja, ameriška nadaljevanka 22.30 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.55 Poslovna borza 23.05 Kronika, kanadska dokumentarna serija 23.35 Sova, Svež veter v starem gradu, angleška nadaljevanka, Poštenjaka in lumpa, ameriška nanizanka Slovenija 2 15.15 Dokumentarec meseca, ponovitev 15.40 Sova, ponovitev 17.20 Svet poroča 18.00 Regionalni programi - Koper 19.00 V službi rock ’n’ rolla 19.30 TV dnevnik BiH 20.00 Besede, besede, besede, tv igrica 20.30 Glasba, show in cirkus, cirkuški festival Rim 21.45 Omizje, kontaktna oddaja 23.45 Svet poroča, ponovitev Koper 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Crime story - serijski film 14.10 Ponedeljkov športni pregled, ponovitev 15.10 Buck Rogers - serijski film 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka 16.50 Chicago story - ameriška tv nanizanka 18.00 Slovenska kronika 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.30 Ryan - soap opera 19.55 Crime story - serijski film 20.45 Pot k zlatu - ameriški pustolovski film, 1957 22.15 Vsedanes - tv dnevnik 22.25 Bern - neznana prestolnica - švicarski dokumentarni film 23.20 Buck Rogers - serijski film HTV 1 Slovenija 1 10.00 Program za otroke, Biskvitki, ameriška risana serija, Bratovščina sinjega galeba, ponovitev, Po belih in črnih tipkah, ponovitev 11.00 J.A. Lukas: Škupna zemlja, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BiH 14.50 Omizje, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Klub klobuk, oddaja za otroke 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport 20.05 Žarišče 20.35 Film tedna, Baby girl scott, ameriški film 22.15 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.45 Sova, Radio FM, Poštenjaka in lumpa, ameriška nanizanka 22.25 Nekega majskega večera - italijanska drama, 1955 HTV 1 6.55 Pregled programa; 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, FM, humoristična nadaljevanka; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola; 11.30 Lokviči, risana nadaljevanka; 11.45 Bolek in Lolek, risana nadaljevanka; 12.00 Točno opoldne, poročila, Beverly Hills, nadaljevanka; 13.30 Jutrofon; 14.00 Poročila; 14.05 Slika na sliko, ponovitev; 14.50 Ford, nadaljevanka, ponovitev; 15.40 The Big Blue, Unprofor; 16.00 Poročila; 16.05 Učimo Hrvaško; 16.35 Malaviz- ija; 17.30 Hrvaška dežela in ljudje; 18.00 Poročila; 18.05 Dokumentarna oddaja; 18.35 Santa Barbara; 19.30 Dnevnik; 20.05 Boccaccio 70, italijanski igrani film; 22.30 Dokumentarna oddaja; 23.00 Denvnik; 23.25 Slika na sliko; 00.10 Poročila v Angleščini; 00.15 Razmišljanja pred spanjem; 00.20 Poročila; 00.30 Odjava programa. HTV 2 17.25 Pregled programa; 17.40 Padli idol, britanski igrani film, ponovitev; 19.15 Vreme; 19.30 Dvnevnik; 20.05 Življenje po Henriju, humoristična nadaljevanka; 20.35 Doseči nebo; 21.35 Ford, nadaljevanka; 22.30 Oddaja resne glasbe. 6.55 Pregled programa; 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, FM, humoristična nadaljevanka; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola; 11.30 Mali svet; 12.00 Točno opoldne, poročila, Beverly Hills, serijski film; 13.30 Jutrofon; 14.00 Poročila; 14.05 Slika na sliko, ponovitev; 14.50 Ford, nadaljevanka, ponovitev; 15.40 The Big Blue, Unprofor; 16.00 Poročila; 16.05 Učimo Hrvaško; 16.35 Malavizija; 17.30 Hrvaška dežela in ljudje; 18.00 Poročila; 18.05 Govorimo o zdravju; 18.35 Santa Barbara; 19.30 Dnevnik; 20.05 Begunci, tuja dokumentarna serija; 21.00 V prvem planu, kontaktna oddaja; 22.35 Dnevnik 2; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v Angleščini; 23.50 Razmišljanja pred spanjem; 23.55 Poročila; 00.05 Odjava programa. HTV 2 17.45 Pregled programa; 18.00 Črna ujeda, francoski igrani film, ponovitev; 19.20 Loto; 19.30 Dnevnik; 20.05 Državnik novega kova, humoristična nadaljevanka; 20.35 Živalski svet; 21.10 Ford, nadaljevanka; 22.10 Tri ljubezni, nadaljevanka; 23.00 Jazz; 23.30 Horoskop; 23.35 Odjava programa. Slovenija 2 15.50 Osmi dan, ponovitev 16.40 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni programi - Maribor 19.00 Psiho 19.30 TV dnevnik BiH 20.00 Športna sreda 22.30 Večer komponistov A G Koper 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Crime story - serijski film 14.10 Pot k zlatu - ameriški pustolovski film, 1957 15.45 Risanke 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 čarobna svetilka - otroški program 17.00 Bern - neznana prestolnica, švicarski dokumentarni film 18.00 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.30 Ryan - soap opera 19.55 Crime story - serijski film 20.45 Bersaglio - v študiju Tatiana Jura-tovec 21.25 Sodobna umetnost - dokumentarna oddaja 21.55 Vsedanes - tv dnevnik 22.05 Arhitektovi nasveti NOVI, DOBA ____J>r4 SKRITI OBRAZ LADY DIANE ZGODBA OSAMUENE ŽENSKE Pisatelj Andrevv Morton je z zanimanjem spremljal življenje lady Diane in spisal knjigo, v kateri razkriva drugi obraz nasmejane lady, ženske, ki jo že od otroštva spremlja pečat odrinjenosti, dvojne morale in osamljenosti. Bralci spoznajo deklico, ki je trpela zaradi ločitve staršev, mladostnico, ki ni bila najbolj nadarjena za učenje in mlado žensko, ki seje trudila dobro odigrati vlogo princese. Avtor razkriva tudi razloge, kaj je razdvojilo prinčevski par. Diani je bilo šest let, ko je iz njenega življenja odšla mati. Ta dogodek ji bo za vedno ostal vtisnjen v spomin. Tiho je sedela ob vznožju kamnitega stopnišča na družinskem posestvu v Northfolku in gledala očeta, ki je zlagal kovčke v prtljažnik avtomobila. Potem je mati ali obleke skozi okno ali jih zaklepali v kopalnico, če so bile ljubeznive,pa jim niso pustili blizu. Ko je bila Diana žalostna, je odšla iz apartmaja v drugem nadstropju h kuharicam in drugemu osebju, z njimi se je pogovarjala. Ostal bo spomin, ko je oblečena v džins in bosonoga enemu izmed služabnikov namazala kruh z maslom. Bilje zaprepaden... Šolsko obdobje je osvetlilo probleme v novi luči. Spencerjevi otroci so se zavedali drugačnosti, v Sitfieldu so bili le njihovi starši ločeni. Šola, ki jo je obiskovala Diana, je bila prijetna in udobna, vsebovala je skoraj domačno vzdušje. Deklica je bila mirna in plaha, nevajena graje. Imela je težave z rezultati učenja, niso bili ravno najboljši. S Dva meseca pred poroko, maj 1981. metih. Ko je pisala, je z lahkoto polnila stran za stranjo. Tišina v dvorani za izpite pa je Diano ohromila. Na veliki maturi se je dobro izkazala v petih predmetih, angleščini, književnosti, tujem jeziku, zgodovini in geografiji. Svoje bistvo je našla tam, kjer ni nikoli pričakovala. V kolidžu so še posebej poudarjali občutek odgovornosti in Diana je oboževala obiske starejših, bolnih ali hendikepiranih ljudi, z njimi je zlahka navezala prisrčen stik. Odkrila je poseben dar za tovrstno delo, ki ji je vlivalo zaupanje in občutek sreče. Začela se je spoštovati. Bila je aktivna športnica in štiri leta je zaporedoma osvajala zmagovalni pokal v plavanju in potapljanju. Rada je imala ples in sanjarila je, da bo postala baletka, kar ni bilo uresničljivo glede na njenih 178 centimetrov. Njen najljubši balet je bil Labodje jezero. Ponoči je večkrat na skrivaj vadila v plesni dvorani. ”Tako sem se osvobajala tesnobe”, pravi Diana. Po smrti sedmega grofa Spencerja, Dianinega dedka, se je družina leta 1975 preselila v Althorp. Zgodile so se velike spremembe, dekleta so dobila naziv ”lady”, dvanajstletni Charles je postal vikont, Dianin oče je nasledil dvanajst tisoč petsto hektarjev valovite zemlje stare grofije, okoli sto premišljenih investicij, pomembno zbirko umetniških slik, dragocene knjige, pohištvo in srebrnino iz 17. stoletja in še kaj. Junija 1980 so prijatelji povabili Diano na vikend, kjer je prvič srečala princa Charlesa. Igral je polo in tisti dan sta si privoščila kosilo na kupu sena. V februarju 1981 leta je princ Diano Spencer zaprosil za roko. Šarmantni princ je našel izvoljenko srca in plavolaso dekle je postalo bitje iz pravljice. Angleži so jima peli slavospeve, Diana pa je ostajala zaprta v zlati kletki, ločena od družine, prijateljev in zunanjega sveta, ostajala je izolirana v strogi hiererhiji Buckingamske palače. V obdobju priprav na poroko je bila depresivna, tri mesece je jokala in vsem na očeh vidno hujšala. Kasneje je doživela krizo volčje lakote, živčnega obolenja, s katerim se je borila naslednjih deset let. Nesrečna princesa je rotila prijatelje, da bi ostali z njo v stiku, ji telefonirali. Člani kraljevske družine z možem na čelu ji niso bili pripravljeni pomagati pri vključitvi v nov svet. Mati kraljica je sicer pohitela in jo seznanila s finesami kraljevskega protokola in z njenimi dolžnostmi. Njena "delovna” obleka ni smela biti samo moderna, najbolj pomembno je bilo, da je kljubovala večnemu sovražniku - vetru. Diana je postopoma lovila končiče svojega poslanstva princese. Velikokrat je ostajala sama, sicer obkoljena s četo služabnikov. Buckingamska palača ni nikoli postala njen pravi dom. Mesto je po njenih besedah dihalo z nekakšno mrtvo močjo. Kraljevski sijaj ji ni dosti pomenil, svojega nezadovoljstva Diana ni-skrivala. Princa Charlesa je želela samo zase, poznoje odkrila njegovo ljubezensko razmerje. Soočala se je s sladkim sprenevedanjem in dvojno moralo članov kraljevske družine. Dolgo ni Vedela za moževo ljubezensko razmerje, Camille Parker je bila v življenju princa Charlesa pred in po poroki. Pred škandalom, ki danes polni strani številnih revij, so v kraljevski družini doživeli že premnoge burne noči in dneve. Iz družinskega albuma Spencerjevih: Sara, Charles, Diana in Jane. Francis počasi prečkala dvorišče, sedla v avto in izginila. Ostal je občutek odrinjenosti in samote. Ko so zam-leli sodniški mlini, so postali otroci predmet neusmiljenega boja, ki je na koncu mati obrnil proti hčerki in moža proti ženi. Lady Spencer je želela skrbstvo nad otroki, verjela je, da bo v sporu zmagala. Za otroke je bila ločitev hud udarec. Mnogi prijatelji in biografi pa so trdili, da ni vznemirila Sare in Jane, ki sta bili takrat na šolanju v tujini, štiriletni Charles naj bi bil premajhen, da bi dojel pomen dogodkov, Diana naj bi ločitev sprejela ravnodušno in kot nekaj novega. Resnica je bila drugačna. Sara in Diana sta bili zelo prizadeti. Diana se spominja takole: "Starša sta poravnavala svoje račune. Mati je večkrat jokala, oče se z nami ni želel pogovarjati, nista nam dovolila, da bi ju karkoli vprašali. V zraku je bilo čutiti napetost.” V osamljenih nočeh je poslušala mlajšega brata, ki je jokal za mamico. "Bilo je nevzdržno, nisem imela moči, da bi vstala iz postelje. Še danes se živo spominjam teh grenkih trenutkov.” Vzgojiteljice so ji pomenile le majhno oporo in zaupanje. Hitro so se menjavale, vseh značajev, ljubeznive in sadistične. Ena izmed njih je kaznovala otroke tako, da jim je v hrano dajala sredstvo za čiščenje črevesja. Mati jo je odpustila po daljšem obdobju, ko je ugotovila, zakaj se otroci nenehno pritožujejo zaradi bolečin v trebuhu. Naslednja vzgojiteljica je Diano tepla po glavi z leseno žlico. Charles ni nikoli pozabil, da je z nogami razbil vrata sobe, kamor ga je zaprla. Seveda tudi vzgojiteljicam ni bilo lahko i nesrečnimi otroki. Večkrat so jim podtikali žrebljičke na stole, jim met- težavo je sledila nadarjenima sestrama in bratu, ki so kasneje študirali na Ox-fordu. Bila je nerodna mladostnica, ki se je prepogibala v pasu, da bi bila videti manjša. Želela si je, da bi bila -. , S- Vsestranska športnica, štiri leta je zmagovala v plavanju in branila barve svoje šole. tako dobra učenka kot brat. "Bila sem obupana. O sebi sem razmišljala kot o popolnoma zgrešenem bitju”, pravi današnja princesa. Mukoma je sledila matematiki in naravoslovnim vedam, odlična je bila v manj abstraktnih pred- SMRTONOSNI ŠAH Igranje šaha ni posebno nevarna reč, dokler po šahovnici premikaš šahovske figure. Nekaj drugega pa je, ko kmete zamenjajo živi ljudje. In prav to se dogaja v akcijskem trilerju Vitez se premika, v katerem bi ena sama napačna poteza Cristopherja Lamberta lahko izzvala katastrofo. Lambert igra Petra Sandersona, profesionalca, čigar vrhunske igre šaha so povezane s serijo umorov. Policisti so skrivnostnežu, ki je zagrešil ritualne umore, na sledi. In s pomočjo psihologinje Kathy Sheppert (Diane Lambert) ga nameravajo ločiti od bodočih žrtev. A ko Kathy malo globje zavrta v problem, prične dvomiti o policijski presoji. Je Sanderson, ki so mu za petami, res morilec? V pripravah za vlogo je Lambert ure in ure opazoval mojstre šahovske igre. MlCkl CIGARETNA SVETOVALKA V splošni gonji proti kajenju je prebivalce Otoka doletela neprijetna vest, da je njihova priljubljena železna dama Margaret Thatcher postala svčtnica v eni od velikih cigaretnih tvrdk. Gospa ne kadi in ni jim jasno, kako bo lahko vestno opravljala svoj posel. A denar je denar in če gre za milijone, je vse mogoče. Železna gospo je izjavila, da je novo delo zanjo izziv, pri službovanju pa ji bo pomagal soprog, ki dnevno vleče tudi do šestdeset cigaret. DIKTATORJEVA PLODNOST Veliki vodja Severne Koreje Klm IL Sung, ki je danes star že osemdeset let, je pred petimi leti, tore* v 75. letu starosti, postal oče. Ena od njegovih baletk, več kot pol stoletja mlajša od njega, mu je povila hčerkico Klm Baek Jon. Novinarji so vest izvohali, ko se je Sungova ljubezen mudila s hčerko na