REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
SEJNI ZAPISI DRŽAVNEGA ZBORA
43. IZREDNA SEJA
(12. julij 2011)
J^^*"*»** •JV f
/
M I .1

UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 43. izredna seja (12. julij 2011)
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2012
www.dz-rs.si
DNEVNI RED 43. IZREDNE SEJE
1. točka dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O PRIZNANJU NEODVISNOSTI IN SUVERENOSTI REPUBLIKE JUŽNI SUDAN, EPA 2004-V
VSEBINA
Določitev dnevnega reda.................................................................................................................5
1. točka dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O PRIZNANJU NEODVISNOSTI IN SUVERENOSTI REPUBLIKE JUŽNI SUDAN, EPA 2004-V...............................................................5
SAMUEL ŽBOGAR...........................................................................................................................5
JANJA KLASINC..............................................................................................................................6
BOGDAN BAROVIČ..........................................................................................................................7
ANTON URH.....................................................................................................................................7
BOGDAN BAROVIČ.......................................................................................................................... 7
ANTON ANDERLIČ...........................................................................................................................8
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ................................................................................................................9
JANJA KLASINC..............................................................................................................................9
JOŽEF JEROVŠEK.........................................................................................................................10
FRANCO JURI................................................................................................................................10
FRANC PUKŠIČ..............................................................................................................................11
SAMO BEVK...................................................................................................................................12
DARJA LAVTIŽAR BEBLER...........................................................................................................12
JANKO VEBER...............................................................................................................................12
Državni zbor V. mandat
43. izredna seja
12. julij 2011
Predsedujoči: Dr. Pavel Gantar...................................................predsednik Državnega zbora
Seja se je začela 12. julija 2011 ob 19.20.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR:
Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 43. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednja poslanka in poslanca: mag. Melita Župevc, dr. Luka Juri in Alan Bukovnik.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 43. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli včeraj 11. 7. 2011 s sklicem seje. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na glasovanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 58 poslank in poslancev, za je glasovalo 58, proti nihče.
(Za je glasovalo 58.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 43. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O PRIZNANJU NEODVISNOSTI IN SUVERENOSTI REPUBLIKE JUŽNI SUDAN.
Predlog sklepa je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.
Besedo dajem predstavniku Vlade za dopolnilno obrazložitev. Besedo ima Samuel Žbogar, minister za zunanje zadeve.
Prosim.
SAMUEL ŽBOGAR: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Vlada Republike Slovenije je podala predlog za sklic izredne seje Državnega zbora z namenom priznanja nove države Republike Južni Sudan. V skladu z določili mirovnega sporazuma med Severnim in Južnim Sudanom iz leta 2005 so imeli prebivalci Južnega Sudana v prehodnem 6-letnem obdobju pravico, da odločijo o svoji prihodnosti - v okviru Sudana ali v okviru neodvisne države Južni Sudan. Referendum o odcepitvi Južnega Sudana je potekal med 9. in 15. januarjem letošnjega leta in 98,83 % prebivalcev je glasovalo za neodvisnost. Referendum je po mnenju mednarodnih opazovalcev, vključno z opazovalci Evropske unije, potekal mirno in kredibilno in je bil pozitivno ocenjen. V mejni regiji Abyei je bil referendum prestavljen, zato status te regije še ni dokončno določen. Uspešno izvedbo referenduma smo pozdravili tako v Sloveniji kot tudi v Evropski uniji ter ga ocenili kot znamenje zrelosti političnih sil in prebivalstva Južnega Sudana pa tudi Sudana. Ob tem smo izrazili polno spoštovanje odločitve volivcev. Ob razglasitvi neodvisnosti 9. julija smo tako države članice kot sama Evropska unija pozdravili novo državo.
Seveda pa vzpostavitev neodvisnosti Južnega Sudana ne predstavlja konca poti. Med državama je ostalo odprtih veliko vprašanj. Med temi, ki so najbolj nujna za rešitev, so mejno vprašanje, vprašanje državljanstva in vprašanja, ki so vezana na upravljanje z naftnim sektorjem. Pozorno in z zaskrbljenostjo pa spremljamo tudi dogajanje v pokrajini Južni Kordofan. Vloga mednarodne skupnosti je, da državama
pomaga, da čim prej rešita ta vprašanja na miren in obojestransko zadovoljiv način, ki jima bo omogočal, da prebivalci obeh držav živijo v miru in v dobrososedskih odnosih. Varnostni svet je tako prejšnji teden že sprejel resoluciji, ki omogočata namestitev mirovnih enot OZN tako v Abyei kot ustanovitev misije za vzdrževanje miru v Južnem Sudanu. V napore mednarodne skupnosti se lahko vključi tudi Republika Slovenija. Predstavniki Republike Južnega Sudana se zanimajo za slovenske izkušnje prehoda v samostojnost in predvsem za vprašanja, vezana na vzpostavitev lastne valute in nasledstva.
