Leto V. TRST, v ponedeljek dne 20. avgusta 1900. Štev. 23, Brijetrikrat na mesec. Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. Str Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč. Taborji, kje so? Vsako leto proti koncu poletja pri -našajo italijanski listi v Trstu, kratko statistiko tržaških in okoličanskih šol. Letos smo čitali, da je bilo na mestnih šolah koncem leta navzočih 10.735 učencev in na treh laških oddelkih v okolici pa 549 slovensko laških malih patrijotov. Slovenskih otrok v okolici so-našteli 2348. V mestu niti jednega!! Predrznolažnjivo — brezsramni list »z governa« pa še dostavlja svojo strupeno opazko: da se že iz teh števil lahko spozna komična trditev, da bi znašalo slovensko prebivalstvo v Trstu in okolici dve tretjini. Zid se je sam urezal v jezik postavši zgornjo trditev, ker se mu morda res po-zdeva, da bi znalo kaj takega biti, posebno ker je imel gotovo med letom dovolj prilike poizvedeti pri laških učiteljih ; koliko slovenskih otrok pohaja tržaške šole. Zakaj pa ne pridejo gospoda z natančno štatistiko na dan, da bodemo čitali imena teh otrok in kake narodnosti in rojstva so njih stariši?? Slovenci, dobro vemo, kako delajo iz nas Italijane. Laške šole so prave kovae-nice, kjer rudeči kovači najprej prekovajo slovensko ime, potem se lotijo pa mlade duše ter ji polagoma vžgejo italijanski pečat. Vlada pa ki nikakor noče biti pravična zahtevam slovenskih starišev si morda misli naj poginijo ti Jtričači. Vendar poglejmo še ali res ni slovenskih otrok v Trstu. Samo na dveh nemških zavodih, kjer sicer veje izključno nemški duh, težka šolska taksa in nemška pedagogika, katera pozna samo nemški učni jezik; ako je pri vseh navedenih težavah obiskovalo preteklo šolsko leto 559 slovenskih otrok, ako tem dodamo še onih 500 ki obiskujejo zadružno šolo pri sv. Jakobu imamo že prvi tisočak. Mi dobro vemo, da je na laških šolah v mestu mnogo in ob periferiji nad polovico slovenskih otrok, oziroma otrok slovenskih sta riše v. Ker štejejo mestne ljudske šole 116 razredov in ako je naših poprečno le po 10 v vsakem teh razredov dobimo 1660 slovenskih otrok; tedaj že drugi tisočak. Iredentarska ,,Italija« v Trstu in žnjo naša tržaška vlada so sokrivi, da se tako konsekventno prikriva naš slovenski element, da se kvari statistika- in bije po zobeh resnici. Z nami delajo na magistratu z dopu-ščenjem slavne vlade, kakor je bil storil očak Adam, ko se mu je stvarnik bližal, — skril je pod skalo 100 otrok, le 50 jih je Očetu pokazal — da bi jih blagoslovil. Sram je bilo Adama, prevelika rodovitnosti Eve — Ravno tako je Italjane danes sram in strah priti z resnico na dan. Zdaj preidimo k vprašanju, kaj bode z nami kaj z našimi otroci, z našo šolo? Prošnje so vse v namestniških ali ministerskih koših. Kedo se več zmeni za Tržaške Slovence, če sami tako lepo in tiho spančkajo da bi se človeku res zdelo, da so brezplučui. Le tako naprej! Poglejmo samo Cehe, oni imajo isti položaj v Beču kakor mi v Trstu. — Ali možje ne sp€; ampak budijo. Letos so sklicali na Dunaju veliki tabor na katerem so razkrivali vladi svoje zahteve. — Narodu Češkemu pa so podkurili naj se ne vda, naj zahteva dokler ne dobi na Dunaju čeških šol. Kar delajo Cehi to moramo tudi mi. Sklicati je vsako poletje proti jesenu pred otvoritvijo šolskega leta Veliki shod ali tabor, na katerem bodo Tržaški očetje vzdignili krepki glas za slovensko šolo. Tak tabor mora biti velikanska manifestacija Tržaških in okoličanskih Slovencev. Šolski taborji morajo postati pri nas stalni protest narodni zahtev; vedno v večjem številu moramo nastopati, da avstrijske vlade spoznajo, da ako tu živimo in varujemo morje Adrijansko, da nam tudi da potrebno, duševno orožje našemu obstanku, našemu razvoju. To se