Švedskem, kamor je odšla nakupovat. Ob tem se je takoj razvila radovednost o diktatorjevi nenavadni moškosti, kajti ne godi se prav pogosto, da bi moški v tako zrelih letih zaplodil otroka. V Pjonganju že petnajst let deluje poseben inštitut, ki se ukvarja s problemi staranja, namenjen pa je predvsem pomlajevanju. In kdo bi lahko bil pomembnejši obiskovalec te inštitucije, kot veliki vodja, ki ga je zaradi svojih potreb pravzaprav sploh postavil na noge, sedaj pa v njem zanj pripravljajo posebne eliksirje, narejene iz kitajske rastline žen - šen, znane kot ginseng, v evrop- ski renesančni farmaciji in književnosti pa nosi ime mandragola. Rastlina je redka, raste samo v določenih predelih kitajskih planin, njena oblika pa je nenavadno podobna človeškemu telesu. Po svetu je pridelujejo tudi na plantažah, vendar ta še zdaleč ni tako učinkovita kot samorasla, ki na trgu ni nič manj vredna od zlata. Veliki vodja ima posebno skupino ljudi, ki nabirajo originalni koren, čudodelno zdravilo plodnosti, ki jo ostareli očka s pridom uporablja. RESNICA O RAKU: JO BOLNIKI SPLOH ŽELIJO RAJE V NEGOTOVOSTI Med zdravniki nedvomno vlada dilema, ali naj rakastemu bolniku odkrito povedo njegovo zdravstveno stanje ali pa naj jim Informacije previdno odmerijo. Po raziskavi škotskega Inštituta za medicinsko sociologijo ni priporočljiva prevelika odkritost. Znanstveniki so anketirali 74 rakastih bolnikov in od njih želeli izvedeti, koliko in kaj želijo vedeti o svoji bolezni in njenem poteku. Sede-minštirideset jih je sumilo, da imajo raka, petnajst jih je želelo potrditev svojih strahov, ostali pa niso želeli resnice. Nobeden od pacientov ni hotel jasnega, odkritega odgovora, ali je njegova bolezen smrtonosna in kako dolgo bo še živel. Čeprav so jim bili podatki o resnosti obolenja na voljo, so jih pogosto ignorirali. Zdravljenje, obsevanje, operacije in molk zdravnikov jasno kažejo, kadar je položaj skrajno resen in bolniki bi zlahka lahko pri- šli do zaključka, da so obsojeni na umiranje. Mnogi pacienti niso želeli točne diagnoze, zato raziskovalci svetujejo zdravnikom, naj ne bodo preveč odkriti, naj sporočijo bolnikom le toliko, kolikor žleijo vedeti in naj jim pustijo upanje, ki se ga številni tako zelo oklepajo. Popolno rutinsko informiranje bi mnoge pahnilo v duševne težave, jih navdalo z nepotrebno tesnobo. OBRAZEC BODY MASS INDEX - BMI: KOLIKŠNA JE NEVARNOST INFARKTA KAKŠNO TEZO PRENESE SRCE Strokovnjaki ugotavljajo, da se za vsakega tretjega človeka, ki svoje srce In krvni obtok obremenjuje s preveliko telesno težo, zaradi tega nevarnost srčnega Infarkta poveča za trikrat. To sicer nl nič novega, presenetljiva pa je ugotovitev, da odvečni kilogrami vselej niso nevarni. Ameriška raziskava, ki so jo opravili pred kratkim, dokazuje, da pri petdesetletniku od deset do petnajst odstotkov čezmerne teže celo ugodno vpliva za krvni obtok in srce. Ameriški zdravniki so razvili obrazec, ki omogoča, da si sami izračunamo, kolikšna nevarnost srčnega infarkta nam grozi. Gre za Body Mass lndex - BMI, za indeks telesne mase. Pri izračunavanju z njim upoštevamo tudi podatek, koliko za srce nevarnih maščob je nakopičenih v telesu. Vzemimo primer 82 kilogramov težkega moškega, visokega 1.78 metra. Njegovo telesno višino pomnožimo samo s seboj, torej 1,78 krat 1,78 = 3,17, nato telesno težo delimo s to vrednostjo, torej 82:3,17 in dobimo 25,87. To je optimalna vrednost BMI za moškega v starosti od petdest do devetinpetdeset let. Tisti, ki dosegajo optimalno vrednost, imajo v svoji starostni skupini najmanj možnosti, da bi umrli zaradi infarkta, seveda ob predpostavki, da ne kadijo. Znanstveniki so ugotovili, da že najmanjša odstopanja od idealne teže, zlasti navzgor, lahko bistveno skrajšajo življenjsko dobo. V takšnih primerih zdravniki svetujejo temeljit pregled. Specialisti za srčne bolezni pa so ugotovili še naslednje. Prenehanje kajenja srca ne razbremeni le dolgoročno, ampak tudi s takojšnjim učinkom. Londonski kardiologi so namreč opazili, da se sposobnost krvi za pretok podvoji že po dveh dneh brez cigarete in s tem se bi- Človeško srce do 75. leta starosti bije okoli 2,5 milijarde krat. Tega nosilca življenjskih zmogljivosti najbolj ogrožajo nikotin, alkohol In prekomerna telesna teža. stveno zmanjša tudi nevarnost srčnega infarkta. Kdor se vsak dan intenzivno ukvarja s športom, s tem obremenjuje srce in se izpostavlja enakemu tveganju, da bo dobil srčni infarkt kot tisti, ki se sploh ne ukvarjajo s športom - so dokazali britanski zdravniki. Res pa je, da na primer ena ura športa, igranja tenisa ali tekanja enkrat na teden, zmanjša nevarnost srčnega infarkta kar za šestdeset odstotkov. Znanstveniki so prvič dokazali, koliko dodatnih let prinaša zdrav način življenja. Kdor se pri petintridesetih odvadi kajenja, si svoje življenje podaljša za dve do tri leta, tistim, ki znižajo previsok krvni tlak, pa se obeta za 5,3 leta daljše življenjsko pričakovanje. Posledica: okoli 200.000 srčnih Infarktov letno, od tega se jih 80.000 konča smrtno — na primer s pretrgano steno srčnega prekata. BMI - IDEALNE VREDNOSTI Starost BMI (kg/m2) (leta) moški ženske 20-29 21,4 19,5 30-39 21,6 23,4 40-49 22,9 23,2 50-59 25,8 25,2 60-69 26,6 27,3 , •*+**+*+*»*»+***»+**+*++++++*++***•■**++++++++**»+++++»+++***++++**+******+*+++++++*, /O Splošna banka Celje d.d. PLAČILNA KARTICA ACTIVA - prava poslovna odločitev Ker je plačevanje preprosto Na vseh prodajnih mestih, označenih z nalepko ACTIVA, je dovolj, da prodajalcu predložite plačilno kartico ACTIVA in s podpisom overite račun. Ostale formalnosti glede plačila opravita prodajno mesto in LB SPLOŠNA BANKA CELJE. Ker je lepo sprejeta na vseh prodajnih mestih Mreža prodajnih mest, kjer je možno plačevanje z ACTIVO, se neprestano dopolnjuje. Ker je plačilo računov odloženo Plačilo računov je le trikrat mesečno: 8., 18. in 28. v mesecu. O porabi sredstev Vas LB SPLOŠNA BANKA CELJE redno obvešča z izpiski tekočega računa. Ker Vam omogoča koriščenje višjega limita ACTIVA Vam omogoča dodatno povečanje dovoljenega negativnega stanja (limita) na tekočem računu. Za dobo veljavnosti ACTIVE si lahko zagotovite najvišjo možno prekoračitev sredstev. Kaj bo ACTIVA jutri? - Plačilna kartica, katero boste lahko uporabljali v vseh prodajalnah - Plačilna kartica, ki Vas bo rešila iz težav tudi v tujini S kartico ACTIVA je možno poslovati v Sloveniji in na Hrvaškem, tako za plačevanje računov kot za dvigovanje gotovine v bankah. Pri nadaljnji širitvi poslovne mreže jo boste lahko uporabljali tudi v Italiji in Avstriji. Kako postati imetnik ACTIVE? Enostavno. Dovolj je, da izpolnite zahtevek in ga oddate v Vaši poslovni enoti LB SPLOŠNE BANKE CELJE. Poskrbeli bomo, da boste v najkrajšem času ugotovili: ACTIVA JE PRAVA POSLOVNA ODLOČITEV! MUZIKA JE BIZNIS Nedavna afera s cenzuro v slovenskih radijskih hišah je nedvomno sprožila žolčne polemike med izvajalci, poslušalci in, jasno, radijskimi uredniki. Medtem, ko se Prpič in ostali nategujejo, kaj dejansko je za objavo, kaj je treba cenzurirati in nenazadnje tudi, kaj sploh cenzura je, se vesoljno slovensko poslušalstvo zabava vsled balkanskih poslov in bebastih tekstov, ki jim je uspelo uiti cenzuri. Očitno namreč postaja, da se zlati časi Komisije za šund približujejo s svetlobno hitrostjo. Svetlobno zato, ker ima svetlobna hitrost bojda nekaj opraviti s potovanji skozi čas, cenzura v medijih pa nas bržkone močno spominja na čase, ki so že minili. Vade retro, torej. Razlogi gor ali dol, cenzura je, dragi bralci, poseg v osebni okus izvajalca in poslušalca, pa naj zagovorniki institucionaliziranega nadzora govorijo kar hočejo. Če se podamo po sledeh Mladininega članka na to temo, lahko celo ugotovimo, da imajo cenzurni podvigi slovenskih radij cev opraviti s politiko prav toliko kot z estetiko. Ti boga jarca. Pošteno povedano, politika je tokrat mnogo manj eksplicitna, ali če hočete, spretneje zakrita pod plaščem skrbi za estetiko besedil. In prav ta vnebovpijoča skrb za estetsko in lepo v besedilih je tisti rob, na katerem se vse skupaj zalomi - če bi namreč lahko postavljali kriterije, oziroma meje, do katerih se lahko gre, bi bilo vse zelo enostavno. Ker pa besedilopisci niso matematiki in se jim ne more predpisati dovoljenega maksimuma ali česa podobnega, postanejo kriteriji cenzure močno vprašljivi. Ali lahko, na primer, z gotovostjo trdimo, da besedila s spolno usmerjeno tematiko motijo večino poslušalcev ? In, zopet, ali je Domicljevo nakladanje o devici, ki ”je rada sklonila glavo” namenjeno izključno poslušalcem, ki se bližajo Abrahamu, ali pa bi Tomaž rad zabaval predvsem mlajše občinstvo. Vsaj za desetletje ali dve. Starejši bi se zdaj morali ogorčeno vprašati: Kdo kvari naše otroke ?!! In tu pridemo do ključnega vprašanja - le čemu bi bili Domicljevi umotvori kaj bolj bebasti od Zelenih možicev, ki da so prišli po žici, ”da videli bi Zemljo, prelepi naš planet” ? Že res, da imajo več 'opraviti s seksom, toda če vprašate mene, vam prisežem, da postane mladoletnik enako bebast ob poslušanju enih in drugih. Najhuje pa je, da si pravico odločanja o tem, kaj je škodljivo in kaj ne, jemljejo ravno tisti, ki so v preteklosti očitno pretirano poslušali tovrstno umetnost. Predvsem bi se morali uredniki radijskih hiš končno začeti zavedati, da ima poslušalec pravico izbirati glasbo, ki mu je všeč. Končno bi se to poznalo po priljubljenosti raznih oddaj. Enako velja za televizijo, ki je sicer res nacionalni medij številka ena in mora paziti na slog in dostojnost, toda to še ne pomeni, da bi morali cenzurirati vse, kar namiguje na spolnost in zadeve povezane z njo. Nejevernim lahko postrežemo s podatki o specializiranih oddajah na drugih nacionalnih televizijah, ki se ukvarjajo izključno z rock-ovsko produkcijo in so na sporedu ob takšnih urah, ko morajo malčki že sanjati o zvezdici zaspanki, starejši pa lahko s preprostim pritiskom na daljinski up-ravljalec spremenijo kanal in gledajo kaj manj iritirajočega. V' demokraciji je pač tako, da mora ravne večina skrbeti za pravice manjšin, oziroma marginalnih skupin. To dhjansko pomeni, da bi morali Domicljevo "Devico” in Bombino "Pičko” in kaj jaz vem kaj še vse ob morebitni dokončni prepovedi še zmeraj pustiti povsem dostopno tistim, ki jih seks in vulgarizmi v besedilih ne motijo. To pomeni neovirano medijsko promocijo, kar zopet pomeni vznemirjanje drugega dela javnosti in začaran krog je sklenjen. Svoboda javnega izražanja ? Pozabite nanjo. Consolidated: nov album NOVICE 28.9. so polit-raperji CONSOLIDATED izdali svoj tretji album, ki se imenuje ” Play More Musič”. Album je izdala založba Netwerk Europe, na njem pa se nahaja kar 27 posnetkov. "Beli Public enemy”, kot jih radi imenujejo, čeprav se trio iz San Francisca na vso moč otepa te oznake, so sami producirali album, končni miks pa je opravil Jack Dangers iz Meat Beat Manifeste. Consolidated so se na lanskoletni promociji svojega drugega albuma ”Friendly Fascism” ustavili tudi v Ljubljani in odigrali izvrsten koncert, ter obljubili občinstvu, da bodo prišli v Slovenijo v sklopu promocije naslednjega albuma. Upajmo, da bodo držali besedo. BABES IN TOVLAND prav te dni koncertirajo po Angliji, kar pomeni, da bodo vandrale tudi po Starem kontinentu. Če si bodo upale zopet priti v Slovenijo, še ni jasno. Dekleta so namreč igrale v Ljubljani na predvečer vojne v Sloveniji in se z velikimi težavami izvlekle iz vročih krajev. Medtem so pripravlja že prvi single, ”Bruise Violet", ki je bil vzet z njihovega novega albuma ”Fontanelle”. Hkrati pa so BIT podpisale pogodbo z Warner/Reprise. Za vse tiste, ki so jim pri srcu HAWKWIND, prihaja iz Anglije vesela novica: THE ORB bodo priredili njihovo uspešnico iz 1972 z naslovom "Sil-ver Machine". To pa še ni vse. Člani skupine Hawkwind, ki je še vedno aktivna, so pristali na sodelovanje s techno duom in bodo tudi igrali na posnetku. Izvirno, ni kaj. Se še spominjate THE THE ? Avtorski projekt Matta Johnsona, ki je vplival na celo generacijo pop intelektualcev, je po plošči Mind Bomb še odigral nekaj odličnih turnej-sodeloval je tudi Johnny Marr iz Smithsov- nato pa se je vse umirilo. Tokrat ponovno izdajajo single iz leta 1981, pravzaprav prvi vinilni izdelek tega glasbenega genija, z naslovom "Cold Speli Ahead”, kije veljal za pravo zbirateljsko redkost, saj je v začetni nakladi izšel le v 2000 primerkih. Poiščite pri založbi Some Bizzare. Po Abbamaniji bodo na svoj račun prišli še BONEY M. Založba Arista je namreč izdala Best of... album z največjimi uspešnicami nemškega camp-disco benda. "The Collection”, kot se kompilacija imenuje, vsebuje 11 posnetkov. Preko agencije Dallas, ki zastopa angleško založbo MUTE, je za slovensko in hrvaško tržišče izšlo nekaj zanimivih projektov. Predvsem velja omeniti ” Abba-esque” skupine ERA-SURE, ki je priredila štiri hite popularnega švedskega kvarteta, potem njihov zadnji LP "Chorus”, ” Kapital” skupine LAIBACH, in ”Henry’s Dream” Nicka Cavea. Laibach: Kraut und Roses TREND Imeti Laibach ” Kapital” majico. Tomaž je bil upornik, a rad sklonil je glavo, kadar cenzorjem kaj povšeči ni bilo. KONCERTI Slovenska koncertna promocija projekta Kapital skupine LAIBACH bo 9. in 10. oktobra v trboveljski elektrarni. S tema koncertoma skupina LAIBACH nadaljuje svojo svetovno turnejo, najobsežnejšo in najuspešnejšo v njihovi več kot desetletni karieri.Prvi koncert bo posnela filmska ekipa, ki po različnih lokacijah v Sloveniji snema celovečerni dokumentarec o NSK z delovnim naslovom "Predictions Of Fire” .LAIBACH pa je sicer sredi priprav na koncertne turneje po Južni Ameriki, Avstraliji, Hong Kongu, na Japonskem, v Ruski federaciji in Baltskih republikah, obetajo pa se tudi dodatni koncerti v Vzhodni Evropi. V Ljubljani se obeta še en. izreden koncertni dogodek. 