Spoštovani poslanci! Južni Sudan je neodvisnost razglasil v soboto, 9. julija 2011, na dan poteka 6-letnega prehodnega obdobja. Sledil je poziv države Republike Južni Sudan mednarodni skupnosti, da mu prizna polno mednarodnopravno subjektiviteto. Izhajajoč iz lastne izkušnje in pravice Republika Slovenija v zunanji politiki spoštuje pravico narodov do samoodločbe. Zato spoštujemo in pozdravljamo demokratično odločitev volivcev Južnega Sudana za ustanovitev samostojne, neodvisne države. Varnostni svet OZN bo ob priporočilu za sprejetje države Južni Sudan v OZN odločal danes, glasovanje v sami Generalni skupščini OZN o članstvu te države pa bo potekalo predvidoma v četrtek, 14. julija 2011. Slovenija je vseskozi podpirala politične procese v Sudanu, ki so po 10-letnih spopadih privedli do mirne razdružitve in razglasitve neodvisnosti Južnega Sudana. Zato želimo 14. julija 2011 glasovati za članstvo Republike Južni Sudan v Organizaciji združenih narodov. V imenu Republike Slovenije zato predlagam in pozivam, da sprejmete sklep o priznanju Republike Južni Sudan kot neodvisne in suverene države. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR:
Hvala lepa.
Predlog sklepa je obravnaval Odbor za zunanjo politiko kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Janji Klasinc.
Prosim.
JANJA KLASINC: Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani minister s sodelavko!
Danes zjutraj je Odbor za zunanjo politiko na svoji 65. nujni seji obravnaval
Predlog sklepa o priznanju neodvisnosti in suverenosti Republike Južni Sudan, ki ga je Državnemu zboru posredovala Vlada. Na seji je minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar povedal, da je Republika Južni Sudan razglasila neodvisnost v soboto, 9. julija 2011, že 14. julija 2011 pa bo v Generalni skupščini OZN potekalo glasovanje o priznanju te 193. države sveta. Zato je Vlada ocenila kot primerno, da Slovenija še pred samim glasovanjem v Generalni skupščini sprejme akt o priznanju nove države. Slovenija bo tako med prvimi državami, ki bodo priznale Južni Sudan, ki je nastal z odcepitvijo od Sudana v skladu s splošnim mirovnim sporazumom iz leta 2005. Ta je določal 6-letno prehodno obdobje, po katerem so se lahko prebivalci odločali o odcepitvi Južnega Sudana. Minister je pravkar povedal, da je bil referendum izveden januarja in da je skoraj 99 % volivcev glasovalo za odcepitev.
V nadaljevanju je minister Žbogar povedal, da novo državo na njeni poti čakajo številni izzivi in nekatera nerešena vprašanja s Sudanom. Znotraj države še vedno potekajo spopadi v Darfurju, Južnem Kordofanu in z nafto bogatim spornim mejnim območjem province Abyei, kjer bi prav tako moral potekati referendum o njenem statusu, a je bil zaradi nedavnega nasilja preložen za nedoločen čas. Varnostni svet Združenih narodov je glede te province sprejel resolucijo o vzdrževanju miru do izvedbe referenduma. Glede razdelitve naravnih bogastev in prihodkov od nafte prihaja do nesoglasja s Kartumom, saj se v južnem Sudanu nahaja tri četrtine vse nafte, infrastrukture in naftovodi pa so na severu. Med severom in jugom ostajajo nerešena tudi vprašanja v zvezi z državljanstvom, saj je Sudan odvzel državljanstvo vsem prebivalcem južnega Sudana. Vse to lahko privede do novih spopadov, zato je Varnostni svet Združenih narodov 8. julija sprejel resolucijo o vzpostaviti misije v južnem Sudanu, ki bo štela 7 tisoč pripadnikov modrih čelad in 900 civilnih uslužbencev. Minister je povedal, da bo Slovenija razmislila o morebitnem sodelovanju v tej misiji. V razpravi so poslanci izrazili podporo takojšnjemu priznanju neodvisnosti in suverenosti južnega Sudana, ki izhaja iz dolgoletne in krvave državljanske vojne, s tem pa se prizna tudi legitimna pravica naroda do samoodločbe. Posebej je bilo izpostavljeno, da v zadnjem času v
mednarodnih odnosih vse bolj vstopajo v ospredje ekonomski interesi, da pa si je treba še vedno prizadevati za vrednote, kot so mir, blaginja in spoštovanje človekovih pravic. Omenjena so bila tudi večletna prizadevanja pokojnega dr. Janeza Drnovška in Toma Križnarja za rešitev razmer na tem območju. S tem pozitivnim odnosom Slovenija izraža tudi zavezanost uresničevanja skupne zunanje politike Evropske unije, ki je izrazila polno spoštovanje rezultata referenduma in sprejela politični okvir aktivnosti do Sudana in južnega Sudana.