mora zgoditi! Brivec. Res potreba. V mestih nosijo klobuke Oh visoke, da je kaj, Ki kot gnezda bi za čuke Rabili jih rajši naj. Toda tam je to potreba, Če se namreč — glava vne, Dimnika potem je treba: Dim da skozi njega gre! Silvester. M 111131 ril? P i hraiii deti in varovati svoj denar; a proti jutru ga privedejo nazaj. Kmalu je stal Me- IPJ lUMJJ UKUll. ig;l sp.mec pl.emaR,, 'in Mehemed je zaspal hemed pred Kadijem ves bled in upaden, Stari Izrabim ležal je v smrtnem v sladkem snu. še sopsti se ni upal. potu in njegov sin Mehemed se je jokajo1 Zbudil se je še le, ko je solnee pla- »Zakaj si bežal? « praša ga višji Kadi. brisal solze pri I žišču - Stari Izrabim ' valo že visoko na nebu. Ali groza, otipal »Vsemožni« začel je jeclaje, »moj spravil jo vse močij in prijel sina za ele- ' si je žepe: vse prazno; prihranjeni 100 pokojni oče Izrabim mi ni zapustil drn snico ter mu s posebnim naglasom govoril piastrov ni več. Takoj pokliče krčmarja in «ega kakor svet: naj su lzogibljem rušili »Mehemed, moj sin, jaz umrjem, ti ostaneš zahteva svoj denar. A ta ni hotel o tem brad! V tem me je pa v selu krčmar z sam na svetu. Ne zapuščam ti dragoce- nič vedeti in je še celo Mehemedu zažugal, ruso brado okradel, nižji Kadi, ki nosti, vendar ti bočen dati dober svet,1 da ga zatoži pri Kadiju zaradi opravljivosti. inrn tudi r u s o brado, prisodil mi je glej, da ga ne pozabiš nikdar: »Varuj Mehemed se ujunači in gre sam h 25 S°rk:h> ki mi še 8edaJ skelij°- ZdaJ se pred možem z ruso brado. Kadiju ter mu vso stvar razloži. vidim daimaš tudi ti vsemožn; višji Kadi — — Mehemed moj sinko ne zaupaj mu!«, . . . ^ , ... Alah naj ti podaljša senco, oprosti — • ,1 I akoi se poda na pot k sodniku — . . ,, . v. „ , Obrnil se je Izrahim proti vzhodu, ,. . . , , . ruso brado. Spommvst se očetovega J , . ,. ali komai odpre duri mu le ze sapa za- . , , , . , , , , v ,,.... zmolil natihoma svojo zadnjo molitev za . 1 , 1 „ ,. . . , , ' ... sveta sem strahu bezal pred teboj. Višji J J stala v arlu : Kadi ie imel tudi veliko .,,.., . ... . „ mrtve in zdihnil. I , . .. . . , . , . Kadi si da razjasniti vso stvar. Na to , , «r u s o brado«. — K ni ie hotel, stopil .. . , v v rr Mehemed je žaloval po dobrem očetu; . , . .. . ' , , , veli poklicati krčmarja in mu re.ee: »la * . je pred sodnika in mu povedal kako ga .... , v . , . . „ potem se je namenil poiskati si primerni . , „ i . i i popotnik je slepar (kremar je pokimal). Un , i . . r i • Krčmar oK.ro.QGi. .. , . . ,,A . ,1 v stan da bi se preživel. Saj pokojni Izrahim ' trdi, da si mu vzel 100 piaster (kremar mu ni zapustil ničesar raztin stari koran 1 Ko ->e Wal & Kadi lM«leda brani z rokama). Da dokažem-, da je ta in nekaj suhih dateljnov. t080ru0 naS°vor' : *£ako 86 ^š ti revni 61oyek navadlli potep, in da dobi zasln- MladeniČ je potoval ,m deželi okoli: 1«>l>otnik, poštenega krčmarja opravljati, ženQ kaJsfen> pigi tvoji ženi naj ti pož]j(! ni se hranil nobenega dela, delal je po f0)1,) £ Kaka-' ,llsem pošlje po postrežčeku in čez malo časa se temno krčmo, ukazal si' prinesti skromno drŽal 86 tvo->eSa sveta" Zda-' nimara ne je vrnil z mošničkom in piastri. večerjo, da bi utolažil lačni želodec. - Pia8tr0V 111 še našteh 80 mi -'dl da koma-> »To je moj mošniček«, zaupije MeToda ltedobi popisal njegov strah je ko mu ne8em*- hemed veselja. prinese skledo leče širokoplečni krčmar s Predno je vstopil pred višjega Kadija, .Torej si vendar tat!