LABOD izhaja Štirinajstdnevno v nakladi 2650 Izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava In tisk Dolenjski Informativni center Novo mesto. GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO LETO 13 NOVO MESTO, 18. AVGUSTA 1987 ŠTEVILKA 11 Koncem meseca mora biti pripravljena kolekcija za prohodnjo pomlad in poletje. Prvi kosi novih modelov nastajajo pri vzorčnih šiviljah (posnetek je iz Ljubljane), kolekcijo pa šivajo tudi tozdi. polletje skozi rezultate Gospodarjenje v prvem polletju 1987 Kar kronične so že ugotovitve, da se ne moremo pohvaliti s stabilizacijo, da se razmere slabšajo in daje vse več administriranja. Letošnje leto je bilo po tem kar karakteristično: 1. Zakonske spremembe obračunskega sistema onemogočajo primerjave z enakimi obdobji za nazaj. Realne so le primerjave fizičnih kazalcev. 2. Administrativno urejanje je dobilo izreden razmah, prav tako inflacija. 3. Z interventnimi ukrepi, sprejetimi na zvezni ravni, se vse bolj oži prostor za tržno gospodarstvo. Vsa pozornost je obrnjena k delitvi, z vedno novimi navodili, ki so navadno prihajala prepozno. 4. Ocena, da naj bi učinki v decembru 1986 sprejetih zveznih sistemskih zakonov prispevali k realnemu vrednotenju gospodarjenja, je v tem trenutku še preuranjena. Negativno je, da učinke sprejetih zakonov ugotavljamo šele sedaj, namesto da bi bili jasni že pred sprejemom zakonov. 5. Resen problem predstavlja nelikvidnost in nespoštovanje predpisov v finančnem poslovanju, kar vse povzroča povečan obseg najemanja kratkoročnih kreditov ob zelo visoki obrestni meri. 6. Nedodelan sistem ekonomskih odnosov s tujino že kaže svoje nega- tivne rezultate, na kar smo opozarjali že ob sprejemanju devizne zakonodaje. Posebno negativno se odraža neredno poravnavanje obveznosti do tujih partnerjev. 7. Kljub sprejetju interventnih zakonov, ki so posegli v delitev sredstev za osebne dohodke večjih motenj nismo imeli. Moramo reči, daje SOb Novo mesto vodila aktivno in pametno politiko, da ni prihajalo do motenj. 8. Po uveljavitvi drugega dela obračunskega zakona bo zaradi spremembe finansiranja nekaterih skupnih potreb zaradi spremembe vira, spremenjenih načel finansiranja (domicilni — sedežni princip) pa tudi zaradi zmanjšanja naših materialnih možnosti potrebno že sedaj opozarjati na racionalizacijo potreb. Pričakovanja, da se problem lahko reši s povišanjem prispevnih stopenj, so nesprejemljiva. 9. Kot vse kaže, si bomo morali omisliti lasten sistem za spremljanje gospodarskih rezultatov, ki nam bo v vsakem trenutku omogočal primerjanje rezultatov, pa tudi sprotno spremljanje vplivov administrativnih ukrepov na poslovne rezultate. Se-, danji informacijski sistemi so prepočasni in prepozni. 10. Povečuje se pritisk na cene. Ugotavljamo, da veliko partnerjev želi izboljšati svoj položaj in rezultat le s povečevanjem cen. Kupna moč pada, domači trg postaja preozek za vse, ki bi želeli izpad dohodka iz izvoza nadomestiti z višjo ceno doma. Negotovost povečujejo nestabilni pogoji gospodarjenja. Gsopodarski V DANAŠNJI ŠTEVILKI I I I n m m m '•••••• m — Polletni rezultati nas obvezujejo za kvalitetno delo in spoštovanje rokov, da bi primeren rezultat zadržali skozi celo leto. — V naši anketi smo iskali mnenja tistih, ki so letovali v Kompasovih kapacitetah. — V sestavku » Večja materialna varnost v nesreči« vas seznanjamo z novostmi kolektivnega zavarovanja. — Obdobni pregled delavk do 30. leta starosti v Libnije pokazal, da prevladujejo bolezni presnove. Krivda je tudi v preveliki telesni teži. M I S!: £; 1 I rezultat bo vse bolj težko napovedati. 11. Rast proizvodnje gotovih tekstilnih proizvodov je bila 9% ob 6% povečanju zalog gotovih izdelkov. Zaposlovanje je še vedno nenormalno visoko, saj dosega indeks preko 106. Vrednostno je izvoz v tekstilni industriji SFRJ še vedno realno v padanju (5% januar—maj) kot posledica velikega zmanjšanja izvoza v države v razvoju (za 71%) ter v Sovjetsko zvezo. 12. Pred nami je še burno poletje in neznana jesen. Pričakovati je nadaljevanje padca kupne moči in s tem težave pri prodaji proizvodov, nadaljnje zaostrovanje pravočasnosti dobav pogodbenih količin gotovih izdelkov kupcem ter stopnjevanje zahtevnosti kvalitete proizvodov. Gospodarstvo, predvsem tisto, ki se ubada z izgubami, je v primežu nove zakonodaje in mora uspešno sanirati lastne težave do konca septembra, sicer sledi likvidacija. Ker je v Jugoslaviji dva tisoč in več takih delovnih organizacij, to vprašanje že sedaj dobiva veliko politično razsežnost. 13. Do konca septembra moramo uskladiti samoupravne akte z družbenimi dogovori o pridobivanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Z aktivnostmi smo že začeli. Ker je to odgovorno delo, mu bo potrebno posvetiti vso pozornost. 