Člani odbora smo soglasno sprejeli predlagani sklep in zato Državnemu zboru predlagamo, da Predlog sklepa o priznanju neodvisnosti in suverenosti Republike Južni Sudan sprejme v predloženem besedilu. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR:
Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke Upokojencev Slovenije bo predstavil Anton Urh. Prosim. Gospod Urh, samo trenutek.
Proceduralno, gospod Bogdan
Barovič.
BOGDAN BAROVIČ: Spoštovani gospod predsednik!
Vljudno prosim, da uradni izpisek -seznam nastopajočih oziroma predstavitev mnenj, stališč poslanskih skupin in posameznikov uredite tako, da bo primeren. Jaz ne vem, kakšen naj bi bil razlog, če zdaj velja zmeda v koaliciji, kdo je kje, prosim, da ne uvrščate še naše kolege v druge politične opcije.
Kolikor jaz vem je Miran Györek še vedno član Slovenske nacionalne stranke, ne pa Slovenske demokratske stranke. Ker je to uradni papir, vas prosim, da se ta papir uredi tako, kot mora biti, razen če veste kaj več kot jaz. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR:
Hvala lepa.
Gospod Bogdan Barovič napaka je bila. Pri Miranu Györeku bi moralo pisati SNS, se zgodi. V imenu strokovnih služb, vodstva, širšega in ožjega Državnega zbora se vam in tudi Miranu Györeku iskreno opravičujem za to napako in obljubljam, da
se ne bo ponovila vsaj do 1. septembra. Hvala lepa.
Prosim, gospod Urh, če nadaljujete.
ANTON URH: Hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod predsednik, spoštovani gospod minister s sodelavko, kolegice in kolegi!
Ob takem jubileju, kot ga letos praznujemo Slovenci, nam je lahko v veselje in čast, da v mednarodnem prostoru pozdravimo, priznamo in v mednarodno skupnost sprejmemo novo članico. Seveda se naša prehojena pot od samostojnosti in neodvisnosti ne more primerjati s kalvarijo, ki so jo v dolgih letih krvave državljanske vojne med severom in jugom preživeli Južni Sudanci, da so končno lahko na letošnjem referendumu skoraj enoglasno potrdili željo po odcepitvi in se odločili za samostojno pot. Le-ta zagotovo ne bo lahka, vendar ob podpori ter pomoči drugih držav, mednarodnih ustanov in integracij smo lahko prepričani, da bo lažja in bodo uresničene dolgoletne sanje v boljšem jutri.
V	prvi vrsti bodo zelo pomembna nadaljnja prizadevanja te mlade države in Sudana po mirnem in konstruktivnem reševanju vseh še odprtih vprašanj med njima. Istočasno je pomembno, da stečejo med njima samima, sosednjimi ter vsemi ostalimi državami v razmerju do nove države prijateljski in spoštljivi odnosi ter da se vsi zavzamejo in v polni meri uresničujejo spoštovanje temeljnih človekovih pravic, svoboščin in vrednot. Tako bosta lažje zagotovljena tudi gospodarski in družbeni razvoj Južnega Sudana, ki ima glede na naravne danosti vse možnosti, da uspe ter da izkoristi te potenciale za blaginjo svojih prebivalcev.
V	poslanski skupini DeSUS bomo sklep o priznanju neodvisnosti in suverenosti Republike Južni Sudan soglasno podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR:
Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Bogdan Barovič.
BOGDAN BAROVIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani kolegice, kolegi!
V	Slovenski nacionalni stranki nismo nikdar imeli nobenih težav z ljudmi in narodi, ki so se s samoodločbo opredelili
kot narod in kot država. Še najmanj imamo takšne probleme, če je na osnovi splošnega mirovnega sporazuma v Južnem Sudanu bil izveden referendum o odcepitvi, na katerem so se s skoraj 100 % večino odločili, da se odcepijo v državo Južni Sudan. S tem nimamo popolnoma nobenih težav. Toliko bolj pomembno, kot je pomembno omenjati Slovenijo in Evropsko unijo, češ da moramo dati mednarodno pravno subjektiviteto, je bolj pomembno za vse nas, da v tej državi končno zavlada mir, da ne bomo videli in gledali ter sami trpeli ob videnem trpljenju, umirjanju otrok zaradi lakote in bolezni, neprestanih morijah in vojnah. To je razlog, zaradi katerega bi morala država Republika Slovenija priznati Južni Sudan ne glede na vse ostalo.