3. 10. bodo v KUD France Prešeren nastopili GALLOPING CORONERS, edini vzhodnoevropski bend, ki snema za ameriško založbo ALTERNATIVE TENTACLES. Pri njih so izdali dva albuma, eden pa naj bi bil celo produciran od samih Dead Kennedys. VHK, kot se sicer bendu iz Budimpešte reče po madžarsko obstajajo že več kot deset let in predstavljajo enega izmed najboljših vzhodnoevropskih post punk bendov. 2. 10. pa bo v ŠTUK-u v Mari- boru koncert zagrebških PSIHOMODO POP. Kot predvozači bodo nastopili velenjski RES NULLIUS.Koncert, ki se bo začel ob 21. je organizirala Marševa Rock Agencija. Istega dne, torej 2. 10. bo v Žalcu, v klubu Bosscool v dvorani Hmezad koncert, na katerem bodo nastopili BLIND DAT E iz Rovinja, VERONIQUE, ROŽLETOVE SANJE, GODA in NI IMENA, vsi iz Celja. 8. 10. bosta v KUD France Prešeren nastopila predstavnika Newyorške off-off scene, saksofonist ROV NATHANSON in klaviaturist ANTHONV COLEMAN. Slednji sicer redno sodeluje z Johnom Zornom, medtem ko je Nathanson član skupine Lunge LIzards. Velika Britanija (NME)-neodvisni singli 1. SUGAR- Changes 2. MEDICINE- Medicine EP 3. PAVEMENT- Trigger Cut 4. THE SHAMEN- LSI 5. TEENAGE FANCLUB- Free Again 6. THROWING MUSE- Firepile EP 7. THE STRANGLERS- Heaven Or Hell 8. LEATHERFACE- Compact And Bijou 9. SPIRITUALIZED- Medication 10. THE DROP NINETEENS- VVionna ZDA (Billboard)-singli 1. BOVZ II MEN- End OfThe Road 2. TLC- Baby-Baby-Baby 3. MADONNA- This Used To Be My Playground 4. GUNS’N'ROSES- November Rain 5. SIR MIX-A-LOT- Baby Got Back 6. TOM COCHRANE- Life Is A High-way 7. EN VOGUE- Give Him Something He Can Feel 8. JON SECADA- Just Another Day 9. BILLV RAY CYRUS- Achy Breaky Heart 10. SHAKESPEARS SISTER- Stay Velika Britanija (NME)- klubska glasba 1. NIRVANA- Lithium 2. THE SHAMEN- Love Sex Intelli-gence 3. POP WILL EAT ITSELF- Bullet-proof 4. SUGAR- Changes EP 5. CUD- Purple Love Balloon 6. THE CHARLATANS- Tremelo Songj 7. PAVEMENT- Trigger Cut 8. SONIC YOUTH- 100 9. MORRISSEY- YouTe The One For Me Fatty 10. THE LEVELLERS- 15 Years Slovenija-Ultrazvočne erozije radia MARŠ 1. MINISTRY- N.VV.O. 2. BEASTIE BOYS- Jimmy James 3. BREEDERS- Salary 4. ALIČE IN CHAINS- VVould 5. FAITH NO MORE- Everything’s Ruined 6. DANZIG- Dirty Black Summer 7. 24-7 SPYZ- Break The Chains 8. HELMET- Ironhead 9. MAGNAPOP- Merry 10. SUICIDAL TENEDCIES- Til H ate You Better PISMA«^p^> Spoštovani odgovorni urednik! Oprostite, ker si dovoljujem, da vam pišem. Naj se na kratko predstavim. Sem kmečka žena čez 60 let starosti in težji bolnik na hrbtrenici, zato prebiram tudi vaš časopis, ki mi ga občasno kupi mož. Res marsikaj je zanimivega in tudi slike pokažejo kakšno novost. Slike ženskega akta ali po domače kar nage s pripisom: Stopite bliže, slovenski vojaki, to pa kar ne gre v časopis. Ali so naša slovenska dekleta res zaničevanja vredna ali jili hočete po-hujšati. Zakaj spoštovani urednik, ker vsak fant želi pošteno pridno dekle in le kot taka bo dobra žena in mati ter spoštovanja vredna. Jaz bi predlagala, da v takšnem obširnem čsLsopisu namenite tudi vzgoji malo prostora, saj mlad človek, ki stopi iz šole nima nikamor, da bi šel, če ne hodi v cerkev in tam slišal kakšno lepo besedo kakšni naj bi bili, potem nima nikamor drugam kot v disko. Naša mlada država rabi dobre delovne in poštene ljudi, če hoče, da se dvigne iz blata kakor slišim, da se reče. Gledam mlade tudi željne dela, pa ga ne dobijo, za na kmete jih je sram pa čeprav bi se preživeli in bi se ne bilo treba s tatvino preživljati. Škoda je, da tudi izobraženi ne dobijo službe, potem pa ni čudno, da gredo na slabo pot. In še to, zakaj toliko strank, včasih se je reklo, kjer je veliko gospodarjev se slabo gospodari. Prosim ne zamerite neuki ženi in slabi pisavi. Ker ste mogoče Celjan, vas pa vabim, da pridete na Šmartinsko jezero in bova ob sladkem jabolčniku še katero rekla. Moje pismo ni za objavo, le prošnjo mi izpolnite in bo marsikdo bolj vesel prebiral Lep pozdrav. HELENA ZUPANC, Šmartno v Rož. dolini Zakaj tako, ljubi rojaki, Slovenci! Slovensko javnost bi rad spomnil na gesla: ”V Evropo! Slovenci hočemo v Evropo! Evropa nam bo pomagala”, Hočemo doseči evropski standard življenja!” in podobno. Ta gesla so bila zelo aktualna pred osamosvojitvijo Slovenije in so delno še sedaj. Gesla so bila skovana v času, ko smo si Slovenci delali iluzije, da nas ob Evropa, kot dobra mati vzela v naročje. Vendar, opozoril bi vas na dejstvo, da smo Slovenci že v Evropi 1000 in več let, da smo tudi mi v daljni in bližnji preteklosti prispevali, h kulturnemu in vsestranskemu razvoju evropskega standarda. Poudaril bi rad, da ni prav nič potrebno, da ”gremo” v Evropo’ ker v Evropi že smo. Prav je, da se ozremo v zgodovino in poiščemo naše slovenske slavne može, ki so v preteklosti živeli izven meja Slovenije in dali marsikdaj Evropi. Torej, ne bo držala domneva, da nas Evropa ne pozna in ne ve za kvaliteto naših ljudi, ki je bila izpričana v sedanjsoti, kot v preteklosti. Opozoril, bi rad, da pojem Evropa zamegljuje resnico, dajo v bistvu tvorijo narodi, posebno v zapadni Evropi, ki se še dolgo ne bodo mogli odvaditi tiste pokvarjene igrice, ki jo igrajo otroci na dvorišču: ” ti si manjši, jaz sem večji, ha. in jaz sem pa še večji, od obeh, no, jaz sem pa največji in za tebe sploh "nočem” vedeti, ker si pač manjši ’ itd. Tako pride človek po grenkih izkušnjah, do spoznanja, da sicer smo vsi Evropejci, ki pa so se razvrstili po lestvici: npr. Angleži se smatrajo za sam vrh, nato pridejo Francozi, zatem Nemci itd. itd. vse dokler človek ne spozna, da nas zapadnoevropski narodi sicer smatrajo za Evropecje ’ ampak šele XII. klase. Ali smo mi to, po vseh preizkušnjah našega naroda v tem stoletju, kos mo premagali neverjetne duševne in telesne napore, in razvili voljo in željo, živeti, do neslutenih višin ’ to zaslužili, da nas evropski ljudje, kot po tihem dogovoru, molče uvrščajo na npr. XII. razred. Saj je res vendar to ne spremeni dejstva, da nas želijo videti na npr. XII. mestu, ker zahodni, pa tudi vzodno evropejski narodi se še dolgo ne bodo mogli odvaditi ’ ceniti narode z ozirom na velikost! Zato bi vas dragi rojaki, Slovenci opozoril: naslonimo se čim bolj na lastne sile in sposobnosti, ki jih imamo več, kot marsikateri evropski narod. Budimo samozavest in zaupanje v lastno slovensko pamet, ki je kot ustvarjena za urejanje Slovenije, kajti moramo si Slovenijo gospodarsko, politično, kulturno in družbeno urediti po naših slovenskih standsardih primerno naši stopnji razvoja in primerno slovenskemu človeku, da bo srečen živel v domovini in rojeval otroke. Treba je nujno poskrbeti za socialno varnost Slovencev, ta družbena dobrina iz preteklosti ni tako nepomembna in prav je, da jo ohranimo. Ne pa, da se opiramo na uvožene strokovnjake, ki hladno in neprizadeto svetujejo odločitve npr. v gospodarstvu ipd. Nikakor s tem nočem reči, da se ne bi dogovarjali in posvetovali z Evropo in sprejemali za nas koristne spodbude in sodelovanja. Slepo in zločinsko pa se mi zdi, tiščati v Evropo za vsako ceno, uvajati slepo in bliskovito tržno gospodarstvo, ter razprodajati tujcem tovarno za tovarno. Saj to so vendar naše tovarne, mi smo jih v preteklih letih ustvarili, sedaj jih ”pod super nujno” za minimalno ceno prodajamo tistim Evropejcem, za katere smo npr. na XII. mestu. Pa, dajte vendar ljudje premislite, kaj delate, saj nam boste razprodali domovino ”Evropejcem”, za katere bomo Slovenci le hlapci in ljudje XII. klase, kapital se bo pa prelival v dežele, ki so že sedaj mnogo bogatejše od Slovenije. Ali se res ne da nič storiti? Ali se res ne da nič storiti? Ali res ni mogoče pred ”Evropejci” obvarovati naših tovarn, železarn, hotelov, elektrarn, mineralnih vrelcev? Saj je vse prav, sodelujmo z Evropo, vendar ne kot hlapci, temveč, kot suveren narod, ki se zaveda svojega bogastva, svojih sposobnostih in svojih vrednosti. To smo dolžni spominu mnogih plemenitih Slovencev, ki so živeli in umrli za svoj slovenski narod, ki so ga ljubili do zadnjega diha. Enako smo dolžni tudi do naših zanamcev. Lepo pozdravljeni ANDREJ KUMŠE, Ljubljana Dr. Rugelj ima prav Spoštovani gospod Šimenc! Zakaj pa ne objavite vsega tega, kar naj bi bremenilo dr. Ruglja, v neki svoji knjigi? Na tak način bi slovenska javnost izvedela, kaj pravzaprav je to, kar vas je pri njegovem delu motilo oziroma vas moti. Tudi sama bi jo prebrala. Dr. Rugelj pa bi lahko javno odgovoril na te obtožbe. Zdi se mi, da bi bilo to bolj pošteno od vas, kot pa da nenehno namigujete in grozite z objavo tega gradiva. Človek lahko ovrednoti nek pojav tako ali pa tako. Lahko ga tolmači v skladu s svojimi življenskimi interesi, lahko pa tudi ne. Lahko zamenja vzrok s posledicami, če je informacij prem Mo in so prisotna le namigovanja, lahko zapolni prazne prostore s svojimi miselnimi konstrukti, ki so pač produkt njegovih izkušenj, znanja pa tudi želja, bojazni... In se oddalji od resnice nekega pojava, ki pa obstaja neodvisno od njegove predstave o njemu. Na primer: Omenjate samomor mladeniča iz Primorske. Kako pa vi veste, kaj ga je pognalo v tako tragično smrt? Kako morete vedeti, kaj se je dogajalo v njegovem srcu tisti trenutek? Vam je to povedal njegov oče? Kako pa more on to vedeti? Čeprav lahko sklepam, daje predvsem alkoholizem očeta in s tem nevzdržno življenje v takšni družini, vzrok za ločitev, tega seveda ne morem z gotovostjo trditi, ker nimam dokazov. Kot jih nimate vi za vzrok samomora tega fanta. Mogoče pa se tega zaveda tudi uradna psihiatrija. In pač zato molči. Ne vem pa , zakaj ne molčijo o delu dr. Ruglja, saj ga tudi ne poznajo. Kako, če jih pa ni nikjer tam, kjer smo mi. Imajo nadčutne sposobnosti? Vsekakor sem kot bruculja bolj pri stvari kot nekdo, ki te stvari videl ni. Sem pač tu, čutim, doživljam sebe, skupino, dr. Ruglja. Gospod Šimenc, bodite bolj konkretni in povejte nekaj več o tako imenovanem selektivnem izboru pacientov. Namreč, nisem dobila vtisa, da smo izbrani. Mi smo tisti, ki smo izbrali dr. Ruglja in njegov program. Nekoč je na sestanek naše skupitie prišel par, ki po mojem mnenju ni imel skoraj nobene možnosti, da se uredi. Na sestanek skupine je v resnici prišel le enkrat in nikoli več, Vendar je tedaj dr. Rugelj optimistično in vzpodbudno deloval, saj, dko ve, lahko se zgodi čudež. Zdi se mi, gospod Šimenc, da niste dobro razumeli pojma "večna ljubezen”. Zame je večna ljubezen to, kar nas zbližuje, ocean v katerem plavamo, energija, ki jo nekateri ljudje lahko kanalizirajo v pojavni svet. Nisem mislila na "krščansko” zaobljubo: ”Zvesta, zvest ti bom do groba! Pa čeporav si drug drugemu izkopljeva oči!” če vas zanima, kaj ljubezen je, berite Rajneesha, ki je precej pisal na to temo. Dr. Rugelj je moralna osebnost. Vem, da so vezi v njegovi družini globoko človeške. To se pač čuti. V pogledu, tonu glasu, izrazu obraza... če pa je v televizijski oddaji ”Moški in ženska” izrekel kaj provokativnega, verjamem, da je to izrekel s točno določenim namenom. Gospod Šimenc, prav nič nekritično ne ponavljam ”izreke iz arzenala” Bohoričeve. Do mnogih spoznanj sem se namreč dokopala, še preden sem se vključila v njegovo skupino. Videla sem pač nekaj znancev, prijateljev, ki jim uradna psihiatrija ni prav nič pomagala. Poglobila pa je njihovo obrobnost s tem, da so dobili pečat duševnega bolnika, ki ga je potrebno zalagat s pomirili in ga napravit še bolj nebogljenega, kot v resnici je. Ta program je za ljudi, ki jim lahko dr. Rugelj pomaga. Trdim, da je po psihiatričnih bolnicah kar nekaj ljudi, ki bi jim ta program bistveno bolj ustrezaj. Seveda pa ne vsem. Pravite, da ruši osebno integriteto ljudi. Ne bi rekla. On točno ve, da nekaj, kar velja za enega, ne velja za drugega. Pod nekim vplivom smo pa tako in tako vedno. Tudi vei, gospod Šimenc. Modro je, da sami izberemo pod katerim vplivom bomo. Ne bi pa rekla, da nas skuša vezati na svojo osebnost. Mislim, da želi doseči predvsem to, da bi znali in si upali vsakomur pogumno pogledati v oči in argumentirano braniti svoja stališča. Delovati po svoji vesti, moralnih zakonih in ne na ukaz. Kaj ni to nekaj veličastnega? Upam, da ne mislite, da pišem na ukaz, ker bi vas morala razočarati. Je pa res, da sem mu pred objavo poslala svoj prvi tekst in ga prosila za slovnične popravke, ker vem, da obvlada pravopis bolje od mene. Vrnil mi ga je brez popravkov, brez komentarja. Brez zamere. Srečno tudi vam. MARJETKA MANFREDA, Tolmin Za celjsko regijo kot volilno enoto! Celjski območni odbor SNS v celoti podpira zahtevo po celjski regiji kot volilni enoti in se pridružuje mnenjem strank (Delavske Stranke, Stranke Krščanskih Socialistov, Demokratične Stranke Upokojencev, Solial-istične Stranke, Stranke Demokratične Prenove). Sicer pa smo v naši stranki že odgovarjali na vprašanje interesov po razbijanju regij. Gre za interese Ljubljane kot centra, da zavlada