14. Ob vsem tem pa ne smemo zanemariti že doseženo. Planske obveznosti bo treba že vnaprej izpolnjevati stoodstotno, stroške — njihovo fizično rast bo potrebno zadržati v mejah planov, obračanje vseh vrst zalog bo treba spraviti na še višjo raven, plane prodaje bo treba realizirati v celoti itd. 15. Pričeti bo potrebno z aktivnostmi za sestavo plana 1988, kar je v tem trenutku bolj naloga za »čarovnike« kot pa za resne in odgovorne delavce v gospodarstvu, saj ne poznamo resnejših napovedi o gospodarskih tokovih do konca leta, da o letu 1988 sploh ne govorimo. Z navedenim se bomo srečevali v obdobju, kije pred nami. Vse težave je treba prebroditi in preživeti. Zato je izvrševanje svojih obveznosti slehernega delavca še toliko bolj pomembno, saj brez uspešnega dela nas vseh ni moč računati na boljši jutri. (Nadaljevanje na 2. strani) 'e I. URESNIČEVANJE PLANIRA-2 NIH NALOG V I. POLLETJU » 1987 “ A. Zaposlovanje 'c Skupno število zaposlenih se je do 2 30. 6. 1987 zmanjšalo v primerjavi s s? stanjem v začetku leta za 14 in sicer 9 ■S v neposredni in 5 v režiji. V ne-2? posredni proizvodnji beležimo le w zmanjšanje (Libna 4, Tip-Top 1, Temenica 3, Zala 1) v režiji pa je pri nekaterih TOZD prišlo do povečanja režije (Delta 3, Temenica 1 in Commerce 3), v drugih pa zmanjšanja (Ločna 2, Libna 2, Tip-Top 1, DSSS 3). Glede na plan je skupno 32 zaposlenih več in sicer v neposredni proizvodnji 23, s tem daje v Delti dejansko število za 37 delavcev nad planom, v TOZD Libna 8, Tip-Top 1 in Zala 5 pa pod planom. Razmerje režija: neposredna proizvodnja je 29,8:70,2, kar je enako kot ob začetku leta. B. Uresničevanje plana proizvodnje Plan proizvodnje je na ravni DO realiziran 100,37%, kar je zelo ugodno. Razen v Delti so tudi v posameznih tozdih svoje plane proizvodnje uresničili. Bilo je narejenih 1.661.504 izdelkov, kar je sicer 3% manj kot v enakem lanskem obdobju, vendar pa so časi izdelave, predvsem za domači trg, v letošnjem letu daljši. Doseganje norme je v povprečju prav tako visoko —— 108,14 odst., kar je za 2% večje kot v enakem lanskem obdobju. Produktivnost na delavca na osnovi fakturiranih minut seje povečala v primerjavi z letom 1986 v vseh tozdih, nekoliko je padla le v Delti in Zali. Povprečno povečanje v DO je 1,47%. Doseženi povprečni časi izdelave so v primerjavi na planirane v tem obdobju v povprečju nižji, kar je vpliv predelave poletne kolekcije (kratek rokav) s krajšimi časi izdelave. Največja so odstopanja v proizvodnji za domači trg, nekoliko manjša za izvoz. V kooperaciji je bilo proizvedenih 169.055 izdelkov, kar je 8,093.730 minut. Glede na letni planje to 54%. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je v minutah obseg za 2% nižji, izdelkov pa je za 20% manj. D. Izkoristek delovnega časa Kakor smo ugotovili že za I. trimesečje, velja tudi za 1. polletje, da se v primerjavi z lanskim enakim obdobjem v strukturi delovnega časa veča delež opravljenih ur po normi, manj- ša pa po času. Skupno število opravljenih ur seje v strukturi zmanjšalo za 0,6% v korist izgubljenih ur, ki so tako za 0,5% presegle plan. V izgubljenih urah je največji delež bolniške do 30 dni, ki pa je glede na lansko polletje nižji za 0,72 odst. deleža in porodniška, ki se je za 1,12 odst. povečala. Delež izgubljenih ur po tozdih je nad planom v Libni — 1,79%, v Delti — 2,67%, Temenici — 2,73% in Zali — 0,14%. Največji delež bolniške do 30 dni je v Libni (4,09%) in Temenici (4,31%). E. Plan prodaje in nabave V 1. polletju je plan prodaje na domačem trgu presežen za 17,08%, kar je manj kot v 1. trimesečju. Vzroki so v neugodnih vremenskih razmerah pa tudi v neustrezni rasti kupne moči glede na rast življenjskih stroškov (zakonsko urejanje rasti OD). V izvozu je bil plan presežen za 2%. Po programih glede preseganja obeh planov ni bistvenih odstopanj. Plan nabave osnovnih surovin in pomožnega materiala je bil za 69% večji od planirane, skupna vrednost je bila 8.034.380 tisoč din. F. Izvoz in uvoz Izvoz spremljan po SIV tečaju je uresničen 55,61 odstotno. Odnos konvertibilni trg : kliring je 94 : 6 v korist konvertibilnega trga, kar je v okviru realizacije v predhodnih obdobjih. Po kapacitetah je bilo za izvoz angažiranih 45% kapacitet, kar je manj od planiranih. Glede na vrsto izvoza je bilo 88% storitev in 12% klasičnega izvoza, kar je enako kot v istem lanskem obdobju. Plan uvoza je na indeksu 39,6%. Najmanj je realiziran uvoz opreme, to je 4%. Neizpolnitev tega plana je izključno posledica obstoječega deviznega zakona in neizvrševanje plačil inozemstvu s strani bank. G. Zaloge Na višino zalog s 30. junija je vplivala predvsem predelava jesenske kolekcije z višjo vrednostjo surovin in večja nabava osnovnega in pomožnega materiala. Tako so zaloge v odnosu na enako lansko obdobje večje, z indeksom 321,46 in sicer iz naslova cen in količin. V primerjavi s stanjem ob koncu leta 1986 so zaloge vrednostno večje (indeks 253,82). Povečanje izhaja iz naslova cen in količin gotovih izdelkov (večje za 41 %) in surovin (večje za 43%). V primerjavi na planirano stanje zalog so primerjave sledeče: H. Osebni dohodki Doseženi neto osebni dohodek na zaposlenega je 167.523 din in je v primerjavi s povprečnim v letu 1986 večji za 62,56% (povečanje v republiki za 5 mesecev je 58,3%). Rast OD po tozdih je dokaj usklajena glede na dosežene rezultate proizvodnje. V skladu z določili družbenega dogovora o razporejanju dohodka za osebne dohodke in skupno porabo in metodologijo