Ob tem moram kot vedno izraziti tudi pomisleke Slovenske nacionalne stranke, da imamo očitno v tej državi različne vatle za priznanja. Ko so stali zadaj Amerikanci, smo bili med prvimi, smo tekli in priznali Kosovo, tu smo malce počasnejši, ker moramo, ker bo čez 2 dni tudi drug pomemben akt. Ob tem pa opozarjamo in smo že pisno opozorili, da naj za državo Republiko Slovenijo veljajo enaka pravila in enak odnos do ljudi, ki hočejo samoodločbo. Tak primer, na katerega smo opozorili, je tudi Abhazija in Južna Osetija, kjer pa so zadaj malo drugačne države in tam seveda Sloveniji očitno ni treba ukrepati z enakimi merili, z enakim odnosom in srcem do ljudi ter do njihove samoodločbe. To ni prav, to ni verodostojno in do Slovenije to ni pošteno, kajti ugled Slovenije po svetu s tem pada. Južni Sudan naj bo država miru, kjer bodo otroci hodili v šolo, ne bodo umirali od lahkote in kjer ne bo več grozot in morij, ki jih ni videti niti v največjih grozljivkah Hollywooda. Upajmo, da je temu tako in da bomo v Slovenski nacionalni stranki pripomogli k temu miru in blaginji, pa bom rekel tudi lepih ljudi, ki živijo v tej državi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR:
Hvala lepa.
Stališče Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije bo predstavil Anton Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani!
Najbrž imajo prav tisti, ki menijo, da smo ena redkih držav, ki v Parlamentu priznavamo samostojnost posameznih
držav. Drugod to počnejo vlade in se mi zdi, da bi tudi v Sloveniji bilo prav, da se mogoče spremeni zakon, ki bi Vladi nalagal v okviru Zakona o zunanjih zadevah, da te stvari počne. Kajti to, da imamo nekaj izkušenj iz preteklega mandata, predvsem 2, ko je šlo za priznanje Črne Gore in priznanje Kosova, poznate znamenite zaplete, ki so se zgodili s priznanjem Kosova, ko je bil domnevno izvršen pritisk na Republiko Slovenijo, ki ni bil uspešen, pa je potem Afganistan prvi priznal Kosovo, kar je za mnoge bilo presenetljivo glede na takratno nedelovanje države Afganistan, ampak temu je tako. Za nas ni prav nobenega dvoma in vprašanja o tem, ali po tem, ko je bilo povsem jasno, da je mednarodna skupnost privolila in na osnovi standardov, ki veljajo za izpolnjevanje pravic držav območij, ki imajo možnost, da izvršijo svojo samoodločbo, da se ta na osnovi procedure tudi zgodi. Ta referendum v Južnem Sudanu je pokazal več kot to, kar se je vse skozi pojmovalo, da gre za resnično stisko Sudancev, ki živijo v Južnem Sudanu in da brez tega, da bodo prišli na svoje, v svojo državo, to za njih ni konec morije, ni konec vsega tistega, kar se je na tistem področju dogajalo. Na žalost so žrtve velikih sil in tistih, ki hlepijo za narodnim bogastvom, za bogastvom, ki se izraža v surovinah, nafti in podobnih stvareh.
Več kot očitno je, da se tam spopadajo velike, največje sile na svetu, kdo bo imel večji vpliv in bo izčrpal več bogastva tem ubogim ljudem in zato v Liberalni demokraciji od vsega začetka podpiramo to priznanje. Na žalost pa je mogoče ta procedura, da morata Vlada in potem Državni zbor hiteti in sklicevati izredne seje. Vlada bi lahko gotovo to opravila bolj učinkovito in verjamem, da bomo tudi v prihodnje imeli zakon, ki bo to tudi omogočal.
V Liberalni demokraciji pozdravljamo to odločitev Republike Slovenije in upamo, da bomo tudi kmalu vzpostavili diplomatske stike z Južnim Sudanom in vse tisto, ker sodi zraven, ko gre za uveljavljanje tudi svojih interesov, potreb za stvari, ki jih države počnejo v odnosu do drugih držav. Verjamem, da Slovenija ima kaj ponuditi Južnemu Sudanu in tudi svoje interese lahko na tem območju uveljavlja. Podprli bomo predlog.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR:
Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine nepovezanih poslancev bo predstavil mag. Franc Žnidaršič.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani kolegice in kolegi!