Sloveniji kot provinci v vseh ozirih (ekonomskih, kulturnih, političnih idr.). Zato se je potrebno s skupnimi močmi ne glede na strankarsko pripadnost boriti proti vsevečjemu centraliziranju Slovenije, saj vemo kakšne odnose vzpostavlja Ljubljana do province. Enostranske -izkoriščevalske! Dejstvo pa je, da najmanj 80kar se dogaja v Ljubljani ustvarjajo ljudje iz "province” (gospodarstvo, politika, šolstvo, znanost). LJUBLJANČANI so lenuhi, kot vsi prebivalci vseh metropol po svetu in tako je tudi pri nas. Glede političnega udejstvovanja pa je naša stranka že zdavnaj opozarjala, da se bo po teh volitvah nagnetlo v novi parlament ljubljansko jedro in to v vseh strankah (levih, sredinskih, desnih). Zato tudi ni čudno, da se iz ”centra” poraja takšen administrativen načrt za razbijanje regij. S tem se želi doseči popolno zmedo na volitvah v provinci, ker se bo le tako preprečilo, da bi prišli vidnejši predstavniki iz ”province” v parlament. Očitno pa je tudi, da v "centru” niso nič kaj navdušeni za Slovenijo regij, dejstvo pa je, da smo Slovenci tudi Štajerci, Korošci, Primorci, Prekmurci in Dolenjci in vsaka od teh regij je bogatejša od druge po številnih posebnostih, ki jih je potrebno razvijati in ne zatirati. Zagovorniki ”centralizma” že opletajo z duhovi kantonizacije ter pleteničijo o majhnosti Slovenije. Tudi majhno je lahko mno-golično. Zadnji čas je že, da celjska regija postane to kar je nekoč že bila, ko je bila ljubljanska še močvirje... GREGOR URANIČ, SNS za sp. Štajersko, Celje Zamenjava denarja Slovenska država se pripravlja na zamenjavo denarja.Dan zamenjave naj bi bil po nekaterih podatkih 7. oktober, ko bomo iz-gleda izgubili priložnost za pametno potezo na monetarnem področju in bomo stopili nazaj na jugoslovansko pot, kakršno je začrtal že Markovič. V medijih je bilo objavljeno, da je Odbor za kreditno monetarni sistem in politiko slovenske skupčine presodil, daje najboljša menjava 1:1, kar meče veliko senco na strokovnost omenjenega odbora, kakor tudi na politično usmerjenost njegovih članov, če že govorijo, da je denar državni simbol, naj ga potem na tak način tudi obravnavajo. Edina pravilna zamenjava starih za nove bankovce bi bila 100 starih za 1 novi tolar. Že enostavna logika, ki jo ima vsak slovenski kmet lahko pojasni vse skupaj. Zdaj je vrednost enega SIT približno 0,0172 DEM ali bolj jasno 1 SIT je 1,72 pfeniga, pri vrednosti 58 SIT za 1 DEM. Pri menjavi 1:100 bi se razmerje SIT napram trdnim evropskim in svetovnim valutam dovolj pametno ustalilo, saj bi vrednost sedanjega tolarja prevzela enota stotin. To bi pomenilo takele vrednosti v primerjavi z DEM: 1 stotin bi bil vreden 1,72 pfeniga, in 1 SIT bi veljal 1,72 DEM. Zgolj za primerjavo naj povem, da najmanjša nomi-nala evropskega kovanca (če izvzamemo Albanijo in še kakšno podobno državo) 0,6 SIT. če pa ostanemo pri sedanji odločitvi Odbora (morda so se le zmotili in pozabili dopisati dve ničli za številom 1) bi naj manjši kovanec za 1 stotin veljal le 0,000172 DEM, kar bi pomenilo da je kovina v kovancu vredna okoli 100 krat več kot je njegova nominalna vrednost. V tem primeru lahko pride do rušenja ali vsaj hudega načetja slovenskega monetarnega sistema. Enostavno povedano, bi nekdo kupil za 5000 tolarskih bankovec eno stotinskih kovancev in jih nato kot kovino prodal za 100 kratno vrednost in za kovance kot kovino iztržil 500.000 SIT. Mislim da ga ni predpisa, ki bi lahko preprečil tako obliko trgovine. Še ene zadrege pa bi se rešili kar mimogrede. Stari tolarski bankovci bi lahko ostali v obtoku kol drobiž do zamenjave za kovanec. Razlika med novimi in starimi bankovci bi že sama izključevala možnosti zamenjave in špekulacij. Obenem bi lahko počakali tudi z izdajo 5000 tolarskega bankovca, kar bi Republiki Sloveniji prihranilo ogromno vsoto denarja. Ker si ne morem predstavljati take kronske neumnosti, zato še enkrat mislim, daje Odbor le storil napako pri obveščanju novinarjev, kajti tako velika neumnost prav res skoraj da ni mogoča. ZMAGO JELINČIČ, Slovenska Nacionalna stranka Verouk v osnovni šoli Ta mesec se je začel pouk. Veliko se je slišalo, da se bo uvedel verouk v osnovno šolo. Posebno v tretji razred, ker je treba otroke, ki so krščanske vere pripravit za prvo sv. obhajilo. Katehet verouka, da bo prihajaj po končanem pouku v razred vsak ponedeljek eno uro in vsak četrtek po pouku eno uro. Torej dve uri na teden. Tisti otroci, ki niso krščanske vere pa bi po pouku odšli domov in ne bi bili pri verouku, ker verouk ne bi bil obvezen. Nekateri otroci obiskujejo cerkev in tam imajo verouk. Toda ne vsi. So šolarčki, ki pozabijo (ker imajo starše zaposlene, da bi otroka spomnili naj gre v cerkev). So tudi otroci, ki imajo veliko učenja in več domačih nalog in zato ne gredo k verouku v cerkev. Zato bi bilo dobro, da bi g. katehet prihajal v razred in jih vsaj toliko naučil, da bi bili otroci vsaj sposobni, da lahko gredo k prvemu sv. obhajilu. To je za otroke lep dogodek. To bi bilo zadovoljstvo vseh staršev, ki si želijo, da bi otroci lahko prihodnje leto bili pri sv. obhajilu. Ne bi bilo prav, da otrok odraste, postane polnoleten in kot kristjan ni bil pri sv. obhajilu in ne pri sv. birmi zato, ker ni bil zato pripravljen, naučen. Prosimo, da bi se ta mesec začel verouk v razredu. Otroci tretjega razreda gredo k sv. obhajilu, četrti razred pa k sv. birmi. ”V Celju verouk v razredu”. MILENA REBERŠEK, Celje (in ostali starši) STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI PREVERITE SAMI SEBE NOTRANJI GLAS V ljudeh obstaja nek »notranji glas«, vendar ga človek v določenih primerih posluša ali ne. Kam sodite vi? 1. S partnerjem sta se sporekla, a čutite, da imate prav vi. Kaj napravite? A) Velikodušno ponudim spravo 2 B) Upam, da se bo opravičil O C) Pričakujem, da se bova v miru dogovorila 4 2. Z nekom se želite omožiti ali oženiti le zato, ker je na poti otrok. A) Vsekakor O B) Morebiti 2 C) Nikakor 4 3. Se vam zgodi, da se zaradi določenih odločitev kesate in bi jih želeli izničiti? A) Pogosto O B) Včasih 2 C) Redko 4 4. Ali se dogaja, da vabite goste, ki vam niso prav pri srcu, a čutite obveznost, da jih povabite? A) Da, vsekakor O B) Redko 2 C) V nobenem primeru 4 5. Katerega od teh izrazov najpogosteje uporabljate, kadar ocenjujete tuje stališče? A) To ni pametno O B) Krasno 2 C) Pravilno 4 6. Kaj vas pri drugih najbolj nervira ? A) Netočnost O B) Aroganca 4 C) Prevelika radovednost 2 7. Kateri od naštetih hobijev vas najbolj navdušuje ? A) Joga 4 B) Tenis O C) Keramika 2 8. Za sprostitev imate na voljo frizerski salon in čokolado. Kaj bi izbrali? A) Frizerski salon 4 B) Čokolado 2 9. Spet izbirajte. Kam bi raje pobegnili iz stresa, ki ga doživljate? A) Frizerski salon 2 B) Čokolada 4 Seštejte število točk in preberite, kakšni ste. Do 12 točk Delate zoper lastno naravo. Prizadevate si, da bi izpolnili pričakovanje vaših sogovornikov, v sebi pa čutite povsem drugače. Zaradi tega ste pogosto nezadovoljni. Ne smete se toliko bati tujih stališč, za to, kar počnete, konec koncev sami odgovarjate. Na kratko, niste človek, ki bi poskušal svoj notranji glas. Od 14 do 26 točk Dovolite si, da vas v zelo pomembnih življenjskih situacijah vodi vaš notranji glas, če pa gre kaj narobe, skušate to spremeniti. V malenkostih ste pogosto pripravljeni na kompromis, vendar ste tudi tu zelo previdni. Niste oseba, ki odločno pravi da ali ne, raje si pomagate s stavki »če mene vprašate, ne bi« in podobno. Morate biti odločnejši. 28 In več točk Ste močna osebnost in zaupate v moč svojega notranjega glasu. To je vaše vodilo in življenjska izkušnja. Zaradi tega se ne bojite drugim reči ne ali da in kadar po svojem notranjem glasu ugotovite, da se stvari ne odvijajo normalno, se distancirate od drugih. Ni lahko biti pošten do vseh. HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. V tem tednu boste prišli do resne-I ga spoznanja, kaj pomeni v življenju dajati in sprejemati. Ta ugotovitev bo posebej važna v vaših odnosih do partnerja. Na delovnem mestu se ne razburjajte, ohranite živce. Srečne številke 3, 11, 17, 20, 24, 40. Bik 21. 4.-20. 5. Kdor si bo drznil priti na dan s kakšno teorijo, bo potegnil kratko. Za vas velja za zdaj samo akcija. S svojim šarmom boste marsikoga očarali, a raje ne pretiravajte. Pazite tudi na svoje kilograme. Srečne številke 3, 5, 10, 12, 34, 37.______________________________ Dvojčka 21. 5.-21. 6. Dvoje* m j Niste še premostili težav z uvelja-| vitvijo na delovnem mestu. Dobro bi naredili, če bi uporabili nekaj svoje prirojene diplomacije. V ljubezni so na vidiku nesporazumi, ker zahtevate očitno preveč naenkrat. Srečne številke 4, 14, 18, 20, 22, 40. Rak 22. 6.-22. 7. I Čas je primeren za krajše potova-_____j nje. Malo sprostitve bi vam še kako pomagalo, da bi si pridobili energijo za odgovorno delo. V osebnem življenju vas časa veliko presenečenje. Kar vidite v slabi luči, je dobro. Srečne številke 5, 17, 23, 29, 43, 44.____________________ Lev 23. 7.-23. 8. B Imeli ste precejšnje denarne probleme, zdaj je na vidiku rešitev, ki jo kaže sprejeti z obema rokama. Če si želite izboljšati svoj položaj, morate zavihati rokave in kaj storiti. Bodite v vsem zelo strpni. Srečne številke 19, 24, 25, 39, 41, 45. Devica 24. 8.-23. 9. Sfljj Podlegate zmotnemu občutku, da KJŠfl imate v vsem prav. Pri tem vam pomagajo lažni prijatelji. Skušajte se zresniti in si ustvarite kritičen odnos do ljudi. Tudi denarno ne živite prek svojih možnosti. Srečne številke 10, 11, 13, 24, 29, 31. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Če ste ostali pri zelo privlačnih, a nestvarnih predlogih in trdni v svojih stališčih, se vam bo obrestovalo. Imeli ste prav, da niste nasedli obljubam. Pazite na denar, vsak nakup še raje odložite. Srečne številke 10,11, 20, 29, 33, 43. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Ne zavračajte pobud, ki jih dobiva-BUilSte iz bližnje okolice. Med njimi je marsikaj zelo koristnega, kar utegne spremeniti vaše življenje. Ljubosumnost, ki vas bo dajala, pa preženite, nima prave podlage. Srečne številke 2,14, 17, 26, 33, 45._____________________________________ Strelec 23. 11.—21. 12. Prihajajo še kar mirni dnevi. _ V službi in zasebnem življenju bo ilo vse gladko. Upravičeno ste zadovoljni s tem, kar ste dosegli. Pazite pa na zdravje in posebej se varujte prehladov. Možni so zapleti. Srečne številke 2,6,11,23, 25, 39. __________________________________ Kozorog 22. 12.-20. 1. Ste polni energije in optimizma. haM Izrabite svoje počutje in se lotite težkih nalog, ki vas še čakajo. Vse vam bo šlo odlično od rok. Ob koncu tedna boste malo presenečeni. Izključen ni niti zadetek. Srečne številke 6,11,17,18, 27, 41. ________________________________ Vodnar 21. 1.-19. 2. Zdelo se vam bo, ko da ste v precepu in ne veste, kaj storiti. Ne pretiravajte in ne hitite, v nekaj dneh se bo same po sebi pokazale dobre možnosti za rešitev težav. Za zdravje poskrbite najraje sami. Srečne številke 33, 37, 38, 40, 43. 44. Ribi 20. 2.-20. 3. Pazite na svoje moči in ne delajte ničesar, kar ni res nujno potrebno. "Veliko energije boste namreč potrebovali za tisto, kar je pred vami. Če se vam bo zdelo pretežko, ne obupajte, pomoč bo prišla od strani. Srečne številke 2, 22, 23, 27, 30, 39. BESEDE PISATELJA ALFRED PdBLIM »Stal je pred vrati zapora v Teglu in bil prost. Še včeraj je tičal v kazenskem oblačilu in z drugimi vred okopaval krompir zadaj na zakenskih njivah. Zdaj je koračil okoli v žoltem površniku, zadaj so okopavali, on pa je bil prost. Gledal je, kako je električna za električno vozila mimo, pritiskal hrbet ob rdeči zid in ni odšel. Paznik pri glavnih vratih se je že nekajkrat sprehodil mimo njega, mu pokazal pravi voz, pa ni šel. Nastopil je grozni trenutek, štiri leta so minila. Črna železna krilna vrata, ki jih je že leto dni opazoval z rastočim odporom, so se za njim zaprla. Spet so ga postavili v zunanji svet. Notri so sedeli drugi, mizarili, loščili, prebirali, klejali in imeli še dve leti, še pet let pred seboj. On pa je stal na postaji. Kazen se je začenjala. Stresel se je, pogoltnil. Si stopil na nogo. Nato je vzel zalet in sedel v električno. Sredi ljudi. Gremo. V začetku je bilo kot pri zobozdravniku, kadar zgrabi s kleščami za korenino in vleče, bolečina narašča, glavo hoče raznesti. Obrnil je glavo nazaj proti rdečemu zidu, toda električna je švignila z njim po tiru, tako da je bila samo še njegova glava obrnjena proti zaporu. Voz je napravil ovinek, drevesa, hiše so se postavile vmes. Pojavile so se živahne ulice. Ljudje so vstopali in Izstopali. V njem je nekaj zgroženo vpilo: Pozor, pozor, začenja se. Konica nosu mu je zledenela, prek lic mu je brnelo... Nazaj ni mogel, tako daleč sem se je pripeljal z električno, odpustili so ga bili iz zapora In moral je noter, še globje noter. Saj vem, je vzdihnil sam pri sebi, vem, da moram noter in da so me odpustili iz zapora. Saj so me morali odpustiti, kazen je minila, vse ima svoj red, birokrat opravlja svojo dolžnost. Saj bom šel noter, morem pa ne, ljubi bog, ne morem.