za njegovo izvajanje ob rezultatih polletnega obračuna ugotavljamo, da smo izplačali manj sredstev za bruto osebne dohodke kot jih je glede na rezultat možno. Izračun se izvaja za vsak tozd samostojno. Za 1. polletje so razpoložljiva manj izplačana sredstva po tozdih različna v odvisnosti od že izplačanih, ugotovljenega čistega dohodka in za to porabljenih poslovnih sredstev. Manj izplačana sredstva za OD in skupno porabo se vkalkulirajo v predlagano začasno delitev čistega dohodka v višini, kije možna za vsak tozd po njegovem izračunu. Del teh sredstev (1/2 mesečnega OD) se rezervira za pokritje letnega dopusta v juliju, del pa se v skladu z zakonom in družbenim dogovorom izplača. I. Stroški V prvem polletju so stroški poslovanja skupno z revalorizacijskimi učinki, ki bremenijo porabljena sredstva z indeksom 69,97 na plan. Takšno preseganje izhaja iz tega, ker so v planu upoštevane le obresti od kreditov, povečanje stroškov zaradi revalorizacije zalog, amortizacije in porabe pa zaradi nepoznavanja teh elementov ob sestavi plana pa ne. Ostali proizvodni stroški brez teh dveh elementov imajo indeks 42,10. Po posameznih vrstah stroškov so bistvena odstopanja od plana, delno zaradi nepredvidene rasti cen, delno zaradi večje količinske porabe. Tudi po tozdih so indeksi različni, saj tudi dinamika nastajanja vseh vrst stroškov ni enakomerna (investicijsko vzdrževanje je n. pr. le 10% porabe). TABELARNI PREGLED Število zaposlenih V nobenem primeru pa takšni indeksi ne morejo pomeniti sprošče-nejše porabe v prihodnje. Vse že uresničene in napovedane podražitve se bodo v polni meri odrazile šele v 2. polletju, kar bo pomenilo ob enaki količinski porabi hitro rast stroškov. Zaradi tega mora biti proizvodnja predvsem usmerjena na zmanjševanje fizične potrošnje. J. Celotni prihodek in delitev Celotni prihodek je dosežen v višini 13.270.672 tisoč din, kar je v odnosu na plan 48,3%. To je dokaj ugodno, saj je dinamika ustvarjanja celotnega prihodka močnejša v 2. polletju. V strukturi je domačega trga 74,0%, izvoza 15,4% iin 9,6% drugih prihodkov. Dohodka je ustvarjenega 6.366.405 tisoč din, njegov delež v celotnem prihodku je nad planiranim in je 49%. Nižji delež, porabljenih sredstev (51%) v strukturi pomeni glede na plan 42,6%, zato pa višjo realizacijo dohodka, ki je glede na letni plan dosežen 56,3%. Na takšno višino porabljenih sredstev imajo vpliv tako struktura osnovnih surovin (lažji materiali letne kolekcije) kot tudi zaloge ter nastajanje drugih poslovnih stroškov, ki bodo že zaradi vpliva inflacije v 2. polletju večji. Kljub nenehno naraščajočemu deležu obveznosti iz dohodka je realizacija čistega dohodka 57,36% na letni plan. Delitev čistega dohodka je predlagana v razmerju 67% za osebne dohodke in 33% za sklade, kar je prav tako ugodnejše od plana. Takšna delitev je povečala tudi akumulacijo, katere delež v dohodkuje 17,12% (po ZR 3,0%) in je tudi nad planiranim. V primerjavi na enako lansko ob- dobje so indeksi rasti sledeči: Celotni prihodek 232,48 Porabljena sredstva 207,45 Dohodek 267,59 Obveznosti 291,19 Čisti dohodek 260,52 Osebni dohodki 251,65 Bruto skladi 281,22 Poslovni sklad 257,75 lndeks TOZD 31. 12. 86 Plan 87 Stanje 30. 6. 87 3: 1 3:2 0 1 2 3 4 5 LOČNA 317 317 315 99 99 LIBNA 346 347 340 98 98 DELTA 641 598 638 100 107 TIP-TOP 165 161 165 100 102 TEMENICA 147 145 145 99 100 ZALA 106 111 105 99 95 COMMERCE 235 233 238 101 102 DSSS 100 100 97 97 97 DO »LABOD« 2.057 2.011 2.043 99 102 Plan 30. 6. lndex Surovine Nedokonč. pr.: 1.754.386 3.117.883 177,7 — lastna 656.884 1.192.224 181,5 — kooper. 91.666 878.366 958,2 Gotovi izdelki 909.090 2.132.748 234,6 Trgovsko blago 330.000 636.623 192,9 SKUPAJ 3.742.026 7.957.845 212,7 Proizvodnja v fakturiranih minutah TOZD I,—VI. 1987 % plana S LOČNA 16.064.301 104,54 101,35 LIBNA 15.384.879 100,12 104,00 DELTA 26.317.788 96,39 96,43 TIP-TOP 7.398.272 103,64 100,82 TEMENICA 6.874.734 104,27 97,10 ZALA 4.877.928 100,24 100,48 SKUPAJ 76.917.902 100,37 99,63 Kooperacija 8.093.730 100,00 98,07 SKUPAJ DO ».LABOD« 85.011.632 100,34 99,48 doseganje norme — iz izvršenih minut UVOZ v 5 = 264,53 Plan Realizacija Indeks 1. Konvertibilno področje 3.754.584 1.474.783 39,28 — repromaterial 3.361.434 1.458.193 43,38 — oprema 393.150 16.590 4,22 2. Kliring 756.057 314.049 41,54 — repromaterial 756.057 314.049 41,54 SKUPAJ UVOZ 4.510.641 1.788.831 39,66 V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je uvoz realiziran v naslednjih indeksih: 1. Konvertibilno področje 127,17 — repromaterial 162,47 — oprema 6,33 2. Kliring 101,60 3. Skupaj uvoz 121,79 TOZD L—VI. 86 I—VI. 87 Indeks LOČNA 108,48 111,45 102,7 LIBNA 103,71 109,47 105,6 DELTA 102,05 100,67 98,6 TIP-TOP 111,42 116,20 104,3 TEMENICA 112,49 114,66 101,9 ZALA 112,54 115,62 102,7 SKUPAJ 106,05 108,14 102,0 FAKTURIRANA REALIZACIJA (v 000 din) Program I.—VI. 86 I,—VI. 87 Indeks Srajce-bluze 1.880.539 8.719.085 224,7 Vrhnja oblačila 1.354.188 3.288.261 241,3 SKUPAJ 5.234.727 11.987.346 229,0 V tem: — material 35.997 — — — za domači trg . 