Naša poslanska skupina nima nobenih težav takrat, ko gre za podporo narodu, ki je odločilo z več kot 98 % pozitivno odločitvijo o samostojnosti in neodvisnosti o Južnem Sudanu. Mi bomo sklep, ki je na mizi, podprli in nas prav nič ne zanima, kakšen je interes Slovenije v zvezi s tem, kar me je danes vprašal nek novinar. Mi ne potrebujemo posebnega interesa, ko gre za to, da podpremo ljudi, ki so živeli v državljanski vojni vrsto let, kjer je šlo za neke vrste genocid nad nubijskim ljudstvom in tako naprej. Zato je za nas načelno stališče, da je treba spoštovati odločitev ljudi, ki želijo živeti samostojno in bomo to tudi podprli. V tem konkretnem primeru nas pa seveda skrbi dejstvo, da smo iz medijev izvedeli, da še vedno ni miru v severnem delu dežele, kjer se izvaja neke vrste genocid nad nubijskim ljudstvom kot neke vrste maščevanje za odcepitev južnega dela. Upamo, iskreno upamo, da bodo Združeni narodi zagotovili prisotnost mednarodnih enot, ki bodo zaustavile to nasilje in pomagale preživeti tem ljudem in seveda zagotoviti dolgotrajen mir, ki ga naj bi najbrž povzročila odcepitev in ustanovitev svoje neodvisne države v Južnem Sudanu. Na ta način seveda v tem delu Afrike postane življenje znosno, brez nasilja in seveda omogoča tudi družbeni napredek.
Poslanska skupina nepovezanih poslancev bo z veseljem podprla predlagani sklep. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR:
Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavila Janja Klasinc.
Prosim.
JANJA KLASINC: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!
Tudi nas podobno, kot je povedal kolega Žnidaršič, vodijo isti cilji. Absolutno podpiramo priznanje Južnega Sudana kot
samostojne države. 9 milijonov Južnih Sudancev je v soboto z veseljem podprlo to osamosvojitev, in to ne slučajno, 50 let so si prizadevali za to samostojnost. Potem, ko so sklenili s Severnim Sudanom sporazum, so imeli referendum, na katerem so imeli še boljši rezultat, kot smo jih imeli Slovenci, kar je težko. To se pravi skoraj 99 % udeležencev referenduma je podprlo to ureditev. Zato ni čudno, da to podpiramo.
Moram povedati, da smo Slovenci že dolga leta povezani s tem koncem sveta. Naš humanitarec Tomo Križnar nesebično bije boj pravičnosti za tamkajšnje prebivalstvo s ciljem, da bi čim lažje preživeli. Če ne bi organiziral akcije razdelitve filmskih kamer, ki beležijo in svetu predstavljajo te grozne zločine, morda pravkaršnja razglasitev ne bi bila sprejeta s tako veliko podporo svetovne javnosti, ker verjetno niti ne bi vedeli, kaj vse se tam dogaja. Veliko sta tudi pomenila zavzetost in pa podpora pokojnega predsednika Janeza Drnovška, ki je na genocid v Darfurju opozarjal ne le slovensko, ampak tudi mednarodno javnost. Ker Slovenija spoštuje pravico narodov do samoodločbe, ki je lastno državnost omogočila tudi slovenskemu narodu, menimo, da je pravilno, da danes med prvimi priznamo suverenost in neodvisnost te 54. afriške države.
Pri tem bi rada opozorila, da se ne morem strinjati s kolegom Barovičem, ki je dejal, da smo to naredili zaradi nekoga drugega. Ne, to smo naredili zaradi sebe. Slovenija tudi ni bila med prvimi, ki je priznala Kosovo, je pa vsekakor med prvimi, ki priznava Južni Sudan, če bomo danes to storili. Najnovejšo članico mednarodne skupnosti sicer čakajo še številni izzivi, vendar pričakujemo, da bosta Sudan in Republika Južni Sudan našla rešitve, da ne bi dobro sodelovali samo pri delitvi plena pri prodaji nafte, ampak tudi pri preprečitvi genocida na severnem delu Južnega Sudana in južnem delu Severnega Sudana, to se pravi na obmejnih območjih, s katerih prav te dni poroča naš sonarodnjak Tomo Križnar.
Iz vseh omenjenih razlogov Socialni demokrati, kot sem že dejala, pozdravljamo razglasitev neodvisnosti Republike Južni Sudan in izražamo čestitke ljudstvu Južnega Sudana ob tem zgodovinskem dogodku. Predlog sklepa o priznanju neodvisnosti in suverenosti te
republike bomo seveda z veseljem podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR:
Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil Jožef Jerovšek.
Prosim.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani!
V	Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke seveda podpiramo sklep o priznanju neodvisnosti in suverenosti nove države Republike Južni Sudan, ki je nastala na temelju referendumske odločitve ljudstva Južnega Sudana. Kar nas Slovence emocialno še bolj približuje legitimni želji ljudstva Južnega Sudana, saj asociira na ustanavljanje naše države. Ob nastanku nove države, ki je nastala na podlagi samoodločbe in enoglasne odločitve ljudstva Južnega Sudana, je treba reči, da je to tudi dolžnost naše države, saj imamo v Deklaraciji o zunanji politiki iz leta 1999 zapisano, da Slovenija spoštuje pravice narodov do samoodločbe. Ponosni smo, da smo to zavezo v Deklaraciji o zunanji politiki takrat predlagali mi iz Poslanske skupine SDS z amandmajem k deklaraciji, ker je takratna vladna politika na to načelo z viška in cinično pozabila, čeprav je to eden od temeljev naše države.