« (Berlin, Alexanderplatz). LUKNJE V PRORAČUNU PARIŠKEGA LOUVRA ZDRAVICA OR MONI LISI Zaradi nenehnega pomanjkanja denarja so si v pariškem Louvru dolgo časa belili lase, nato pa našli domala neizčrpen vir dohodka, ob katerem pa se francoski muzealci gromoglasno zgražajo, industrialci, poslovneži in snobi pa uživajo v privilegijih, ki dostopni le redkim smrtnikom. Ugodje stane tudi na desetine in desetine milijonov preračunano v tolarje. Za te velike denarje za nekaj ur oddajajo najznamenitejše dvorane v najznamenitejšem svetovnem muzeju. Uprava muzeja se je sklenila ekonomsko osamosvojiti in izkoristila je želje tistih, ki si za velike zneske lahko privoščijo koktajl ali promocijo določenih izdelkov v edinstvenem zgodovinskem in umetniškem okolju. In res se je kmalu pokazalo, kako donosen je ta posel. Možnost so z obema rokama pograbili francoska letalska industrija, modni kre-ator Ives Saint-Laurent, švicarska banka SBS, italijanska Fiat in Olivetti in še marsikdo drugi. Pojavile so se tudi že specializirane posredovalne agencije, ki ponujajo v najem po sistemu ključ na roke posamezne galerije in muzeje in petičneži lahko uživajo v družbi Mone Lise in drugih slikarskih mojstrovin ali pa jih izkoristijo kot scenografijo za velikopotezno promocijo nove dišave, letala, avtomobila, računalnika. SPOMIN NA KOGOJA Danes opoldne je v Kultur- Kogoja. Razstavo z naslone - informacijskem centru vom Moja notranjost sta pri-Križanke v Ljubljani predsed- pravila Narodna in univerzi-nik slovenskega predsedstva tetna knjižnica v Ljubljani in Milan Kučan odprl razstavo ljubljanski Mestni muzej, ob stoletnici rojstva Marija VULKANIZv in AVTOPRAL 'M ACiJA nudi storitve z najbolj sodobnimi stroji .NICA jik Rosando i PREVOLNIK bnxvowii IjSf / BOSANDO i VlLKAfitZAC/JA / \uv avtotbm^huJ Jeharte. tel.: (063) 32-900 BORŠTNIKOVO SREČANJE, MARIBOR 92 SELEKTORJI MOČNO POOSTRILI MERILA Letošnja selekcijska komisija za izbor predstav na 27. Borštnikovem srečanju, ki bo od 20. do 29. oktobra v štajerski prestolnici, je pod predsedovanjem dramskega igralca Borisa Cavazze temeljito pregledala ponudbo predstav v slovenskih gledališčih v sezoni 1991/1992. V uradni program je soglasno predlagala vsega sedem uspešnih gledaliških ustanov, šest v tekmovalnem delu in eno izven uradne konkurence, s tem pa sprožila tudi precej negodovanja v nekaterih gledaliških hišah, kjer so bili vajeni avtomatske uvrstitve na ta ugledni slovenski gledališki festival. V izboru so Drama SNG Ljubljana s predstavo Henrika Ibsna Peer Gynt v režiji Slobodana Unkovskega in predstavo VVilliama Shakespeara Timon Atenski v režiji Vita Tauferja. Ansambel Drame SNG Maribor bo nastopil s tremi predstavami: z Dogodkom v mestu Gogi Slavka Gruma v režiji Damirja Zlatarja Freya, s Carmen Pro-spera Merimeeja v režiji Tomaža Pandurja in z Moliero-vim Don Juanom v režiji Paola Magellija. Skozi selekcijsko sito je prišlo Gledališče Glej, Be-tontanc, Ljubljana in žirija predlaga, da bi predstavi Za vsako besedo cekin v režiji Matjaža Pograjca in Hamlett Packard v koprodukciji s Cankarjevim domom v režiji Tomaža Štrucla združili v skupnem večeru pod naslovom Play Glej. Kozmokinetični kabinet Noordung bo v Mariboru predstavil Kapital v režiji Dragana Živadinova, Mestno gledališče ljubljansko Luigi-ja Pirandella Kaj je resnica v režiji Dušana Jovanoviča, Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice pa predstavo Samuela Becketta O, srečni dnevi v režiji Mileta Koruna in Sama Shepparda Pokopani otrok v režiji Dušana Jovanoviča. Zunaj konkurence predlaga komisija predstavo Lutkovnega gledališča iz Ljub- ljane Stvarjenje v režiji Uroša Trefalta. V sestavi programa letošnjega mariborskega Borštnikovega srečanja veljajo drugačna merila kot leta poprej, gre za prikaz kakovostnega in razgibanega repertoarja, minula sezona pa ni bila ravno med najbolj briljantnimi slovenskimi gledališkimi dosežki. Kvalitetnih predstav na velikih odrih ni bilo prav obilo in komisija je ugotovila, da so se mnogo pomembnejše stvari za razvoj in podobo slovenskega teatra dogajale na malih odrih, v svobodnih in neodvisnih gledaliških skupinah z mladimi inventivnimi ustvarjalci svežih prijemov, ki so osvobojeni pritiskov komercialne uspešnosti. -es SLIKE S KRVJO Južnofrancoski slikar Lucas zna svojo strast do bikoborb zelo dobro vnovčiti in že štiri leta slika izključno prizore iz arene, vsako delo pa pušča nedokončano. Rdečo ruto v njegovem ateljeju napravijo njegovi sodelavci toreadoriji in to z barvo, v kateri je sveža bikova kri. Slike potlej prodaja po 30.000 DEM in posel mu gre izjemno od rok. MALA GALERIJA LJUBLJANA RAZSTAVA HERMANNA NITSCHA V torek so v Mali galeriji v Ljubljani odprli razstavo novejših del svetovno znanega avstrijskega umetnika Hermana Nitscha, ki se je v zgodnjih šestdesetih letih uveljavil kot vodilni predstavnik tako imenovanega akclonlzma in so še posebej njegova dela vzbujala različne odmeve, od navdušenja do pomislekov in odkritega zavračanja. Kljub temu se je vedno bolj jasno kazalo, da gre za res pomembnega umetnika, kar navsezadnje potrjuje Nitsc-hovo sodelovanje na pomembnih umetnostnih razstavah, med drugim na kasselski documenti. Njegova dela hranijo nekatere najuglednejše zbirke moderne likovne umetnosti. Nitsch ustvarja umetnost kot celostni projekt, v katerem naj sodelujejo vsi gledalčevi čuti. S svojim »orgijsko-misterijskim« gledališčem vodi udeležence do robnih vprašanj telesa, življenja, smrti, umetnosti in obreda. S svojimi pogosto šokantnimi akcijami poskuša razkriti prikrito, potlačeno stran naše resničnosti in jo ponuditi v katarzično dojemanje in hkrati estetski užitek. Razstavo je Moderna galerija pripravila v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran, v času trajanja razstave pa so v Informacijskem centru Moderne galerije razstavljene fotografije in vsak dan bodo tudi nenehno predvajali video filme s posnetki njegovih akcij. POTOVANJE V MODRO Konec meseca pripravlja plesna skupina Igen v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju stoto uprizoritev predstave Branka Zupanca »Potovanje v modro« v koreografiji Igorja Jelena. Mladi plesalci so z njo gostovali že širom po Sloveniji MARIBORSKI POLICISTI RAZREDČILI BORBENE VRSTE IZTERJEVALCEV DOLGOV PEST NAMESTO OBRESTI Donedavno tovariši pri kraji in vlomih so se tokrat spravili na sotrudnika, ker je pozabil poravnati dolg. Najprej so ga ugrabili in premlatili, nato ga v prtljažniku avtomobila malo prevažali po Pohorju, da bi mu zatem milostno naklonili poravnavo dolgovanih tisoč mark tako, da bi jim odprodal svoj Citroen AX. Vsa zgodba diši po scenariju slabega filma, vendar 21-letni D. B. iz Borove vasi v Mariboru ne deli istega mnenja. Malo pred polnočjo, ko se je iztekel nedeljski večer, so ga pred stanovanjskim blokom pričakali nekdanji kompanjoni: 19-letni M. J., 20-letni D. O., ker je nekdanji »kompi«, 33-letne- mu M. J. pozabil vrniti tisoč mark. Snidenje se je začelo, tako trdi dolžnik, s pestjo v obraz. Udarec je bil pravšnji, saj je D. B. padel po tleh, kjer je moral ležati, dokler se ni pojavil upnik. Po prihodu upnika je bilo ugotovljeno, da nekdanji sodelavec ustreznega števila mark nima, v izogib morebitnemu sprdo-vanju dolžniških odnosov in prikrivanju je bilo zato odločeno, da se mora »dobrovolj-no« zdegati v lastni avtomobil. Ko je trojica tako nevsakdanji upniški tovor spravila v avtomobil, je bilo spet sklenjeno, da je vse nared za krajši rally po pohorskih vijugah. Trojica se je namreč z nesrečnikovim avtomobilom in z lastnikom odpravila proti Arehu. Med vožnjo so lastniku dobro pretipali kosti, ob postanku na travniku MARJAN ŠOŠTERIČ TRDI, DA S ŠTIRIMI STRELI NI HOTEL MORITI PIŠTOLA SESULA OBUTEGA MAČKA Veliki senat celjskega temeljnega sodišča, ki ga je vodil sodnik Miran Pritekelj, je prisluhnil obrambi obtoženega 33-letnega Marjan Šošteriča In za nedoločen čas obravnavo preložil. Medtem bi zaslišali pričo, ki je baje videla spor, Izvedenec sodne medicine pa bi naj okvalificiral poškodbe druge nesrečne žrtve. Lani, 17. julija, je prišlo v starem mestnem središču do nevsakdanjega obračuna med lastnikom in najemnikom nekega poslovnega prostora. Najemodajalec je namreč potegnil pištolo in z vetrni streli skušal poračunati z najemnikom in njegovo ženo. Slo je za 33-letnega Marjana šošteriča, novopečenega podjetnika, ki je oddal svoj lokal v najem švicarskima državljanoma, zakoncema Rolandu in Jolandi Koel-la. Zaradi zadobljenih ran je nesrečni Rolando 5. avgusta umrl, Jolanda pa še danes toži za posledicami. Dvoboj pri Obutem mačku, kot se je lokal popularno imenoval, je razburil celjsko srenjo. Kako tudi ne, saj se ne zgodi vsak dan (k sreči), da ti na vsem lepem v najožjem mestnem središču meni nič tebi nič pokajo pištole. Kot je takrat ugotovila policija, tudi preiskava je to potrdila, pa tudi obtoženi s svojim zagovornikom dejanja ne zanika, spremenjen bi naj bil le vzrok, zakaj je prišlo do streljanja. Po trditvah obtoženega in njegove žene, Švicarja naj ne bi spoštovala dogovora in se držala najemne pogodbe. Še več, večer pred obračunom bi naj celo napadla obtožen-čevo ženo. To bi naj bil vzrok za poznejši fizični obračun in streljanje. Marjan Šošterič svoj zagovor temelji na trditvi, da ni hotel moriti, temveč Švicarja le onesposobiti. Kakorkoli že, hudo ranjeni 39-letni Rolando Koella je za posledicami ran umrl, njego- va žena Jolanda pa baje še zdaj trpi, ker rane še niso povsem ozdravljene. Nesrečna Jolanda, ki je zaradi nepomembnega vzroka ob moža trdi, da niti ona, niti njen mož nista napadla, kaj šele pretepala obtoženčeve žene, kar bi naj bil povod za uboj. Sodnik Miran Pritekelj je po posvetu s sodniškim zborom razsodil, da bo senat prisluhnil predlogu obrambe, ki predlaga zaslišanje še ene priče. Ta bi naj razsvetlila dogodke pred tragičnim streljanjem, sodni izvedenec pa bi naj pripravil analizo poškodb, ki bi jih naj ob napadu zadobila žena obotžene-ga. Obravnavo so zato prekinili za nedoločen čas. ROMUNSKI DENAR KUPI PAPIRJA V Romuniji se uresničujejo najbolj črne napovedi. Njihov denar, ki vrtoglavo Izgublja vrednost, je dober le še za toaletni papir. Dobesedno. Časnikarji pišejo, da jim je nek študent poslal primerek toaletnega papirja, v katerem so delčki bankovca za sto lejev. Predstavnik Narodne banke Romunije Vasile Bar-cu je izjavil, da iz banke vsak teden pošiljajo na tone starih bankovcev v reciklažo, včasih zares za toaletni papir. nlnms GRADIS GRADBENO PODJETJE CELJE Ul. XIV. DIVIZIJE 10 CELJE TEL 063 26-634 JESEN JE TU! POSKRBITE ZA VAŠ AVTO ŠE PRED ZIMO. IZKORISTITE PRILOŽNOST! V NOVI VASI V CELJU PRODAJAMO GARAŽE NA OBROČNO ODPLAČEVANJE POD UGODNIMI POGOJI. pri Arehu so na dokajšnji višini in svežem zraku znova načeli pogovor o vračilu. Sodeč po pripovedovanju prizadetega D. B. je zgodbo verno prenesel policistom in preiskovalnemu sodniku, kaže, da ga po prepričanju izterjevalcev ti med vožnjo niso dovolj pretepli in so zato s tovrstnim prepričevanjem nadaljevali tudi na jasi pred cerkvijo. Ko tudi to za njih ni bilo dovolj prepričljivo, bi ga naj primorali, da je pod prisilo »prodal« svoj Citroen AX za dolgovanega tisočaka upniku. Po vsem sodeč tudi »kupoprodajna« pogodba J. M. ni več bila dovolj, saj je svojo odločitev, tako trdi žrtev, spremenil in se odločil, da bi poleg že »kupljenega« citroena dobil še tisoč mark tako, da bi naj D. B. po prevozu nazaj v Maribor iz neke javne govorilnice poklical očeta in bi mu naj ta »posodil« omenjeno vsoto. Ker oče ni takoj doumel tega veriženja, ga je moral sin poklicati še enkrat in dopovedati, da je zadeva resna. Kaže, da je oče vso reč doumel in obvestil policijo, ki je D. O., ko je ta prišel pred pošto po denar, namesto denarja, snela. 