4.299.365 10.168.538 236,5 — za izvoz 899.365 1.818.808 202,2 BRUTO NETO IZVRŠITEV PLANA PRODAJE (v 000 din) Plan Realizacija I.—VI. 87 I,—VI. 87 Indeks 1. Domačim kupcem: SB 6.130.000 7.267.254 118,55 VO 2.555.060 2.901.284 113,55 SKUPAJ 8.685.000 10.168.538 117,08 2. Izvoz SB 1.420.000 1.451.831 102,24 VO 362.000 366.977 101,37 SKUPAJ 1.782.000 1.818.808 102,07 3. SKUPAJ PRODAJA 10.467.000 11.987.346 114,53 4. Promet prodajaln 588.800 712.679 121,04 IZVOZ V $ = 264,53 Plan Realizacija Indeks 1. Konvertibilno področje 4.207.462 2.163.313 51,42 V tem: klasični izvoz 400.711 139.152 34,73 storitve 3.806.751 2.024.161 53,17 2. Klirinško področje 226.817 134.350 59,23 3. Skupaj izvoz 4.434.279 2.297.663 51,82 V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je izvoz izvršen v nasledn- jih indeksih: — konvertibilni izvoz 100,63 — storitve 105,22 — polni izvoz 61,55 — klirinški izvoz 5.417,33 POPREČNO IZPLAČANI OD (na delavca mesečno — neto) TOZD I,—XII. 86 L—VI. 87 Index LOČNA: — proizvodnja 93.804 151.085 161,06 — režija 135.989 219.342 161,29 SKUPAJ 99.113 159.387 160,81 LIBNA: — proizvodnja 85.209 147.075 172,61 — režija 119.210 196.105 164,50 SKUPAJ 91.624 156.819 171,15 DELTA: — proizvodnja 86.356 142.654 165,19 — režija 116.030 183.044 157,76 SKUPAJ 91.451 149.179 163,12 TIP-lOP:— proizvodnja 97.284 160.727 165,21 — režija 136.713 216.990 158,72 SKUPAJ 105.487 173.149 164,14 1 EMtNICA: — proizvodnja 98.597 157.069 159,30 — režija 135.000 213.395 153,07 SKUPAJ 104.928 166.809 158,97 ZALA: — proizvodnja 91.677 143.887 156,95 — režija 136.772 217.777 159,23 SKUPAJ 100.331 157.787 157,27 SKUPAJ PROIZVODNI TOZD 95.935 156.951 163^60 COMMERCE: — skupaj 138.103 217.694 157'63 — potniki 269.891 375.614 139,17 — brez potnikov 129.076 206.676 160,12 DSSS 135.937 222.902 163,97 DO »»LABOD« 103.050 167.523 162,56 Povprečni OD na poračunom: LOČNA LIBNA DELTA TIP-TOP TEMENICA ZALA COMMERCE DSSS DO LABOD delavca s 177.614 173.141 166.038 181.466 177.407 184.505 245.080 246.393 185.497 CELOTNI PRIHODEK IN RAZDELITEV plan struk. realiz. struk. indeks 1987 % L—VI. 87 % CELOTNI PRIHODEK27.500.000 100,0 13.270,672 100,0 48,26 PORAB. SREDSTVA 16.194.045 58,89 6.904.468 52,03 42,64 DOHODEK 11.305.955 41,11 6.366.405 47,97 56,31 OBV. IZ DOHODKA 2.975.484 10,81 1.587.739 11,96 53,36 ČISTI DOHODEK 8.330.471 30,29 4.778.666 36,01 57,36 STRUKTURA ČISTEGA DOHODKA: OSEBNI DOHODKI : SKLADI 76,8 : 23,2 67,1 : 32,9 AKUMULACIJA V DOHODKU V % 10.12 17,14 ROZINA KUM plan. analit. sl. — DSSS mnenja o letošnjem letovanju Letos smo bili labodovci prvič na kolektivnem letnem dopustu. V pripravah so bila mnenja različna. Kaj o kolektivnem dopustu in letovanju, predvsem preko Kompasa misli nekaj naključno izbranih sogovornikov? Marica Praznik — Commerce: »Kolektivna oblika dopusta je po mojem mnenju zelo dobrodošla oblika dopusta. Vsi hkrati zaključimo delo in vsi se hkrati zopet vrnemo. Prejšnja leta smo se čakali takrekoč vse poletje, da je delo lahko znova v celoti in kontinuirano steklo. Sicer pa jaz letos nisem letovala prek Laboda in tako ne morem nič reči o tem letovanju.« Jožica Zavec — Delta: »Z družino smo letovali v Filip Jakovem. Kar zadeva stanovanje, družino pri kateri smo bili, opremo in čistočo, moram reči vse najlepše. Plaža je bila tudi bli- zu, toda precej polna, zato smo se vozili v oddaljenejši in mirnejši zaliv. Torej vse najboljše, saj smo imeli konfort kot doma. Vendarle bi kljub vsem lepim izkušnjam le raje letovala v Nerezinah, kjer je človek bolj povezan z naravo.« Slavko Žunkovič — Delta: »Z družino sem bil na Braču. Moje mnenje je, da je Labod vse skupaj dobro pripravil. Tudi informacija je bila popolna, agencija na Braču pa je malce zatajila. Od sreče je bilo očitno precej odvisno, kje boš pristal. Nisem imel prave sreče. Ker nisem vedel, da lahko sobo zamenjam, sem ostal v slabo opremljenem stanovanju s pomanjkljivo in slabo posodo, hiša pa je bila nedograjena. Delavci so nas že navsezgodaj zbujali s svedri in podobnimi deli. Plaža je bila približno četrt ure daleč, cesta pa ustreza gradbišču, kar je pravzaprav bilo to novo naselje. Z leti bo to nedvomno postal lep kraj, sedaj pa še ni primeren za letovanje turistov.« Franc Simonič — Delta: »Tudi moje izkušnje z letovanja v Novem Vinodolskem so podobne. Prišli smo v zelo slabo opremljeno stanovanje s komaj dvema skledčkama in dvema kozarcema, čeprav je bilo stanovanje oddano za štiri osebe. Tudi plaža ni bila tako blizu, kot je bilo najavljeno Franc Simonič — Delta v časopisu. Biti smo morali tiho, kar je predvsem za otroke neprijetno.« Vera Majetič — Tip-Top: »Bili smo na Cresu. Imeli smo zelo lep apartma, lastniki so bili zelo prijazni in prijetni. Zaradi teh lepih izkušenj smo tudi lažje pozabili na neprijaznost na agenciji, kjer so nas prvi dan zgodaj zjutraj odslovili, češ da se naj vrnemo šele ob 12. uri, čeprav smo naknadno zvedeli, da je bilo stanovanje že prazno. Spomin na te počitnice je zares lep in nimamo pripomb.« Marija Kosi — Tip-top: »Bili smo v Crikvenici. V agenciji Kompasa smo bili na žalost bolj slabo sprejeti, pa tudi samo stanovanje ni bilo primerno za štiri osebe. Bilo je premajhno in slabo opremljeno. Vsega je primanjkovalo, prostora in posode. Tudi plaža je bila precej daleč, tako smo kar malo razočarani.