V	Poslanski skupini smo tudi prepričani, da je nastanek nove države vsaj majhen prispevek k miru v svetu, kajti deli se Sudan, ki je bil od neodvisnosti leta 1956 praktično vedno torišče državljanske vojne. Prva je trajala od leta 1955 do 1972, potem pa se je praktično nadaljevala druga, ki permanentno traja še dandanes. To je tudi delno posledica kolonialnih politik in delitev, saj kolonialne sile niso skoraj nikjer po svetu razdelile držav po etničnih mejah in v skladu z voljo ljudstva. Danes je Sudan presečišče interesov velikih sil. Država je po naravnih danostih bogata, ima nafto, seveda je pa kljub temu izjemno nerazvita. Trdno smo prepričani, da ta vzpostavitev neodvisnosti Južnega Sudana rešuje nekatera vprašanja in bo osnova za bolj mirno prihodnost obeh držav.
V	Poslanski skupini upamo, da bo v prihodnosti izveden tudi referendum o samoodločbi pokrajine Abyei v skladu s Splošnim mirovnim sporazumom iz januarja
2005. Le-to bo osnova za trajni mir v tem delu Sudana in bo to tudi pravična rešitev. Nastanek in priznanje nove države bosta pozitivno vplivala na možnost reševanja mednarodnih konfliktov, bo pa tudi sporočilo oziroma opozorilo diktatorjem, da se politika sile ne izplača in ne obnese. Volja ljudstva, želja po demokraciji, lastni državi in polni identiteti na koncu premaga še tako krvoločne diktatorje oziroma diktature.
Zaradi vsega navedenega je prav, da Slovenija hitro prizna novo državo Republiko Južni Sudan in 14. julija glasujemo za članstvo te države v OZN. S tem se bomo pridružili veselju ljudstva Južnega Sudana, ljudstva katerega člani so praktično vsi rajali ob dviganju zastave nove lastne države, saj ne poročajo, da bi kdo od pomembnih državljanov bojkotiral razglasitev neodvisnosti. Še enkrat, z veseljem bomo podprli to priznanje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR:
Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Zares bo predstavil Franco Juri.
Prosim.
FRANCO JURI: Hvala za besedo. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!
Priznanje nove države Južnega Sudana je samoumevno. Samoumevno zaradi naše zgodovine, občutljivosti do takih primerov samoodločb in ker se je navsezadnje Slovenija s Sudanom veliko ukvarjala. Ukvarjal se je nekdanji predsednik dr. Janez Drnovšek, ki slovi po tem, da je iskal pot do trajnega miru v tistem nemirnem delu Afrike.
Sudan poznamo tudi spričo neutrudljivega dela humanitarca Toma Križnarja, s katerim sem pred to sejo opravil telefonski pogovor. Nahaja se v Džubi. Vprašal sem ga, kaj meni. Rekel je, da priznanje mora biti, hkrati pa mora Slovenija sprožiti vse diplomatske akcije, da se ustavi to, kar se že sedaj dogaja ob meji med novo državo in Sudanom. V Džubi je Križnar stopil v stik tudi s predsednikom Sudana Al Baširjem. Izročil mu je fotografije, ki dokazujejo, da se žal odvijajo poboji ob sudanski in južnosudanski meji na Južnem Kordofanu na področju ljudstva Nuba, kjer se obeta balkanski scenarij, ki ga poznamo iz časov hitrih razmejitev na območju bivše Jugoslavije. Nova država
temelji na referendumu, ki je bil izveden leta 2005. Pred tem se je tam odvijala dolgotrajna državljanska vojna. Legitimna pravica Južnih Sudancev je, da zaživijo v svoji državi in da omogočijo normalizacijo razmer na tistem območju Sudana, kjer se še odvija vojna. To ne bo lahko in brez aktivnega angažiranja mednarodne skupnosti to ne bo možno.
Slovenija je leta 1999 sprožila eno od takih pobud. Takrat je zahtevala, da Združeni narodi pošljejo opazovalce v Nubske gore, in to se je zgodilo. To je bila pobuda Slovenije, to se je zgodilo in spričo navzočnosti teh opazovalcev se je vsaj začasno prenehalo divjanje sudanskih paravojaških in vojaških skupin v Nubskih gorah. Mislim, da je čas za novo podobno pobudo, priznanje je pomembno, ni pa zadostno. Vsekakor bo treba obdržati to doslednost tudi do drugih držav, ki nastajajo. Septembra bo na dnevnem redu Generalne skupščine tudi priznanje palestinske države in jaz upam in računam, da bomo septembra sedeli na seji Državnega zbora in bomo odločali tudi o priznanju palestinske države s strani Republike Slovenije. To pričakujejo tudi tam in so si o tem enotni ter si želijo to priznanje, kajti brez tega ne bo miru v Bližnjem vzhodu.