20-letni D. O. je nato policajem nadrobno razodel, kako in kaj, da gre za stare znence, ki so pač znotraj družine poravnavali dolgove in utrjevali disciplino. Kriminalisti, ki vso druščino poznajo, pa trdijo, da ne bo ostalo samo pri »poravnali dolgov in utrjevanju discipline znotraj vlomilske druščine« in da tudi žrtev, 21-let-ni D. B. ni priplaval po juhi, saj ga utemeljeno sumijo, da je še pred tem obračunom skupaj s svojim ugrabiteljem vlomil v neko stanovanje v lastni soseski. In da ima vsa četverica še nekaj masla na glavi, ki bo kar dobrodošlo preiskovalnemu sodniku, da bo zaprl mape z nekaterimi kriminalnimi dejanji v Borovi vasi in Mariboru. BRUNO TENCIC IZ SEČOVELJ DRAGO PLAČUJE SVOJO RAZUZDANOST LETO ZAPORA ZA MINUTO UŽITKA Na piranski enoti koprskega sodišča se je spet končala sodna obravnava starega »mačota« koprskih ulic, 26-let-nega Bruna Tenčiča, doma iz Sečovelj. Bruno, sicer pogojno na oddihu iz zapora, je kljub pijanosti ugotovil, da ga turistka iz Nemčije na terasi hotela Metropol v Portorožu »osvaja« zato je njo in njenega spremljevalca skupaj z mladoletnim A. M. najprej pretepel, nato pa še naskočil. Bruno Tenčič, star znanec portoroških in koprskih ulic ter organov pregona, je letos za »Dan mladosti« s svojim mladoletnim prijateljem A. M. tolkel svobodo, ki so mu jo privoščili v zaporu, kjer je prestajal kazen. Pogojni dopust si je podkrepil s tavanjem od točilnice do točilnice in se v že dokaj okajenem stanju z omenjenim mladoletnikom v mimohodu znašel tudi na terasi hotela Metropol. Tam bi naj ugotovil, da ga s »pogledi« osvaja nemška turistka S. S. Z mladoletnikom sta bila sicer trdno odločena vreči sidro v diskoteki Arcadia v Bernardinu, vendar sta po prihodu ugotovila, da ni zadovoljivih rib. Zato sta se odpravila nazaj in »izzivalko« iz Nemčije z njenim prijateljem J. S. srečala na parkirišču. Da bi nemška turista takoj izvedela, kdo je »šef«, je Bruno dokazal tako, da je nesrečnika zvlekel do odprtega bazepa hotela Metropol, kjer sta ju s pajdašem dodobra premikastila. Medtem ko sta nesrečna in na smrt preplašena turista nemočna obležala ob kopališki ograji, sta se nekoliko potešena in zadovoljna »mačota« odpravila nazaj v diskoteko Arcadio. Ker v diskoteki še vedno ni bilo prave atmosfere, sta se Bruno in njegov pajdaš spomnila na svoji žrtvi ob bazenu. Brunota več niso izzivale samo oči turistke, temveč v pretepu razgaljeno telo. Nemec je ves prestrašen ugotovil, da se barabi vračata z namero, da s svojim barbarstvom nadaljujeta. Ves pretepen se je uspel spraviti čez ograjo in pobegniti, prijateljico pa žal prepustil na milost vročekrvnima domačinoma. Kot zakleto, nesrečnika nista mogla nikogar priklicati na pomoč, da bi se rešila nepridipravov. Ko se je J. S. izmuznil preko ograje, je pohitel po pomoč na policijo. Medtem se je Bruno Tenčič skušal spraviti nad nesrečno in že pretepeno turistko. K sreči je imela mladenka še toliko moči, da se je otepala barabe, ki ji je skušal storiti silo. Sodniki piranske enote Temeljnega sodišča v Kopru niso verjeli milostni viži Bruna Tenčiča, ki je pred njimi povsem drugače pel kot usodnega dne v Portorožu. Upoštevali pa so, da je bil v kritičnih trenutkih dejansko zadet z alkoholom, ki mu je poleg uma zamračil tudi oko in mu zato milostno naložili še polpeto leto abstinence za zaporniškimi zidovi. A. M. pa bo račun dobil od sodnika za mladoletnike. Z. A. KOPER: 66-LETNIK STJEPAN MIKAC JE IZDIHNIL NA CESTI V MLAKI KRVI LGV ZA MORILCEM Neznanec je po telefonu o zločinu obvestil policijo. Stjepan Mlkac In njegov brat Mijo bi se naj skupaj vračala proti domu, ko je nad Stjepana Iz teme planil neznanec. Policija za uboj sumi 32-letnega Mlrzata Vojnikovlča, ki je še na begu. Koper je bil skoraj dva cela dneva obkoljen s policijo, ki je mrzlično iskala 32-letnega Mirzata Vojnikoviča, ker je osumljen, da je po gostilniškem prepiru na kolesarski stezi pred mostom čez Bada-ševico najverjetneje z motiko do smrti potolkel 66-letnega Stjepana Mikca. Stjepan Mikac, upokjenec iz Tivta z začasnim bivališčem v Pahorjevi 20 v Semedeli, je s svojim bratom, ki živi v Belgiji, v četrtek ob kozarcu obsedel v lokalu ob koprski tržnici, ki je v lasti Iseta Durmiševiča. Zunaj je začel padati mrak, ob omizju pa se je stopnjevala vročina, ker se je vnel prepir med bratoma in 32-letnim Mirzatom Vojni-kovičem, ki je sedel ob sosednji mizi. Malo po dvajseti uri se je po posredovanju drugih gostov in nekega domačina prepir umiril in spor zgladil. Vse je kazalo, da so sprte strani pozabile na grobe besede in psovke. Mijo in Stjepan bi naj ob robu ceste hodila proti domu v Semedeli, ko je pred mostom čez potok Badaševico iz teme planil neznanec in dvakrat z nekim dolgim predmetom zamahnil po Stjepa-nu. Kako se je v resnici in sploh kaj se je dogajalo, bo znano šele, ko bo policiji uspelo najti očevidca oziroma morebitne priče. Policijo je o zločinu po telefonu obvestil neznanec, ki pa je takoj po sporočilu odložil slušalko. Mijo Mikac pa je policiji posredoval podatke, s katerimi si policija ne more dosti pomagati, ker so bili preveč zmedeni. Policija je takoj po omenjenem anonimnem klicu krenila na kraj dogodka in v resnici odkrila moško truplo, ki je ležalo na kolesarski stezi v mlaki krvi. Takoj po osnovnem zbiranju podatkov, so policaji prišli do vesti o sporu v že omenjenem lo-kalčku pri tržnici in do 32-letnega Mirzata. Toda Mirzata več ni bilo nikjer, kot da bi se pogreznil v zemljo. Zato so koprski policaji poklicali na pomoč kolege in celo helikopter, ki je iz zraka bdel nad sumljivim območjem, kjer bi morebiti Mirzat iskal začasno prebivališče. V času, ko to poročamo, policiji še ni uspelo razvozlati vzroka in ne odkriti storilca tega uboja, ki je poleg domačinov hudo razburil neslovenski živelj, ki si je na obali poiskal začasno pribežališče. Z. A. NOVf iDOBA m OKRUTEN UMOR TRILETNEGA DANIELA GRAVILIJA IZ LECEEJA POSILJEN IN UBIT Zločin, ki se je zgodil na plaži v Torre Chlanca pri Lecceju, je vznemiril celo Italijo. Mali Daniele Gravili, ki so ga našli umorjenega ob vodi na plaži, je bil namreč žrtev okrutnega izprijenca, ki je dečka zvabil z dvorišča družinske počitniške hišice, ga posilil In umoril. Morilec ni vzel življenja samo malemu Danielu, temveč uničil tudi njegova starša In ustrahoval prebivalce Torre Chlanca pri Lecceju. Triletni Daniel Gravili, žrtev okrutnega morilca Pred dnevi so v Leceeju pokopali triletnega Daniela Gravilija, ki je bil umorjen v sobodo dopoldne 12. septembra na plaži v bližini Le-ceeja. Z obdukcijo so ugotovili, da je bil najprej posiljen in nato zadušen. Sodni zdravniki so poleg znakov spolnega nasilja na truplu nesrečnega otroka odkrili v bronhijih tudi morsko vodo in pesek. Kot je pokazala dosedanja preiskava, naj bi morilec dečka posilil na plaži in pri tem tiščal dečkovo glavo pod vodo, da bi zadušil njegove krike. Danielova družina je v soboto preživljala zadnji dan dopusta. Domov so se nameravali vrniti zjutraj, vendar jih je lepo vreme premamilo, da bi se še malo kopali in po kosilu krenili proti domu. Medtem ko je 36-letni Antonio začel po kosilu nositi prtljago v avtomobil, mati Silvana pa je bila v hiši, se je mali Daniel igral na dvorišču, nazadnje bi ga naj videli še ob 14. uri. Preiskovalci menijo, da je okrutnež dečka zvabil z dvorišča in ga nato na silo verjetno z avtomobilom odpeljal na plažo. Da Daniela ni, je opazil oče in sprožil akcijo iskanja. Umirajočega otroka so nesrečni in pretreseni starši našli uro kasneje ob vodi na plaži. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kmalu potem umrl. Celotna zadeva je polna neznank, toda po mnenju preiskovalcev naj bi grozovit zločin zagrešil nekdo, ki ga je deček dobro poznal, saj je bil Daniel precej nezaupljiv in ne bi nikoli odšel z neznancem do približno kilometer oddaljene plaže. Na morje je vedno šel samo z materjo in očetom. Preiskovalci še vedno pazljivo preverjajo alibije nekaterih oseb s sumljivimi nag- njenji. V celotni zadevi pa je precej stvari, ki se ne ujemajo predvsem zaradi tega, ker ni indikacij oziroma prič, kako je morilec zvabil malega Daniela z dvorišča na plažo. Obstaja možnost, da je sam odšel z dvorišča, sam odprl vhodna vrata in zatem srečal spolnega izprijenca. Po okrutnem umoru triletnega otroka starši budno pazijo na otroke. Turisti, ki so nameravali preživeti tam do konca septembra, pakirajo kovčke in se vračajo v mesto. Torre Chianca, primorski kraj približno petnajst kilometrov od Leceeja, ki je doslej na svojih čudovitih plažah gostil na tisoče letoviščarjev, je opustel. Vukica Vlajič Mati Silvana in oče Antonio na pogrebu svojega sina MAFIJA ŠTEJE V RUSIJI ŽE PREKO PETNAJST TISOČ LJUDI Z GRANATAMI PO MESTU Mafija je s svojo hladnokrvnostjo pred kratkim šokirala tudi najbolj hladnokrvne Moskovčane. V medsebojnih obračunih ali zaradi zastraševanja potencialnih žrtev je sredi mesta uporabila granate, ki so počile le kakšna dva kilometra od Kremlja. Granate so prebile debeli zid desetnadstropne stolpnice na Kutuzovskem trgu. Nenadoma se je tamkaj ustavila avtomobil in iz njega so pričeli streljati s protitankovskim orožjem. K sreči ni bilo človeških žrtev, predvidevajo pa, da so teroristi nameravali likvidirati lastnika zasebnega medicinskega centra, ki so ga mafijozi že na pomlad želeli odstraniti z granato. Dan predtem je mafija na neki moskovski tržnici dvignila v zrak tovornjak krompirja skupaj z voznikom. Zaradi silne eksplozije je bilo ranjenih osem sprehajalcev, v preiskavi pa so doslej zasledili le to, da se je mafija kruto maščevala kmetovalcu, ki ji ni hotel prodati krompirja in ga je potlej prodajal po nižji ceni, kot mu je ona zaukazala. Dva zaporedna teroristična napada sta razburila javnost in celo demokratično usmerjeni časopisi so obrnili hrbet Jelcinu in njegovi vladi, ki sta v predvolilni kampanji obljubljala, da bosta stopila na prste organiziranemu kriminalu. Jasno je namreč, da od teh obetov ne bo nič, saj so se mafijaši vpletli celo v visoke, Jelcinu neposredno podrejene kroge, trdijo ruski komentatorji. Policajem z nizkimi plačami in s slabo opremo ni kaj dosti do tega, da bi se spopadli z več kot tristo organiziranimi skupinami, v katerih naj bi bila armada 15.000 oboroženih banditov. Posebno težavno je v borbi proti njim uspeti, ker se organizirajo po etničnem načelu in je vanje težko prodreti. Največ jih izhaja iz bivših sovjetskih srednjeazijskih in zakavkaških republik. Znano je, da sov Moskvi najmočnejše skupine sestavljene iz Azrov in Čečenov. Na vse glasnejše zahteve, naj oblasti Moskvo očistijo Azerbejdžancev, politiki odgovarjajo, da se bodo potlej mafijaši maščevali Rusom, ki živijo v Azerbejdžanu in Čečenski republiki. Moskva postaja vodilna metropola kriminala. V primerjavi z letom popreje je tamkaj dvakrat več premišljenih ubojev in trikrat več ropov. Dnevno v Moskvi ukradejo najmanj petdeset avtomobilov, mesečno ugrabijo pet ljudi, za katere zahtevajo tudi do sto tisoč dolarjev odkupnine. Odslej v Rusiji ni več uspešnega poslovneža ali popularnega bogatega pevca, ki ne bi imel vsaj dveh telesnih stražarjev. Upadlo je edinole število posilstev, to pa zaradi cvetoče prostitucije in odpiranja javnih hiš. Mafija se tesno povezuje med seboj, plete vezi v republikah bivše Sovjetske zveze in, opozarja rusko notranje ministrstvo, lahko že jutri postane hudo nevarna za Evropo. UBILA LASTNEGA SINA V BOSNI NISO SAMO ČETNIKI IN USTAŠI HRVATI REŠILI SRBA V brezsmiselni vojni, ki besni v Bosni in Hercegovini in kjer že prednjačijo mržnja in nacionalno sovraštvo, izjeme potrjujejo pravilo, da nekaj upanja še vedno ostaja. Za primer navajamo usodo dveh mladih Srbov, ki sta pod zaščito Hrvatov preživela klanje in uspela pred svojimi pobegniti na varno v tujino. Danes, ko bo to objavljeno, sta mladeniča po vsej verjetnosti že premagala tudi zadnjo oviro: z garantnim pismom sta varno zapustila Italijo in prišla k sorodnikom / Nemčijo. Zaradi njune varnosti, za zgodbo pa ni niti toliko bistveno, ne navajamo imen dveh mladeničev srbske narodnosti iz manjšega bosanskega mesteca, ki sta uspela /se te mesece ostati čistih ok in pri življenju, ker sta mela to srečo, da so ju pred srbsko vojsko in vsemi drugi-ni »vojskami« uspeli prikrili Hrvatje. Njuno mesto so Hrvati, ki sredstavljajo večinski narod, /speli ubraniti pred »osvo-ioditelji« Srbi, dasiravno ne-snakopravni boji za to mestece še trajajo. »Kako se naj s puško v roki postaviva proti sošolcem, prijateljem in znancem, s katerimi smo vse doslej živeli v miru samo zato, ker so Hrvatje ali Muslimani,« sta nam povedala, ko smo ju srečali v obmejnem italijanskem mestu, kamor so ju uspeli pretihotapiti Hrvati. »V hrvaški policiji sva imela prijatelja, ki naju-je obvaroval vseh zaslišanj, preiskav stanovanj in podobnih maltretiranj, ker naju je poznal, saj smo odraščali skupaj in ve, da nikoli ne bi mogla seči po orožju in streljati svoje dov-čerajšnje prijatelje ali someščane. Največja nevarnost nama je pretila prav od Srbov, ker so nekateri prenapeteži proglasili za izdajalce svojega naroda vse, ki se niso kot Srbi postavili na srbsko stran. Za te sva bila izdajalca, dezerterja, strahotepca in skratka vse, kar se pri nas uvršča med najslabše, ali kot mi pravimo, »da ni moško«...« Begunce lahko pobijaš kot zajce »Iz Bosne sva se uspela prebiti na Hrvaško na osnovi posebne dovolilnice za obisk sorodnikov. Po uspešnem begu do Zagreba, naju je prijatelj, spet hrvaški policist s svojim avtomobilom prepeljal do Istre, kjer sva morala počakati na dan, ko so po naju prišli sorodniki iz Italije. Jasno je, da nisva imela ustreznih dokumentov, vendar so italijanski obmejni organi avtomobil spustili čez mejo ne da bi zahtevali dokumente, verjetno zato, ker je imel avtomobil italijanske oznake.« Mladeniča pripovedujeta, da se je v teh norih časih, ko se v Bosni vse povprek pobija, težko odločiti, katera je orava stran. Prav zato ju je omenjeni policist zaščitil tudi pred vpoklicem v enote Hrvatskog viječa obrane, ker bi kot Srba imela težave tudi v hrvaški vojski. V Bosni še ni videti konca tej nerazumni moriji, zaradi povsem specifičnih okoliščin, ki nimajo primere v novejši evropski zgodovini pa lahko v tej vojni vsak ubija vsakega, oziroma, begunce kot »dezerterje« streljajo »kot zajce«. Po uspešnem prebegu v Italijo, sta pri prijateljih čakala, da bo enemu izmed bratov uspelo pri nemških oblasteh izposlovati garantno pismo za oba. »Ves ta nori čas nama je uspelo, da si rok nisva umazala z nikogaršnjo krvjo in sva se zato odločila, da poskusiva srečo v tujini. Čakava na brata in na odhod v Nemčijo, kjer bo žal začetek najinega novega življenja, čeprav se drugače nikoli ne bi odločila za življenje v tujini. Tako sva ušla zagotovi smrti...