« Lilijana Kržič — Tip-top: »Tri dekleta smo bile v Filip-Jakovu in imele smo se zares zelo lepo. Dobile Lili Kržič — Tip-top smo prav razkošno trisobno stanovanje pri prijaznih ljudeh. Imele smo ves konfort, celo likalnik in likalno desko smo imele na voljo. Vse je bilo »super« in zares smo zelo, zelo zadovoljne.« Albina Tušar — Zala: »Ob prihodu smo doživeli »mrzli tuš«, čeprav je bilo vroče. Namesto šest Labodovih družin je bilo za letovanje v Crikvenici sporočeno in s tem rezervirano le za 4 družine. Ker je bila nedelja, je bilo zadeve še težje urediti. Končalo pa se je vse dobro. Dobili smo lepo stanovanje s čudovitim pogledom na morje in imeli smo se lepo. Sem lahko le zadovoljna.« Majda Rupnik — Zala: »Letovala sem v Biogradu, oziroma okolici. Dobili smo čudovito stanovanje Majda Rupnik — Zala čisto ob morju (4 km iz mesta v kraju Turanj). Tudi trgovina je blizu in tako lahko rečem samo vse najlepše.« Mirko Pirman — Libna: »Moja izkušnja je zelo nesrečna. Odločili smo se za Novi Vinodolski, ker je bilo v našem časopisu zapisano, da je ob morju, daje plaža primerna, blizu itd. Ta kraj je bil v našem časopisu zelo lepo opisan, navedeno pa je tudi bilo, daje stanovanje povsem blizu morja. Toda na Kompasu so nas poslali v kraj, od morja oddaljen blizu tri ko-lometre. Poleg tega je bilo stanovanje v novem še nedokončanem naselju. Imam majhne otroke in zato nisem mogel sprejeti letovanja v takih razmerah. Na Kompasu so mi nato ponudili apartma v Jadranovem. Toda to stanovanje je bilo za tri osebe, jaz pa sem plačal za pet. No, ker sem otrokoma obljubil morje, smo kljub temu ostali v Jadranovem, toda za dopust ne bi mogel reči, daje bil lep.« Majda Kostrevc — Libna: »Nisem bila zadovoljna. Letovali smo na Pagu v Novalji. V stanovanju je bilo premalo posode, plaža v Novalji je Majda Kostrevc — Libna čisto ob cesti in zato smo se raje vozili 4 kilometre stran v mirnejši kraj. Lastniki niso dovolili, da bi pekli zunaj na ražnju, pa tudi sicer nismo bili sproščeni. Sicer pa so vtisi različni, nekatere sodelavke so bile zelo zadovoljne.« Franci Junc — Temenica: »Letovali smo na Cresu. Bilo nas je 6, apartma smo dobili pa za pet oseb. Dogovor med Kompasom in agencijo torej ni bil usklajen.« Bariča Smole — Temenica: »Bila sem v Novem Vinodolskem. Ker nismo dobili apartmaja, ki nam je bil Bariča Smole — Temenica sprva dodeljen, smo bili razočarani, še posebej, ker nam je bilo obljubljeno bivanje v bližini morja, stanovali pa smo precej daleč stran v hribu. Brez avta ne bi šlo.« Joži Globokar — Temenica: »Bil sem v Novalji in bilo je zelo lepo. Nimam pripomb.« Tončka Kralj — Ločna: »Letovala sem na Cresu in lahko rečem samo vse najboljše. Z vsem sem bila zadovoljna.« Slavica Murn — Ločna: »Piro-vac nas je nadvse presenetil. Na voljo Slavica Murn — Ločna smo imeli celo hišo, hrana je bila dokaj poceni in dobili smo lahko vse. Samo pohvala gre letošnjemu dopustu.« Alojz Avbar — Commerce: »Bil sem v Filip-Jakovu in lahko rečem samo vse najlepše.« Lojze Avbar — Commerce Tone Kostanjšek — Commerce: »Bili smo na Braču in doživeli sama lepa presenečanja. Bilo je lepo, razkošno, bili so sami prijazni ljudje, skratka, rekli smo si, da smo »zadeli Ameriko«.« Milan Rifelj — DSSS: »Z družino sem letoval v Pirovcu. Prostori so bili ustrezni, oprema, predvsem kuhinjska, pa pomanjkljiva. Niti osnov- Milan Rifelj — DSSS nih potrebščin ni bilo. Tudi vzdušje ni bilo pravo, čeprav so bili lastniki sicer prijazni, toda sproščenosti, ki jo še predvsem otroci potrebujejo, ni bilo.« Tako naši sogovorniki. Ustrezne službe bodo pripravile podrobnejše analize, na osnovi teh pa bomo prihodnje leto skušali doseči s Kompasom dogovor o odpravljanju pomanjkljivosti, ki so se — kot smo lahko prebrali med mnenji letovalcev — pokazale predvsem v neusklajenosti med Kompasom in agencijami ter morda pri ureditvi za oddajo apartmajev. večja materialna varnost v nesreči Novosti v kolektivnem zavarovanju V novomeškem delu Laboda so začele že z aprilom veljati nekatere spremembe v kolektivnem zavarovanju delavcev, v ostalih Labodovih tozdih pa bodo te spremembe vpeljali v začetku naslednjega leta. Vsak delavec je bil že do sedaj kolektivno zavarovan in sicer za primer smrti zaradi nezgode, smrti zaradi bolezni, invalidnosti in za dnevno odškodnino. Letno plačujemo na delavca 1776 din. Za smrt zaradi nezgode je pred uvedbo sprememb veljal znesek 137.800 din, za smrt zaradi bolezni 60.000 din, za stoodstotno invalidnost 275.600 din in za dnevno nadomestilo 137 din. S prerazporeditvijo (ob enakem letnem znesku po delavcu — to je 1776 din) smo se odrekli dnevnemu nadomestilu, ker ni dovolj denarja v skladu skupne porabe. To je bilo že tako nizko, saj je delavec, če ga zaradi bolniške, (ki je izhajala iz nezgode pri delu, oziroma s poti na ali z dela), ni bilo ves mesec na delo, prejel vsega skupaj le 3.500 din nadomestila. Ce bi hoteli ta znesek vsaj nekoliko povečati, bi morali plačati za osebo vsaj 400 din na mesec, kar