Poslanska skupina Zares pozdravlja takojšnje priznanje nove afriške države. Hkrati še enkrat poziva, naj se Slovenija čim bolj aktivno vključi tudi s podporo nekaterim pobudam, ki jih je dal sam Tomo Križnar, kot je pošiljanje potrebne tehnologije, kamer in tudi tistih znamenitih črpalk za humanitarno pomoč Darfurju. Darfur se nahaja nekoliko severozahodno od novonastale države in tam se žal masovne kršitve človekovih pravic še vedno dogajajo. Al Bašir je še vedno zločinec, ki ga je treba izročiti mednarodnemu sodišču. Zaenkrat pragmatizem tega ne omogoča. Bil je na proslavi, bil je tam, priznal je državo, ampak vprašanje je, kaj se bo zgodilo ob sami meji. Ta meja je bogata s surovinami in kot je nekdo že rekel, so tam prisotni interesi različnih velesil in verjetno bodo krojile usodo morebitne arbitraže za mejo. Dajmo pomagati tudi z našimi dobrimi izkušnjami.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR:
Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavil Franc Pukšič.
Prosim.
FRANC PUKŠIČ: Lep pozdrav kolegice in kolegi, predsednik, gospod minister!
Poslanci Slovenske ljudske stranke z veseljem podpiramo odločitev Republike Slovenije, da med prvimi prizna Republiko Južni Sudan kot neodvisno in suvereno državo. Uspešna izvedba referenduma seveda kaže na politično zrelost prebivalcev Sudana, so pa pripravljeni na dolgo pot in seveda upamo, da tudi na uspešno pot razvoja svoje neodvisne in suverene države. Po dolgih desetletjih spremljanja konfliktov, dogodkov v Darfurju in seveda številnih žrtev, je tudi v zadnjem času ta dogodek na afriški celini svetli žarek upanja pri urejanju kriznih razmer na tem področju. Seveda je na referendumu odločitev z 98,83 % volivcev za neodvisnost ena izmed posebnosti s tako ogromnim procentom za samostojnost. Pa vendar to ne čudi. Po 50-letnih konfliktih s severom upamo, da bodo uspeli v prihodnje čim prej rešiti številne izzive, ki jih čakajo na tej poti do samostojnosti. Najpomembnejše je najprej vzpostaviti trajni mir, saj brez tega ni stabilnega razvoja in izboljšanja socialnih kazalcev v eni zagotovo najrevnejših držav na svetu. Upamo, da bo k boljšemu socialnemu razvoju pripomogel čimprejšnji dogovor s severom - Kartumom o razdelitvi, kot je bilo danes že rečeno, naravnih bogastev.
Želimo si, da bi k uspešnejšemu dogovarjanju pripomoglo tudi čimhitrejše mednarodno priznanje nove države. Ker smo tudi v Republiki Sloveniji pravkar praznovali 20. rojstni dan svoje države, se sama po sebi ponuja primerjava, vendar mogoče zgolj v 2 segmentih. Eden od teh je v daljšem obdobju priprav in rojevanju želje po samostojnosti. In druga takšna primerjava je lahko podobna le v visokem odstotku odločenosti prebivalcev za samostojno, neodvisno in suvereno državo. Žalostno je, da morajo narodi in države vedno znova in znova priti do demokracije preko krvavih žrtev. Ko pa demokracijo vendarle imamo, jo tudi doma velikokrat premalo cenimo. Prav je, da se ob takšnih dogodkih znova ozremo tudi na to, kar je poleg človeškega življenja na svetu najpomembnejše, in to sta mir in svoboda.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo glasovali za priznanje, hkrati pa prebivalcem Južnega Sudana iskreno čestitamo za tako visoko izraženo enotnost na referendumu, kar kaže tudi na odločenost, da svojo usodo od zdaj dalje krojijo sami kot prebivalci samostojne in neodvisne države Južni Sudan.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR:
Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev. Besedo ima Samo Bevk, pripravi naj se Darja Lavtižar Bebler.
Prosim.
SAMO BEVK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!
Seveda bom podprl sklep, da Republika Slovenija priznava Republiko Južni Sudan kot neodvisno in suvereno državo. Republika Južni Sudan je bila sprva še v času kolonializma del britanskega in egipčanskega kondominija. Leta 1956 pa se je država osamosvojila kot Republika Sudan. Na tem območju sta več kot 2 desetletji trajali 2 državljanski vojni in leta 2005 je Južni Sudan dobil avtonomijo po več kot 20 letih vojne in več milijonih žrtev.