« Vukica Vlajič Japonski zakonski par je na sodišču priznal, da sta oče in mati med spanjem ubila lastnega sina. Dogovorila sta se, da ne moreta več tolerirati njegovega nasilništva in pijančevanja, zato sta 23-letnega mladeniča zabodla in ta je bil v družinski hiši v bližini Tokija v trenutku mrtev. Ko je oče bodel sina v prsi in trebuh, se mu je zlomil nož, zato mu je mati podala drugega. Na sodišču sta izjavila, da je sin, potem ko se je razšel z dekletom in za to krivil starše, doma postal strahovito grob. V izbruhu je prevrnil hladilnik in stol, »zato sta ga morala ubiti«. ********************************* BREZ DLAKE NA JEZIKU UiHienKi Eam# iiHwrUKVstereo 95,9MHz • ********************************* MALI OGLASI | Avtomobili FIAT 850 special, registriran do 8/1993, generalno obnovljen, prodam. Cena 1.300 DEM. Tel. (063) 776-872, po 16. uri. VVARTBURG KARAVAN, I. 1977, registiran do 5/1993, prodam, cena 900 DEM. Tel.: (063) 441-215 ali 441-606, od 8. do 15. ure KOMBI IMV 1500, neregistriran, v voznem stanju prodam ali zamenjam za 150 kg prašiča. Tel.: 063/824-206. Z kombi, I. 1986, registriran do 5/93, odlično ohranjen ter mercedes 200 D, I. 1969, neregistriran, prodam. Tel.: 063/24-702. Ostalo V VELENJU ODDAM manjšo opremljeno sobo, z možnostjo kuhanja in telefona, samski zaposleni ženski. Sobica ima velik balkon. Tel.: 063/853-432. ŠIVALNI STROJ višnja S, brezhiben, malo rabljen, prodam po polovični ceni od novega. Tel.: (063) 35-859. KOBILO z žrebetom pinto pasme in črnega lipicanca, prodam. Tel.: (063) 850-918. PEČ za etažno centralno ogrevanje, rabljena 3 sezone, prodam. Dean Strnad, Videm 41/c 61312 Dobrepolje. KRAVO, grozdje, jabolka, vino, mošt in slive, prodam. Adolf Lipuš, Zvodno 63, 63000 Celje. LITO ŽELEZNO ETAŽNO PEČ za centrano TVT Kidrič, 17 kcal, prodam, cena 29.000 SIT. Tel.: 061/787-221. KOTNA BRUSILKA 1800 W, 14200 mala, 500 W, 5200 SIT. Kabel PGP 3x1,5 = 50 SIT, vse novo, prodam. Tel.: 063/ 731-605. PISALNO MIZO kupim in navadne knjižne police - vse že rabljeno. Tel.: 063/34-692. NAKUPNI CENTER Super ponudba: veleprodajna cena malopro- dajna cena čokolada Milka-mlečna -100 g 66,20 SIT 79,94 SIT kava »DROGA« 100 g 42,00 SIT 54,60 SIT riž »Splendor« 1/1 89,95 SIT 111,76 SIT Persil 3/1 617,70 SIT 699,90 SIT WC deodorant 103,43 SIT 130,02 SIT gospodinjska * vedra 129,53 SIT 190,75 SIT Možnost nakupa ozimnice: jabolka, krompir, čebula itd. NI RAZLOGA ZA DOBER NAKUP! OBIŠČITE NAS! ii.il MALI OGLAS ZASTONJ kupon MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. INFORMACIJE O PROSTIH DELOVNIH MESTIH V POSAVJU V tekočem tednu so DELODAJALCI posavske regije objavili potrebe po delavcih oz. pripravnikih za naslednja delovna mesta: DELODAJALEC delavec zap. za dol. delovno mesto zahtevan poklic rok prijave ali pripravnik ali nedol. čas V OBČINI BREŽICE INTEREUROPA delavec Dol. č. 3 mes. ref. špediter na ekonomski 26.9. 92 KOPER izpost. Obrežje tehnik ali FILIALA ŠPEDICIJE Ljub. Šmartinska 134/b špediter V OBČINI KRŠKO OŠ Dr. Mihajla delavec Dol. č. 3 mes. čistilka snažilka 24. 9. 92 Rostoharja MLIN Katič Leskovec delavec Ned. č. mlinar mlinar 2.10. 92 Velika vas 1b Celodnevna OŠ Adam delavec Dol. č. 9 mes. varuhinja varuhinja 26. 9. 92 Bohorič Brestanica predšol. otrok predšol. otrok Medobčin. inšpekt. delavec Ned. č. gozdarski dipl. ing. gozdar. 2. 10.92 občin Brež., Krško, Sevnica Krško inšpektor V OBČINI SEVNICA Tehnološki sistemi delavec Ned. č. vod. komerc. dipl. oec. ali 26. 9. 92 sektorja ekonomist GOSTIŠČE »STARI PRIIATEL V AŠKERČEV116 V CELJU VAM PONUJA MALICE PO IZREDNO UGODNI CENI 150 SIT. OD PONEDELJKA DO PETKA VLJUDNO VABLJENI! ODPRTO VSAK DAN RAZEN NEDELJE 00 6 00 22. URE radio slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88.9 MHz STEREO SINDIKALNIM ZAUPNIKOM! ZA VAS! ZA VAŠ SINDIKAT! V novih razmerah potrebujemo vedno več norega znanja. Učinkovitejši boste z znanjem, ki si ga lahko pridobite v teh naših brošurah: • Bogdan Kavčič: DELAVCI IN UPRAVLJANJE PODJETIJ Iz vsebine: Kaj je participacija? - Lastništvo podjetij - Cilji participacije — Vsebina in moč participacije - Uspešnost podjetij v lasti zaposlenih — Evropski modeli participacije - Od samoupravljanja k soupravljanju. Cena: 350 SIT. • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Kritika in zasnova Iz vsebine: Kam greš, strateška gospodarska usmeritev - Groba predvidevanja - Izkušnje - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje plače — Opredelitev osnove - Konkretni predlogi — Pomembne podrobnosti - Podcenjeno znanje - Najvišje plače POLEG TEGA ŠE VEDNO LAHKO NAROČITE IN TAKOJ PREJMETE: e Kako uveljaviti splošno kolektivno pogodbo v praksi 520,00 SIT • Moje pravice na delovnem mestu 350,00 SIT • Nova ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja 520,00 SIT • Stanovanjska razmerja po novem 520,00 SIT • Nova delovna zakonodaja 520,00 SIT Vse informacije p knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana. Telefonu: (061) 321-255, 110-033, fax 317-298. Od 1.2. 92 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4 nepreklicno naročam .........izvodov knjige KAKO UVELJAVITI... ..........izvodov knjige NOV A UREDITEV POKOJNINSKEGA ... .........izvodov knjige NOVA DELOVNA... .........izvodov knjige PLAČNI SISTEM... .........izvodov knjige MOJE PRAVICE... ..........izvodov knjige STANOVANJSKA RAZMERJA ... ..........izvodov knjige DELAVCI IN UPRAVLJANJE ... .........izvodov knjige Naročeno pošljite na naslov:................ Ulica, poštna št., kraj:.................... Ime in priimek podpisnika:.................. Dne:........................................ Žig Podpis naročnika 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Naročeno bom poravnal kot ind. naročnik po povzetju NOV/! i DOBA ——--------- FRANCIJA: SERIJA POBEGOV IZ ZAPOROV LUKNJE V REŠETKAH V francoskih zaporih ne pomnijo, da bi se jim kdaj dogodila takšna črna serija. V kratkem obdobju, kot v kakšnem napetem kriminalnem filmu, je iz zaporov pobegnila vrsta zapornikov, med katerimi so nekateri še vedno na prostosti, terjalo pa je vse skupaj tudi človeško irtev in nekaj ranjenih, Zaporniki so s pridom uporabiti helikopterje, s katerimi so v Franciji opremljene kaz-nilniške ustanove. Po prvem pobegu, v zrak se je v zaporu Ploemeur (Lorient) dvignil znani zapornik Claude Riviere in izginil v neznano, so oblasti zagrozile, da bodo zapore zaščitile s pomočjo elektronske in jih omrežile. Zaporniki ob teh signalih niso čakali in so s svojimi namerami pohiteli. Operacijo so ponovili v zaporu Saint - Maur (Chateaurouz), a žal se je beg za begunca tokrat končal tragično. Stražarji so na helokopter streljali, ubili ubežnika, ki se je vzpenjal po vrvi ter ranili njegovega brata, ki je beg organiziral, in pilote, kopilota in posadko, ki jo je organizator ustrahoval z orožjem. Težko so poškodovali tudi helikopter, vendar se je kljub temu uspel spustiti na zaporniško dvorišče. Uspešni in neuspešni pobeg sta bila šele uvod v eno najrazburljivejših zaporniških operacij v Franciji, ki je dvignila na noge javnost in seveda policijo. Večja skupina zapornikov, približno petdeseterica med stoosemde-setimi kaznjenci se je uprla, se za talce polastila čuvajev in zagrozila, da bo zapor v Moulinsu spustila v zrak. Močne policijske sile iz Ly-ona so nemudoma odhitele tja, a so noč prečule v negotovosti, kje se bodo uporniki ustavili. Iz zapora se je kadilo, zažigali so delavnice, skladišča, pisarne, to pa naj bi bilo opozorilo, da so pripravljeni na vse. Miličniki so spričo dejstva, da so kaznjenci imeli v rokah dvajset čuvajev in dva civila morali ravnati zelo previdno. Med talci je bila tudi Odette Jay, predstavnica organizacije Amnesty International, ki je prav tedaj raziskovala razmere v francoskih zaporih. Ker so jo kot prvo izpustili, je njeno poročanje povzročilo dodatno zaskrbljenost. Vse skupaj je organiziral neki norec, je povedala, ki bo zaprt še najmanj petdeset let in nima kaj izgubiti. Niti policija niti uprava zapora od kaznjencev nista dobili predlogov za pogajanja ali kakšnih zahtev. Ni bilo jasno, zakaj upor. Menda naj bi bil vzrok v tem, ker so bili štirje zaporniki, ki so se grdo obnašali na nogometnem igrišču, napoteni v disciplinske celice, nakar je nekaj pobudnikov napadlo čuvaje, jim vzelo ključe in z njimi zamenjalo vloge. Dve tretjini zapornikov se uporu nista priključili, ker je policistom, ki so se ob svitu s strehe spustili na dvoriščem, močno olajšalo delo. Z dimnimi bombami in solzivcem so ugnali upornike, ki se obroženi le z odlomljenimi železnimi palicami niso upirali. Le dve osebi sta bili lažje ranjeni. S tem pa uporniške serije v francoskih zaporih še ni konec. V javnosti pa postavljajo vprašanje, kaj je narobe, ali ni nekaj v redu s francoskimi zapori ali pa lunine mene kvarno vplivajo za kaznjence. Zapor Clairvaux pri Froy-esu, ki se nahaja v nekdanji samostanski stavbi sredi šir- nega gozda, velja za najbolj zavarovano zaporniško poslopje v Franciji. V dveh stoletjih iz njega ni uspelo pobegniti nobenemu zaporniku, zato so tamkaj čuvali naj-huše in najbolj zadrte kriminalce, takšne, ki so prestajali kazen od pet let pa tja do dosmrtne ječe. A v teh dneh so iznajdljivi zaporniki tudi sloves te hiše postavili na laž. bodo morali čakati še najmanj sedem let, nekateri do leta 2056 ali pa utrdbe ne bi nikoli več zapustili. Kako so se organizirali in dobili orožje, celo eksploziv, s katerim bi naj razstrelili vrata? Do orožja so se kdovekako dokopali, ustrelili enega od čuvajev, v streljanju je umrl tudi eden od zapornikov, razstreliva pa niso potrebovali, ker so vrata prebili z na dvorišču parkiranim tovornjakom. Zunaj sta jih čakala dva avtomobila, kot prvega talca so vzeli s seboj čuvaja, nato pa so se po streljanju na avtocesti na cestninski postaji oskrbeli še z blagajničarko. Naslednje jutro so ju živa in zdrava izpustili in izginili. Francoski vladni krogi so seveda vsi iz sebe. Pravosodni minister je ukazal posebno preiskavo in zahteval, naj pregledajo vse francoske zapore. Osrednje je namreč vprašanje, odkod zapornikom orožje. Nič manj iz sebe ni zaporniško osebje, na katere kriminalci streljajo kot na glina-te golobe. Njihov sindikat grozi s štrajkom, kar bi v zaporih povzročilo še večji kaos. Pobegnilo je kar osem tež-l kriminalcev, ki bi na svo- ABIMAEL GUZMAN JE ODGOVOREN ZA SMRT 25.000 PERUJCEV »r w UKROČENA P0SAST Letos poleti je perujski policaji po desetletnem brezuspešnem lovu le uspelo aretirati Abimaela Guzmana, legendarnega voditelja ene od frakcij perujskih komunistov, organizacije pod imenom Sendero Lumlnoso (Svetla steza). Zanjo so v javnosti prvič izvedeli leta 1980 med perujskimi predsedniškimi volitvami, ko je skupina oboroženih ljudi vdrla v mesto Chusche In zažgala glasovalno skrinjico. Bila je to prva sorazmerno nedolžna akcija senderistov, ene najstrašnejših levičarskih terorističnih organizacij v Latinski Ameriki, ki naj bi doslej pobila okoli 25.000 Perujcev. Zgodba o senderistih se prokitajsko frakcijo. Lokalni začenja leta 1964, ko se je voditelj Abimael Guzman se Komunistična partija Peruja je tedaj priključil kitajski razdelila na prosovjetsko in smeri, imenovani Bandera KITAJSKA: KORAKI V KAPITALIZEM BORZNI PRETEP Čeprav je borza vrednostnih papirjev v komunistični Kitajski stara šele dve leti, je rumence popolnoma znorela. V Shenzenu se je pred kratkim ob izadajanju novih vrednostnih papirjev, steplo več tisoč ljudi. Mesto, vajeno sobotnih vročičnih noči, je bilo zaradi tega dogodka v šoku. Borzo v Shenzenu, kitaj- ponov. skem laboratoriju za kapitali- Na istem mestu je lani na stične poskuse, so odprli lani tisoče Kitajcev pohitelo kupi-kot drugo za tisto v Shang- ti kupone, ki so stali samo en haju. juan (0,18 dolarja). Čeprav so Tekom vikenda je 300 tisoč letošnje cene stokrat večje, kupcev vročično poskušalo vročica ni popustila, nabaviti pet milijonov kupo- V splošnem pretepu in nov, ki so se prodajali po spopadih s policijo sta umrli 100junov (18.50 dolarjev), dve osebi željni kuponov, s katerimi bi dobili pravico več pa je bilo ranjenih. Vest, sodelovanja na loteriji delnic ki jo je objavila Televizija 20. avgusta. Izžrebani kupon Hongkong, so shenzenske oi srečnežu omogočil naba- oblasti ovrgle. /o 1000 delnic kakšnih štiri- Splošni kaos na borzi je desetih delniških družb, ki se posledica nezrelosti kupcev prodajajo v Shenzenu. brez izkušenj, ki verjamejo, J okrutni konkurenci zadane da lahko brez izgub zaslužijo samo deset odstotkov ku- dosti denarja. Roja (Rdeča zastava). Od nje se loči v začetku sedemdesetih let in objavlja brošuro Po svetlih stezah misli Joseja Carlosa Mariateguija, sestavek o delu novinarja in ustanovitelja prve socialistične stranke v Peruju. »Mi smo središče svetovne revolucije in svet opazuje triumf naših plamenečih okov,« je zapisal v partijskih dokumentih. V praksi je bilo vse skupaj bolj malo vzvišeno. Napadali so mesta, dvigali v zrak daljnovode, v mraku so komandosi izvajali teror, namesto kukluksklan-skih križev so nosili srpe in kladiva. Senderisti se niso nikoli pogajali, le sodili. Po hitrem postopku so vse, ki so sodeloval) z režimom ali sodili pockoznako kapitalist kaznovali s smrtjo ali izgonom. Zarotili so se proti trgovcem, kmetovalcem, tehnikom, duhovnikom, policajem, lastnikom celo najmanjšega tovornjaka. V revolucionarne oblike borbe so spadali tudi napisi revolucionarnih grafitov, na primer Živela četvorka iz Shanghaja ali Smrt Deng Xi-aopingu, pasjemu izmečku_____ Tovariš Gonzalo je pred kratkim torej končno padel v roke policiji. Perujski predsednik je po televiziji izjavil, da bo Abimaela Guzmana doletela najtežja kazen. Gre za pošast, ki je neverjetno hladnokrvno dala pobiti na tisoče nedolžnih ljudi, njegovo ravnanje pa je še mnogo hujše od nacističnih zločinov. RUSKO SIROMAŠTVO ROPANJE HRANE Žalostni statistični podatki kažejo, da Rusi Iz dneva v dan manj jedo in več pijejo. