Naši dopisi. Iz Grorij. (Klerikalne sirovosti). Naš nadučitelj je v znak hvaležnosti za svoje delovanje in svoj trud pri tukajšnjem bralnem društvu, pri kmetijski podružnici. pri gasilnem društvu in pri posojilnici — prejel naslednje sirovo pisino, ki je živa priča, koliko oraike imajo nekateri vodje tukajšnjega konsuranega društva. Pismo — s podpisom wveč občanov" — se glasi: nV četrtek 26. t. m. pri volitvi kmetijske družbe ste prvič pokazali javno svoje liberalno prepričanje — pokazali pred toliko in toliko ljudmi, da ste naš nasprotnik, nasprotnik kmetov, od katerega žuljev živite. Tudi Vi ste ponižni, a odločni služabnik liberalne rnisli. No, ni čuda, ker tako zvesto prebirate ,,Slov. Narod". Prašarno Vas le, po kaj ste šli v Ljubljano? Mar bi ne bili brez Vas zvonili? Ali ste morebiti mislili, da bote s tern Gorjance ogrdili. 0 nikakor ne. Vi ste volili po svojem liberalnem (ali vseh šomaštrov) prepričanju. Mar bi bili ostali doma za pečjo in pse futrali! Pri Gorjancih ste jo daleč zavozili. Kar srno še imeli učiteljev, vsak nam je pornagal in za naše koristi skrbel. Vi ste prvi, ki ste zoper nas. Sramota, pfuj za enega izobraženega kmetskega učitelja, ki od kmetskih žuljev živi, pa dela zoper nas in voli zoper nas. Sedaj nam je tudi jasno, zakaj ste odstopili iz odbora pri zadrugi. Vaše liberalno prepričanje Vam ni pustilo med kmeti ostati. Morebiti Vas pri bralnem društvu tudi vodi Vaša liberalnost, da tako spolnujete svoje predsedniške dolžnosti, da bi jih vsak rovtarski pastir bolje kot Vi. Toda bodite še do prvega občnega zbora, potem če ne pojdete z lepa, Vas bomo pa z grda spravili raz predsedniški stol. Do zdaj smo mislili, da imamo v Gorjah učitelja, ki je ves vnet za nas kmete, za naše koristi in pravice, ali kako grozno smo se zmotili. Sram naj Vas bo! Pfuj!"*) Iz tega pisma je razvidno, da tisto sirovo pisanje zoper učitelje v ^Slovencu" in »Domoljubu" že rodi svoje sadove. To je odgoja na katoliški podlagi. Z Groriškega. Na zadnjera zborovanju učiteljskega društva za goriški okraj se je pri predlogu, naj bi se g. Medvešček imenoval častnim članom društva, oddaljilo toliko društvenikov, da zbor ni bil več sklepčen. To postopanje je bilo žaljivo za predlagatelja in njegove somišljenike, pa tudi za g. Medveščka, ki je največ pripomogel, da se je veljava učiteljstva dvignila in je učiteljstvo stopilo na organizovano delo. Tavariši nas niso hoteli poslušati med štirimi stenami; zato smo prisiljeni razpravljati to zadevo v stanovskem listu. Predlog zastran imenovanja častnim članora je izšel iz onega kroga, ki je že večkrat stopil v boj za skupne stanovske interese ter zaradi tega marsikaj pretrpel; iz kroga, ki je pogumno in vztrajno delal ter dvignil .stanovski ugled — Učitelji, ki so v najhujšem boju stali tovarišem na čelu, gotovo zaslužijo vsaj toliko obzira od strani tovarišev, da bi jim ti ne obrnili brž hrbta, kadar mislijo, da se ž njirni ne raorejo strinjati, ampak da bi oštali, poslušali, govorili in glasovali. Kaj bi bilo napačnega, če bi imenovali častnim članom moža, ki je za učitoljstvo toliko deloval, da več ni mogoče nobenemu učitelju na Goriškem! -- Stan, ki ne zna ceniti svojih velikih mož, jih ni vreden. — Oeitalo se je gosp. Medveščku, da bi se bil pustil vpreči v klerikalni voz ter vsled tega ne bil vreden posebnega pripoznanja za njegovo delovanje. To očitanje je kriviono. Bi li bilo boljše, ako bi bil g. Medvešček stopil k oni stranki, ki je vse storila, da bi naš ugled in naše interese potlačila? Goriški Učitelji v sedanjih razmerah rie moremo imeti svojega političnega lista. »Soče" se nismo mogli več držati. Ostalo nam ni drugega, nego priskočiti na pomoč tja, odkoder se sraemo poinoči nadejati in se je nam tudi s poštenim namenom obljubila. Mi ne smemo pozabiti, da ne uplivajo samo gg. poslanci na g. Medveščka, arnpak tudi on na nje. Gemu taka nezaupnost do tovariša, ki je postavil v nevarnost svojo eksistenco za naše interese! Hočete li biti podobni Izraelcem, katere je bil Mojzes izpeljal iz Egipta, a se ni upal ž njimi v obljubljeno deželo, ker so se bili preveč privadili suženstva ter so sarao eno posebno dobro znali: vedno godrnati. Ce bodete tako delali, ostanejo vaše kosti v puščavi in še le vaši otroci doženejo, kar nam vsem že sedaj tiče. — Tovariši, ki so se za vas borili, so morali skrbno paziti, da so bili vestni in natančni v šoli, neomadeževani v družini in zunaj družine in šole; šele potem so se mogli spustiti v boj s hudirni nasprotniki šolstva in učiteljstva. In vi jirn sedaj na njib prvaku tako povračujete. Vaš Narobe-Balaam vas ne reši, če bodete tako križali načrte svojih najdelavnejših tovarišev; vaše kosti ostanejo v puščavi. —t. *) To pisrno je pisal 221etni cerkovnik. Uredn.