Na referendumu, ki je bil med 9. in 15. januarjem, je skoraj 99 prebivalcev oziroma volivk in volivcev glasovalo za neodvisno državo Republiko Južni Sudan. Po tako burni in krvavi zgodovini si lahko samo želimo, da bi obe državi - tako Sudan kot Republika Južni Sudan - uspeli rešiti vse probleme, ki so se nakopičili v več kot polstoletni zgodovini in 54. afriški državi lahko želimo samo srečo na njeni nadaljnji poti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR:
Hvala lepa.
Besedo ima Darja Lavtižar Bebler, pripravi naj se Janko Veber.
DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
Če komu in kateri državi ni težko oziroma nasprotno - ji je v veliko veselje podpreti suverenost in neodvisnost države, kot je Južni Sudan, potem je treba povedati, da seveda mi glede na našo lastno zgodovino v največji možni meri spoštujemo pravico naroda do samoodločbe. Tudi mi smo v svoji
samoodločbi poudarjali, da ta pravica naroda do samoodločbe ne more biti nikoli konzumirana.
Danes govorimo tudi o novonastali državi, ki se je soočala z najdaljšo državljansko vojno v Afriki. Kot je že povedal moj predgovornik, se je ta državljanska vojna kazala v nečloveško velikem številu žrtev. Slovenija je zagotovo tista, ki bo pozdravila vse napore mednarodne skupnosti tudi zato, da se uveljavijo mir, pravičnost, demokracija in pa seveda, da se zmanjša revščina. Za vse to se je zavzela tudi Evropska unija, konkretno Svet Evropske unije za zunanje zadeve in 20. junija so zunanji ministri - med njimi tudi naš - sprejeli poseben pristop k Južnemu Sudanu in Sudanu. S tem pristopom se kaže tudi aktivna vloga, ki jo strateško zastavlja in snuje Evropska unija na področju skupne varnostne in zunanje politike. Prav je, da smo tudi Slovenci pri tem proaktivni in da tudi mi poskušamo pripomoči in prispevati k uveljavitvi te skupne, zunanje in varnostne politike Evropske unije. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Janko Veber, pripravi naj se Jožef Jerovšek.
Prosim.
JANKO VEBER: Hvala za besedo.
Mislim, da je rojstvo vsake države izjemen dogodek, in mislim, da je izjemen dogodek tudi za Slovenijo, ko lahko tudi sama kot suverena država jasno pove, da se strinja z ustanovitvijo Južnega Sudana kot suverene države. Če k temu povemo, da je nastanek vsake države zgodba za sebe, je zagotovo edinstvena zgodba tako Slovenije kot tudi Sudana. Predvsem pa mislim, da si res vsi želimo, da tudi na tem delu sveta zavlada mir, da se vendarle prekinejo številni postopki, ki peljejo v smer, ki si je nihče ne želi, že veliko ljudi je izgubilo življenje v tem prostoru. Nenazadnje, ko ugotoviš, da imajo naravne danosti, da lahko organizirajo svojo državo na uspešen način, se mi zdi, da je to enkratna priložnost, da jim z našo odločitvijo to tudi omogočimo.
Seveda je to vse skupaj tudi pomemben izziv predvsem za Evropsko unijo, tako da upam, da bo tudi Evropska unija prenesla v teh postopkih predvsem pozitivne izkušnje pri oblikovanju
samostojnih in suverenih držav in da bo seveda bodoča organiziranost južnega Sudana odraz te politike Evropske unije. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR:
Hvala lepa.
Želi besedo še predstavnik Vlade, minister? Ne želita.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki so to želeli, so dobili besedo. Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne želi. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: "Republika Slovenija priznava Republiko Južni Sudan kot neodvisno in suvereno državo."
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, proti nihče.
(Za je glasovalo 69.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zbor predlagani sklep sprejel. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Zaključujem 43. izredno sejo Državnega zbora.
Seja se je končala 12. julija 2011 ob 19.47.
INDEKS GOVORNIKOV
A
ANDERLIČ, ANTON.................................................................................................................8
B
BAROVIČ, BOGDAN................................................................................................................7
BEVK, SAMO.........................................................................................................................12
J
JEROVŠEK, JOŽEF...............................................................................................................10
JURI, FRANCO......................................................................................................................10
K
KLASINC, JANJA................................................................................................................6, 9
L
LAVTIŽAR BEBLER, DARJA.................................................................................................12
P
PUKŠIČ, FRANC....................................................................................................................11
U
URH, ANTON...........................................................................................................................7
V
VEBER, JANKO.....................................................................................................................12
Ž
ŽBOGAR, SAMUEL.................................................................................................................5
ŽNIDARŠIČ, MAG. FRANC......................................................................................................9