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so v primerjavi z lani prodali v Moskvi za blizu šestdeset odstotkov manj mesa In mesnih Izdelkov, za več kot šestdeset odstotkov manj o manj jajc. Hkrati je prodaja odstotkov. O splošni bedi najslikoviteje govorijo vse pogostejši napadi na tovorne vlake, ki po Rusiji prevažajo prehrambene izdelke. Zaradi tega so ruske oblasti letošnjo jesen močno okrepile oboroženo varstvo teh pošiljk in varstvo' ostalega blaga široke potrošnje. A to sestradanim roparjem ne preprečuje nadaljnjih napadov. Ko je kakšnih petsto ali šeststo prebivalcev Orehovega izvedelo, da na njihovi postaji podzemske železnice ja In za trideset odstotkov vodke porasla za dvanajst stoji neki tovorni vlak z moko in drugimi vrstami hrane, so nasilno odprli vagone in odnesli vse, kar se je odnesti dalo. Šele večjemu številu policajev je s pendreki in dolgotrajnimi rafali v zrak uspelo razgnati podivjano množico. Prihajajoča zima prinaša v državo še bolj tragično socialno situacijo in nekateri ruski ekonomisti že javno obtožujejo oblast, ki z zmedeno gospodarsko politiko sili narod v siromaštvo, na račun države pa se okorišča majhen sloj ljudi, spretnih mešetarjev, ki iz človeške bede kujejo dobiček. Poznavalci napovedujejo za to zimo pomanjkanje elektrike, redukcije naj bi bile kritične-še zlasti na velikih področjih severnega Kavkaza in vzhodne Sibirije, kvarile se bodo dotrajane toplarne in mnoga mesta bi lahko ostala brez ogrevanja. Proizvodnja nafte je padla do takšne mere, da njeno pomanjkanje čutijo že tudi v Moskvi, in vlada je v teh dneh prepovedala izvoz mazuta. V mnogih podjetjih ustavljajo proizvodnjo, ni surovin in ne hrana in prihodnjo pomlad bo masovna nezaposlenost osnovna značilnost države Rusije. NIZOZEMSKA: RAJ ZA NARKOMANE DROGIRANI TURISTI Lep poletni večer, pripraven za sprehod ob reki Me-use. Trije policaji naskočijo vozečega kolesarja in mu nataknejo lisice. Povsem vsakdanji prizor hajke na turiste narkomane v velikem mestu na jugu Nizozemske. Maastricht, poznan iz političnega življenja Evrope, postaja iz dneva v dan večje zatočišče nemških, francoskih, luksemburških in predvsem belgijskih odvisnikov od mamil. Mesto na tromeji Nizozemske, Belgije, Nemčije, blizu Luksemburga je že dolgo privlačilo takšne obiskovalce, nikoli pa v takšnih razmerah kot danes. Po podatkih mestne policije prihajajo dnevno skupine od 500 do 1000 turistov narkomanov. »Vsak dan jih je več, navkljub naših akcijam,« pripoveduje Wim Snieders, član brigade Javni red, ki spremljajo preprodajalce in odvisnike. Severneje leži mesto Arnhem, ki se je z istim problemom srečalo pred temi leti. Pred kratkim se je celo mesto uprlo zoper vzhodnonemške preprodajalce in odvisnike od drog, ki so predvsem mladi brezposelni tujci. Zaradi vse večjega pritiska javnosti so policaji povečali število akcij. Pred nekaj tedni je bilo v treh dneh aretiranih sto dilerjev in narkomanov. Cena heroina in kokaina se je zato dvignila za sto petdeset odstotkov. Policija lahko kljub temu računa na desetine privatnih naslovov, kjer je mogoče kupiti drugo in na prodajna mesta sredi polja. Na ozkih lokalnih cestah je mogoče srečati vozila belgijske in francoske registracije, katerih vozniki niso prišli opazovati nizozemske flore, ampak mogoče make. I BULDOŽERIMA U ZLOČIN Toč «<«■»>"■« Jajce preihrljiTi dramatične trenutke, niipano granatama mUtitlh kalibra, kaietnlm bombama I »krmačama«. Istovremene okruten le Hitdenom lnlormadnom blokadom, te rljeitl e zločlnlma tetko stlin ■ irtjet. Jodu od njedoka riottna nad gradom na Plivi |e novinar Mehmed Babič, trenutno glavni I odgovorni urednik Usta Republika BUL Mnogo prije 27. svibnja, ka-da je Jajce napadnuto. ne slučajno na pazarni dan, u srijedu, Srbi su počeli da napuštaju grad - prisječa se Buhič. — Muslimani i Hrvati čudili su se zašto odlaze, a dobijali su odgovore da idu na tri ili dese-tak dana, neki su se i vračali povremeno. U stvari, sposobni muškarci su bili na vježbama u tri kilometre udaljenim Brav-nicama. Tamo su odmah zauze-li mlin, a u selu Čušine »fabriku vode«,, kako mi kažemo, pa je Jajce ostalo bez brašna i vode... Buhič nampominje da su u Jajcu od ukupnog broja Stanovnika 18 pošto činili Srbi, ali od 50 uglednih direktora 26 su bili Srbi, od 80 zaposlenih u ne-kadašnjem SUP-u 44 su Srbina, samo oni su u sudskim organi-ma, a u Skupštini opčine — ni-jedan Hrvat. Kad se Jajce našlo u obruču, tada su ljudi srpskog podrijekla još više zavladali, i oni su danas na spisku ramih zločinaca. Na prvom mjestu je direktor Muzeja Drugog zasje-danja AVNOJ-a Ljuban Jarčov, koji se odmah prometnou u glavnog četničkog komanda-ta u Bravnicama. No, on je več i na spisku onih koji nisu medu živima, pronašao ga je metak nekod od branitelja Jajca. Ostalim zločinciama če se jednog dana suditi. a to su: Jarčovljev zamjenik Jovo Trkulja, bivši direktor Komunalnog preduzeča, Nedjeljko Jandrič, načelnik srpskog SUP-a i njegov zamjenik Jovo Prole, te komandant srpskog Kriznog štaba prof. Lazo Popržen. komandir srpske mili- cije Dragan Nikšič Bilan. komandant artiljerije Čedo Podrš-čič. referent TO Drago Jovičič Siric, Milan Dokič koji važi za glavnog mučitelja, a sudija Bogdan Gajič, koji sada sudi zarobljenim Muslimanima i Hrva-tima. Mehmed Buhič nam navodi i imena i prezimena Muslimana i Hrvata koji su ne svojom volj om postali četnici, da bi saču-vali vlastiti život, ali nisu iz Jajca i okoline: Hasan Šaranovič, Josip Sabjovski, Ibro Kolobara, Hajrudin Džuderija, Josip Senekovič, Ivica Prešelj, Izet Miš-hič. Adem Mahmutovič, Enes Seferagič, Ramiz Šabazovič, Franjo Dakič, Senad Ekmič, An-to Kozič. Mihret Suljič, Ibrahim Hodžič, Karanfil Turkanovič i Ahmed Kahrimanovič. Traži se Ana Nedič traži Blkie Nadin I Bičvič Betidsn ii Bos. Samca. Ako neko netto sna, molim ga, da to javi n prihvatni eentar Jogo Vinil, tel 064 72J-481. Hvala! Ana Nedič Traki se Mrkonjič Sabah (1971), sin Hadma, matere Fi-kre I Njemčevič Hase-Bamii (1961). Oboje sn bili ranjeni n bitkama kot Dervente. Trake jih Mamovlč Djnlsa. Sve informacije na teL (0608) 77-091, prihvatni eentar Hromlje kod Breklea. Hvala! Mamovlč Djnlsa M ~ iilUU 51' I•■» I brojna sela u bližini Jajca su stradala do temelja. Vinac je bio opasan dinamitom i poslije buldožerima poravnat, sve muslimansko je zatrto. U Bravnicama je pred svojom kučom obješen učitelj Ibrahim Salihovič, a to je, izgleda, učinio neki njegov učenik Srbin. Ništa bolje nisu prošla ni druga sela, kao Čerkazoviči, Kloki-či, Gradanka, Ljoljiči, Vlasinje, Donja i Gornja Liskovica, te brojni zaseoci prema Mrkonjič-gradu, Šipovu i Donjem Va-kufu. U Mrkonjiču nije bilo ra ta, tamo je 80 odsto Srba, ali četni-čija je ubila predobrog Josipa Svetinoviča jer se, kao, veselio nekom porazu četnika, a komši-ja iz Stupara je ubio mirnog čovjeka Džemala Hažbiča Ro-denog. valj da zato što je bio poznat po pje vanju sevdalinki ... Duhovi »žive« u Austriji Igra oko pasoša Kako bivšo jugoslovansko metelchstrasse 10) nikako se konzularno predstavništvo ne bi mogla smatrati na-BIH izigrava izbjeglice. ivnom. Igra koja se vodi posred- Naime, ionako namočeni stvom bivšeg jugosloven- i dovoljno utučeni svojim po-skog konzulata v Gracu (Hil- ložajem, izbjeglice iz Bosne Dragi prijatelji! U želji da Vam vašo nesrečn što više olakšamo, d redakciji našeg časopisa Nova doba odločili smo, da dvije stranice namjenimo specialno Vama. Ako nešto trebate, nekog tražite, n nelzvjesno-sti ste, slobodno zovite naše brojeve: 063/441-606 ili 441-216. Sa srečom! Redakcija Nove dobe i Hercegovine (kojih u Austriji ima oko 50-60 hiljada) ne snalaze se dovoljno, te predstavljaj u dobar »material« za manipulacije svake vrste. Mnogima su pasoši pri kraju važenja, a mnogi su se obreli u Austriji i bez tog dokumenta. U igru se sada uključuje pomenuto bivše predstavništvo u Gracu i svesrdno nudi svoje usluge. Začudo, čak i socijalne ustanove koje zbrinjavaju naše gradane, kod navedenog problema, upučuju ih na YU predstavništvo. A ta, nevažeča ustanova (jer SR Vugoslavija nije priznata ni od koga, pa ni od Austrije) i dalje obavlja po-slove za naše gradane. Po cijeni od 880 šilinga možete produžiti pasoš ako mu je to prvo produženje. Za izdavanje novog cijena je 1240 šilinga pod uslovom da imate stari koji se više ne može produžiti. Čak i ako uopšte nemate pasoš, dobi-čete novi ako »date reč da ste do tada imali u redno izdat jugoslovanski pasoš«. Ova varijanta, naravno, košta 4320 šilinga. Svakako, pečati i ostali administrativni brojevi su Sa-vezne republike Vugoslavije, te ispada da jedna neprizna-ta, znači pravno nepostoječa država, izdaje pasoše grad-anima druge medunarodno priznate, suverene države, ali pod svojim imenom i sa svojim pečatom. Ipak, dok se ova zavrzlama ne riješi ili dok ne pKofunkci-onišu zvanična predstavništva naše zemlje, naši grad-ani mo raju da budu izuzetno oprezni, te da se za probleme ovakve vrste obračajo konzularnom predstavništvu Hrvatske u Beču koje obavlja, privremeno, poslove za Republiko Bosnu i Hercegovino. OBAVEŠTENJE Zbog tehniških smetnji telefonski brej sabiraog centra 6ornja Radgona - Zgornje Konjišče (069) 62-162 samenili smo sa novim (069) 69-099. Dakle, prijatelji zorite (069) 69-099! Ako još neznate, 1. rajna sablrnl eentar n Radencima nklnnt je time što smo izbjeglice rasporedili n sabirnim centrima n Veržeja kod Ljutomera, n Maribora - Slava Klavora, n Ajdovščini i n Brežicama. Zahvala V imenu 620 beguncev ii republike BiH, U so nalil zatočišče pred vojnimi grozotami v nalom zbirnem centru, se vam najiskre-neje zahvaljujemo za Izkazano pomoč v višini 10.100,00 SIT. Ta znesek smo namenili za nabavo mleka, ki ga bomo razdelili med 100 dojenčkov. Veseli ms, da solidarnost in pripravljenost priskočiti na pomoč, pomoči potrebnim ni zamrla in da jo izkazujemo tistim, U se od nje le kako odvisni Lep pozdrav! Bojan Javornik, vodja zbirnega centra u begunce, Makedonska ii, Maribor Prijatelji koji mi nedostaju Dani su topli i suvi. Vjetar duva prosejčnom brzinom oblijajuči lišče sa drveča na-govještavajuči dolazak jeseni. I ja sam se latio olovke i papira jer si mi to sada u ovim trenucima, izbjeglič-kim danima dva najbolja prijatelja. I evo sada sjedim ispod borovog drveča, raz-mišljajuči o mnogim stvari-ma i pomisao mi pade na moje drugove i drugarice iz rodnog sela Kusonje (Kalesi-ja). Mnogo mislim na njih: »Jer mi najviše nedostaju, jer ih najviše volim, jer su to moji drugovi od kako sam se rodio, jer je to moje djetinj-stvo prevedeno sa njima. Vo-lio bih da ste ovdje ali je to nemoguče, ali gdje god, da ste Admir vam želi puno sreče, zdravlja te nam je to sada zaista potrebno. Ako je ko od vas zarobljen da dobije što pre slobodu i da pretrpite ovaj prekleti rat. Ja se nadam da čemo se negdje sresti, možda ne svi ali nadam se i optimista sam. S nekim sam bio u Tuzli pa sam pričao i šetao sa njima a oni znaju koji su to. Uglav-nom ih ima podosta, ali oni mi ipak mnogo nedostaju a još više oni koje nišam sreo otkako sam se rastao s njima napustivši selo. Volio bih da što pre budem sa vama i da vas vidim drugovi moji. Sa-nel i Sead moja dva Admižiča sam našao ovdje zajedno sa strinom. Eto pišem o vama i mislim na vas, a vi ste negdje daleko od mene, negdje gdje slušate grmljavinu granata, štektanje automatskog oružja i možda gledate zvjer-ski način ubijanja nedužnih civila. Kada ču i gdje koga od vas sresti pitanje je dana i sudbi-ne. Sa Nedimom, Edinom, Ruvejdom i Sead o m sam proveo zadnji dan u selu i to oni znaju gdje. Taj dan je za nas poseban i ostače nam u sečanju dok smo god živi. Eto toliko ja vas volim i pozdravljam odavde iz Črnomlja. Znajte da vas nišam zabora-vio, niti ču vas ikad zaboravi-ti. Ma gdje god bio, ma gdje god bili ja ču na vas misliti i nadam se ponovo vas vidje-ti. Nikad, n ikad vas neču za-boraviti. ADMIR LOKMIČ, 16 godina, bjegunac - Črnomelj Traže se Traie m PUlč Malija (1906), Pailč Hi dajeta 0916), Hodžič Lejla 0966), Pela Bodri) a (1912), Mušanorič Saieta 0928). Traži ih Salan Bisera iz prlhrat-nog centra Črnomelj. Salan Bisera Traži se Nazila Ana Nedič traži Mazilu Blkič iz Bosanskog Samca. Ako tke zna gdje se nalazi motim da javi n priklatili eentar Jugo Vinil tol: (064) 728-481 Hvala! Traži se sestra limeta Hajrič traži sestra Iz Male Bukovice kod Debela. Sve Informacije laljite na telefon (061) 267-771 Hvala! limeta Hajrič NOVA GORICA - LOKO- STOJNA 067/21-085, PO-VEC 065/49-521, NOVA GO- STOJNA 067/22-382, PTUJ RIGA - DESKLE 065/52-004. 062/771-131. PTUJ 062/771-NOVO MESTO 068/24-601, 542, RADOVLJICA 064/723-ORMOŽ 062/714-141, PO- 491. RADLJE - RIBNICA NA POHORJU 0602/68-026, 314, 0608/81-574 SLOVEN-RADLJE - MUTA 0602/61- SKA BISTRICA 062/810-028 500. RAVNE NA KOROŠKEM SLOVENJ GRADEC 0602/41-0602/35-110, RIBNICA 061/ 340, ŠKOFJA LOKA 064/622-862-049, SEVNICA 0608/81-. 765. ŠKOFJA LOKA 064/651- 037, ŠKOFJA LOKA 064/621- 068/48-321, TRŽIČ 064/50-847, ŠMARJE PRI JELŠAH 444, VELENJE 063/855-313, 063/816-068. ŠMARJE PRI ŠOŠTANJ 063/881-356. VIŠ-JELŠAH 063/814-950. TOL- NJA GORA (GROSUPLJE) MIN 065/81-460, TREBNJE 061/784-099, ZA IZBJEGLICE IZ BOSNE I HERCEGOVINE