pomeni 370% povečanje plačevanja zavarovalne premije. Denarja pa, kot smo že napisali, v skladu kako odpraviti nemoč partije V našem naj večjem tozdu, ki šteje preko 600 zaposlenih, je le 12 komunistov. Čeprav statistika sama še ne pove vsega, teh 12 komunistov v Delti tudi z vsebinami svojega dela ni zadovoljnih. Ivanka Hlušička, ena izmed samo dveh komunistk neposrednih proizvajalk, pravi, da se je sekretariat odločil za pogovor z vsakim posameznim članom osnovne organizacije ZK, da bi ugotovil, kje so vzroki in kaj spremeniti. Čeprav so skupne porabe ni. Tako veljajo odslej naslednja nadomestila: za smrt zaradi nezgode 600.000 din, za smrt zaradi bolezni 100.000 din in za invalidnost 1.200.000 din. Toliko o novostih kolektivnega zavarovanja. Zavarovanje pa ima več oblik in vsebin. O teh pa prihodnjič, ko bo tekla beseda o zavarovanju naših strojev, pri čemer gre za veliko denarja in za še vedno premajhno doslednost odgovornih pri sprožanju postopkov in zahtevkov. pogovori potekali nenapovedano ter ločeno z vsakim posameznikom, so bili vsi odgovori enaki. Združiti jih je moč v misel, da so komunisti izgubili moč vpliva in svoj ugled. Komunisti so imeli precejšnje število sestankov in so se kar nekajkrat skušali spoprijeti z žgočimi temami, vendar brez uspeha. Taki sestanki pa so bili čestokrat sestanki zaradi sestankov. V svojih »najboljših časih« je štela osnovna organizacija ZK v Delti 24 članov. Za tako velik kolektiv tudi to ni veliko, pa vendar še enkrat več. Kje so vzroki za prepolovitev članstva? Nekaj je bilo odhodov v druga delovna okolja, nekaj upokojitev, v tem mandatu pa tudi dva izstopa. Sekretarka pravi, daje bila v enem primeru navedena kot vzrok previsoka članarina, v drugem pa izgubljen ugled članov ZK in nemoč partije. In zakaj ni mladih med člani ZK? Predvsem en vzrok je. Večina jih prihaja s podeželja, kjer je v vzgoji še močan krščanski vpliv. Da bi delo le poživili z aktualnejšimi temami, so se Sekretarka OO ZK v Delti — Ivanka Hlušička: »Moramo iz tega mrtvila in moramo vrniti zaupanje v naše delo.« sicer z občinskega komiteja predlagane teme »Opiranje na lastne sile lotili zelo poglobljeno in analitično. Pa tudi tu niso dosegli željenega učinka. Pogovarjali so se o odnosih, o dosegu plana, o kvaliteti, vendar niso prišli do skupnih zaključkov in niso prejeli potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja. Za aktivnejše delo, za ponovno vračanje zaupanja v delo ZK, za obuditev akcijske moči pričakujejo, da bo tudi konferenca na ravni delovne organizacije končno le zaživela in dala osnovnim organizacijam podporo in nov polet. Na koncu še povejmo, daje pristop sekretarke in sekretariata Deltine osnovne organizacije zK, ki glede na število sestankov in udeležbo le ni tako zadaj, naletel v občinski konferenci ZK na zelo ugoden odmev in razmišljanje. S podobnim pristopom bi morali razjasniti odnos do dela ZK tudi v drugih delovnih okoljih. Očitno je politično delo v tem kriznem času povsod nekoliko zamrlo. To spoznanje ter iskanje poti in moči za obuditev aktivnosti pa že pomeni korak naprej. vzrok izplačila pred spremembo po spremembi din din smrt zaradi nezgode 137.800 600.000 smrt zaradi bolezni 60.000 100.000 invalidnost 275.000 1.200.000 F. J. Skupina deklet iz tozda Ločne, Commerca in DSSS je na občinskem gasilskem tekmovanju Novo mesto ponovno zasedla 1. mesto. Tekmovanje je potekalo pod nazivom avto-relly, zajemalo pa je šest disciplin. Med enajstimi ekipami zmagati ni tako majhna stvar. Na posnetku manjka sedma — Anica Perper, ki je na tekmovanju tudi prispevala velik delež. aktualno v svetu in pri nas to je pomen vzorčevanja tem večji. Naše zime so že tako dovolj mračne, da bi to sivino s predilniško in barvno optiko še poudarjali. Kakovostni materiali H klasični usmeritvi sodijo kakovostni materiali. Teh v novih kolekcijah ne manjka. Gre za ovčjo volno, moher, alpako, angoro, pa tudi za lan in bombaž. V mnogih kolekcijah je vidna udeležba »klasike« z opaznejšo prisotnostjo volne. Jesen prinaša nove tkanine Delavci, ki se ukvarjajo z modo, so vedno pred časom. O tem priča tudi naša nova kolekcija, ki mora biti izdelana do konca avgusta, prinaša pa modele za naslednjo pomlad in poletje. Mnoge nas že mami jesenska moda, ki prinaša marsikaj novega. Tokrat bo tekla beseda o tkaninah: Videz se zlagoma umirja Ne glede na to, ali gre za sodobno stvarnost, »neoklasiko« ali »klasiko«, preja postaja mirnejša, z manj strukturami in sijaja. V ospredju so volumen, lasatost, mehak otip in preja z linearno optiko. - Ta izbir kaže dopolniti s kosmateno efektno prejo in kombinacijami kosmatene preje z drugimi efekti in vrstami, prepredenimi s finimi, gladkimi in kosmatenimi sukanci. Delno je na voljo tudi preja s finimi efekti, kot so bukleji in pentlje. Skladno s klasično usmeritvijo se uveljavljajo umirjenejši barvni odtenki. Zato vidimo mnogo moulinejev, močnih barvitih tudi melanžiranih, tkanin in chi-nejev, mehko ubranih. Kljub temu ne manjka barvnih »pack«, ki preprečujejo nevarnost, da bi bila podoba premračna. Ta nevarnost obstaja, za- Strukture Tu so efekti nastavljeni bolj zadržano. Optika preje je valovita, pomembni so srednji bukleji. Dobrodošle so tudi kombinacije prej, sestavljene iz odprtih, bolj grobih prej z efekti, kot so žarki, fine pentlje, verižice in bukle. Nobena kolekcija ni brez kosmatenih prej v raskavi kakovosti. Pri tem sega optika od zelo mehke, odprte kosmatosti pa do kvalitet mahastega otipa. Obdelane same ali v kombinacijah z gladkimi preja-mi kosmate sestavljajo kolekcije podobo kolekcij. Prav tako pomembne so večdelne preje z močnimi, mehkimi osnovnimi nitmi, ki so pretkane s posebno finimi efekti. Z uporabo različnih materialov se tu doseže zanimive efekte. Barve Pri sedaj veljavnih modnih barvah vlada negotovost. Pri ženskih oblačilih prevladuje rjavina v razponu od DMI (cenelle), barve kave in cigarel-la pa do činčile. Nevtralna skupina sega od kakija in barve tropske smole pa tja do barve kandis sladkorja. K obema skupinama barv sodijo odtenki šetlanda kot poudarki, ki ustvarjajo napetost. Oznaka »palast« se nanaša na barve za moška oblačila. Pri tem je mišljena notranjost gradov (palač). Z modne revije v Splitu, ki jo je Labod organiziral v svojem akcij -skem tednu pri trgovskem podjetju Jadran tekstil. Revija je bila zelo odmevna. (Foto: Kopina) Gre za štiri barvne skupine: 1. granit tika kaže, da je na voljo 6 do 8 kom-(sivomodra barvna usmeritev, ki se pletnih novosti za jesensko-zimsko ravna po poliranem kamnitem mate- sezono 1987/88 (za 5 do 16 raznih rialu), 2. porfir (rdečkastorjavi do si- uporabnih področij), vprjavi toni), 3. serpentin (elegantna K modni kolekciji sodi v povpreč-paleta različnih sivih tonov), 4. gobel- ju okrog 30 kvalitet (novosti, sprejete in (intenzivnejše okrasne barve z preje in standardi), ki so izvedene gobelinov). neredko v več jakostih, ustreznem številu barv in delno kot program na Razpoložljive kvalitete zalogi. V tem primeru se ponudba Nemške predilnice so si na mod- giblje v razponu 20 do celo 75 nem področju spet pridobile nekatere kvalitet. prednosti. Lahko ustežejo tako rekoč P° Tekstilcu vsem željam. Reprezentativna statis- •• 4 .. *rr PfMi'-m sKSe« «!•■■■« ■■lil .* EKUH0HEPH 3flF¥>KYBAAT CPEJtCTBA CO .rOTEKC” 34 PEMH3M|H|A m punonuH m&o 3» • 3a M3i paa6a HM, 3« peKOHCTpyKMH* hub noroH 3«* na TKtteHHHHT' v _ —OKOn'1 KpajoT Ha roAHHaaa h hcaocho tck!“ Z M “ Au ce Mii p tik) Ha kuj -r°" wne ce nnaHMp* ikwx_hi 3a niponauDAC itpyracTH TKaeilMHH, ;ia lOUpillH pciKOt ICTpY K U41 j a H MOACpilM.ia-Uiija, KAKO h OTCTpuiiiyuaibe wa Teoio rp no bo nocrojiiHOT noro« Aa oGjiaaopoAy unn.e hu TKaeiiHJiHTc h Aa ro amiieMM npoHABOACTBoro na nyiunuiirre aa Kouiy jih h cnoprcKa onpe.\*a. Co peadiH3au*ija Ta Ha ohhc aaaTH ce oHOKyaa BKyanio to upoiijaoACTBo Aa ce arojie.MH »a 5.000.000 AOJDKIIH MCTPM TKaOISHHH, OA KOM HO 1.000.000 AO.IŽKJU1 MCTPH Ha Kapo h npyracTH TKaeHHHH, a 3.000.000 aojdk h>i Mcrpii nyfuunui 3a KoiuyAH »* uioprcKa onpcMa. Hanopc,vio co oua ce o‘icKyi»a GpojoT na BpaOoivHHTC Aa ce irojicMH 3a naA 200 hobh paooTiintiH h Aa ce uojicMar c»nc ©kohomckh kuiclo puH. PcsuiHJamijaTa na ouiic aai^arH ce MOUiHC 3*iu4ajim aa HouaTa.MoiuimoT pa na 3Apy>KyuiULc- »ia cpeACToa, 55 opcto ce OA 5 otcto e uimicthcho ynec TBO, a 25 OTCTO OA BKVJUfcMTe cpewpi»a ce OatPKapcKH kpcahth. HiiHUMjamBaT« »a JTotokc" co aapy Mcetm cpeAcrua Aa ce rpauu hob noto« 3a npoii3BoAcruo «a napo m i*PYnačni TKaeiuuiu, aa 3ioJi©MyBaibe na ijpohaboa ji doto na ityjuitrim ,«a koiiivjih h ciiop Tena onpcMa h aa OTCTpaiiyitaibe Ha toc noro rp.io Ha rioroiior aa AopuiOoTKa U« .'locna no.iApiLiica m aaaou h ja iiotijh-uma C»imoyiipajiiiutb cik>it>aou aa a;vpy iiaite na cpcucTua co, »ToreKc" ene« n ure paCoTiiH opraiiH3auHH: „Koviepu“ h ,M»iTcpTpaAe“ o« JLyOjbaiia, „J\tpiui-Ka" — L c humhc, „jIa6YA“ — Hob« M ec to, „Mypa“ — MypcK« CoOora, „Tckc-ih.hoiayc“ — Kpum, HIlepKait“ —- BejiM ... Hnono (Nun« _________ Oaiuiii, CimMn- devetič, mora živeti naprej. Dobro pa bi bilo že v pripravah doseči med tozdi soglasje oziroma poskrbeti za enotno Financiranje. Saj za tozd gotovo ne pomeni znesek 12.370 din za posameznega otroka velikega izdatka, še posebno ne, ker gre za sorazmerno majhno število otrok. No, to je za naslednje leto še mogoče doreči, seveda glede na možnosti tozda. Sicer pa zaželimo organizatorjem, ki so imeli s pripravo kolonije nemalo dela, zahvalo! Srečno za naslednjo, že deseto kolonijo! bolezni presnove prevladujejo Ugotovitve z letošnjega pregleda delavk tozda Libna Tozd Libna se je tesneje povezal s zdravstvenim domom v Krškem, kjer se zdravi večina njegovih delavk in kjer opravljajo tudi obdobne zdravstvene preglede. Ti so bili često namenjeni predvsem delavkam, starim do 30 let starosti, in so glede na ta življenjska leta precej pod pričakovanji. Kaj zajemajo obdobni zdravstveni pregledi? To je klinični pregled z anamnezo in biometrijo ter s posebnim poudarkom na pregledu hrbtenice, ki je zaradi prisiljene drže pri delu šivilje zelo izpostavljena poškodbam. Slede laboratorijske preiskave krvi, testiranje vida in sluha, mala spirometrija ter še nekateri specialistični pregledi. Pregledanih je bilo 74 delavk, starih do 25 let, 68 delavk med 26. in 30. letom ter 37 delavk nad 30. letom starosti. Med temi je zdravih le 63 delavk, kar znese 35,20 odstotkov, lažja odstopanja so zdravstveni delavci zasledili pri 101 delavki ali 56,42 odstotkih pregledanih, srednja odstopanja ima 11 delavk, kar je 6,15 odstotka, teže okvare pa imajo štiri delavke. Delazmožnih je 168 delavk ali skoraj 94 odstotkov pregledanih, z omejitvami je delazmožnih sedem delavk ali slabe 4 odstotke, začasno nezmožne so tri delavke, ena delavka pa je povsem nezmožna za delo. Med pregledanimi so na prvem mestu bolezni presnove — 74 primerov, slede bolezni občutil — 44 primerov, bolezni živčevja in čutil so zasledili pri 35 delavkah, v 29 primerih so ugotovili bolezni gibal in v 27 primerih bolezni dihal. Bolezni presnove, ki prevladujejo, se odražajo tudi v previsoki telesni teži, zato je zdravstvena služba še posebno priporočila primerno prehrano, pri čemer čaka nekaj nalog tudi za sam tozd. Sestava hrane je preračunana in skrbno vodena, pa vendar bi bilo treba reči nekaj več o prehrambenih navadah naših delavk. Gre tudi za vzgojo in osveščanje, ki ga je v skrbi za naše zdravje vedno premalo. stran 7 prvič, ne pa tudi zadnjič z labodovimi planinci Zahvala ob odhodu v pokoj Najlepše se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za pozornost ob moji upokojitvi ter za lepa darila. Zahvaljujem pa se tudi za vso prijaznost in prijateljstvo, ki so mi ga izkazovali v času našega skupnega dela. Želim jim veliko uspehov , zadovoljstva in zdravja! Franc Požun tozd Libna Zahvala Ob prerani izgubi našega dragega moža in očeta Štefana Nemca se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in izkazano pomoč vsem sodelavcem DO Labod, še posebno pa DSSS — Novo mesto in TOZD Temenica — Trebnje. Iskrena hvala! družina Nemec lo poznam, da bi se odločil za tistega, ki bi ga moral opravljati vse življenje. Svojo prihodnost vidim v megli, zato lahko le upam, da se bom sam, s pomočjo staršev in ljudi okoli sebe odločil za pravilno življenjsko pot. Rad bi bil srečen in osrečeval druge, ne pa spoznal čez leta... »kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta...« ROMAN UDOVČ, 7.a OŠ Janez Trdina — Stopiče Pred nastopom kolektivnega dopusta meje na oglasni deski razveselilo vabilo naše planinske sekcije za izlet v planine na Komno, Triglavska jezera, Planino pri jezeru (v času od 13.—16. julija). Prijetnemu vabilu sem se z navdušenjem odzvala. Rada bi opisala svoje vtise, ki sem jih dobila s prvim izletom z našo skupino navdušenih in nadvse prijetnih planincev. Marsikomu se z zdi, daje bilo prenaporno, ko mu povem, da smo prvi dan hodili 6—7 ur. Toda ne morem opisati navdušenja, ki nas je prevzelo, ko smo prišli na cilj. Pozabila sem na težke noge, na prepoteno čelo in na težak nahrbtnik. Med potjo srečuješ neznance, ki pa v trenutku postanejo prijatelji, saj te vsak prijazno pozdravi in ogovori. Na vsej poti smo občudovali gorsko cvetje bogatih in raznovrstnih barv. Pogledov kar nismo mogli ločiti od murk, modrih encijanov, planik, kar vse ponuja dolina Sedmerih triglavskih jezer. Najlepši je bil razgled v kristalno čistem jutru, ki seje rodilo po nočni nevihti. Nepo- Spomin na tri čudovite dni v naših planinah. zabna so doživetja z dolgih poti, klepeti v hladnih večerih, nemiren spanec na skupnih ležiščih. Trije dnevi so prehitro minili, ostali pa so lepi spomini. Pri povratku na novomeški postaji me je moja hčerka otožno vprašala: »Ne bom nikoli več videla teh tvojih sodelavcev?« Odgovorila sem ji: »Zagotovo jih boš še videla, ker se jim bomo še pridružili.« ANICA ZUPANČIČ Commerce — Koliko Ilirov tehtaš? m m | šopek modrosti Najgloblje resnice se ponavadi berejo med vrsticami, ker jih pogosto mogoče napisati. i i Pogosto ni dovolj, da je človek srečen. Zadovoljenje šele, kodrugito Vtiniso. >!;.V II « Nasvete sprejemaj ob vinu, uporabljaj jih pa ob vodi. Poštenega človeka spoštujejo celo tisti, ki to niso. Nabirati izkušnje pomeni delati napake. I 8; ii ! m & *:> 1 Zahvala Ob smrti mojega očeta se najlepše zahvaljujem sodelavkam iz Centra mode in delavcem enote Commerce v Ljubljani za izrečeno sožalje in za podaijcno cvetje. Nuša Kožuh pogled v mojo prihodnost Sedim in premišljujem, kako hitro je minil moj največji del brezskrbnega otroštva, kako brez skrbi sem preživljal dneve, preden sem začel hoditi v šolo. Cele popoldneve sem se igral s svojimi brati in sestrama ter sovrstniki. Zdi se mi, daje bilo to še včeraj, pa se moram že odločiti o svojem poklicu. Tudi jaz bi rad hodil v šolo in postal človek, ki bi nekaj znal. To bi rad dosegel z najmanjšim trudom, ker se mi ne da učiti. Občudujem svojega starejšega brata, ki pravi, da cele dneve študira v Ljubljani in potem še vse sobote in nedelje doma. Zdi se mi, da ve že skoraj vse. Kadar ga kaj vprašam, mi zna vedno odgovoriti. V svojem življenju bi rad opravljal poklic, ki bi me veselil in bi z njim zaslužil veliko denarja. Čeprav imam samo še malo časa za odločitev, kaj bi rad postal, še vedno premišljujem. Rad bi, da bi se namesto mene odločil kdo drug. Mislim, da poklice prema-