« reče sodnik silno veliko ruso brado. Hitro seje .K' videl, da ima tudi ta ruso brado, krčmarju. — »Dobiti češ zasluženo kazen«, spomnil na očetov svet, a revež ni se upal — Kakor da bi ga kodo loputuil po ustih — Namignil je stražajem in odpeljali so zapustiti krčme in poiskati si druge, ker 80 hitro mtlilklie in sbežf. trepetajočega krčmarja. je še vedno zunaj divjal silni vihar! j Višji sodnik si je mislil, ta je nor, „Ti vidiš zdaj, da tvoj oče Izrabim Tolažil se je, hočem pa celo noč bu- ter je tak "j poslal dva sluga za njim, da ni imel prav - ker se ti ni treba bati PODLISTEK. in z vsklikom: »Že zopet gori U hiti proti On iz vidno jezo): »Malo mesto? vratom. Še o pravem času vlovi ga ženka Tako malovredno govoriš o našem mestu ? rinhrih C+arih poenu za °")a ®krica takratnega modernega fraka ReS, ko bi se ne mudilo morala bi . . .« IZ UUUrill Sldnil LdSOV. in ga tako nagovori: »Pa čemu ti je treba (Odhiti urnih korakov, tako da gospa (Načrt šaloigre y štirih dejanjih: poslov. Silvester). VC(]no ^siti, dragi ?• To je vendar reč Malika zadnjih besed ne more zazumeti). požarne brambe !« | Ker pa se Malika v odsotnosti svo- PRVO DEJANJE. | P oklu kar (s povdarkom): »Ah jega ljubljenega Poklukarja vsikdar dol- F r a n c e P o k 1 u k a r, mož brez kaj požarne brambe! Požarna hramba je gočasi, gre raji spat. Radi pomanjkovanja pravega stanu, živeč ob bogati zapuščini neka celo nepotrebna naprava. Goreč me- oseb mora se pa prvo dejanje končati, svojega rajnega očeta, sedi poleg svoje stjan, kateremu bije srce v ljubezni do DRUGO DEJANJE, afektirane žene, in se, kakor je videti, svojega mesta, mora biti vedno pripravljen Kraj drugega dejanja je z dimom pošteno dolgočasi. Čas je ob devetih zvečer braniti rodni kraj proti vsakteremn so- in pivci polnonapolnjeua krčma, predi »Beri mi tretje poglavje novoizišle novele: vražniku, naj si pride v človeški ali ele- okrogla miza, okoli katere sedč naš znanec Ljubezen in..... dalje !« meni gospa Malika, mentarni podobi!« Poklukar, okrajni glavar starega kova in rojena Dunajčanka. | Malika (ostrojezično): «Tako ! Meni ša dva druga odlična mestjana. Ti štirje Vidno nevoljen odpira gosp. Poklukar se pa dozdeva, da ni pri nas ua Dunaji kvartajo molče in pridno zadostujejo do- nesrečno knjigo. Komaj najde dotično po- požarna bramba nikaka nepotrebna na- moljubni dolžnosti gašenja —■ s pivom, glavje — že se oglasi ravno pred njegovo prava in se mi vsekako bolje dopada. Drugo dejanje pa se mora radi pomanj- hišo hripavi klic: »Gori, goril« %ospod Sploh ne morem razumeti, kako more v kanja dejanja zaključiti. Poklukar vrže knjigo po mizi, skoči kakor tako majhnem mestecu skoraj vsak večer TRETJE DEJANJE, prestrašen kvišku, zgrabi palico in klobuk goreti !« I Čas je druzega dne dopoldne. Kraj pred vsako rušo brad o. Pojdi miru v Sahove sanje. Perzijskemu šaliti sanjalo so je. Zgubil da je nagloma s\ oje lase. Mehemed se je zakvalil višjemu Kadiju ter je stopal ves zamišljen svojo jM)t. Toda nakrat mu nekaj v možganih zabliskne in mladenič se ustavi: »Moj oče | »Razloži, kaj sanj pač pomeni leta! Izrabim je imel vendar prav! Zdaj vidim da krčmar je lump, Kadi je tudi lump ali višja Kadi je še največj' lump.... Izrekel je in šel svojo pot dalje. Sibila Učenega zjutraj pokliče moža : In reče učeni : »Gospod, ti se boj, Umirati videl ves zarod boš svoj !« I Italija v Trstu, Šepeče se noč in dan, da je Italija v Trstu. Celo nemški časopisi pišejo, da je Italija v Trst u. Slovenci, ki tu prebivajo celo čujejo kako raste že italijanska trava v Trstu. Obče je znano, da ima Italija tudi svoj governo v Trstu. Tržaški župan pravijo, da je italjanski »s i 11 d a c o« v Trstu. Ko italjanski poslanci pohajajo na Dunaju j h ministri vprašajo: kako gre »z I t a 1 i j o v T r s t n?« Kadar se v Rimu kaka nesreča pripeti : žaluje »vsa 11 a 1 i j a v T r s t u.« Kadar pa praznujemo v Avstriji kak patrijotični praznik : zapre vsa okna „ 1 t a-1 i j a v Trstu.« Če pride Menoti Karibaldi sem čez luži — je na nogah »vsa Italija v T r s t u«. Samo namestniki tržaški iu glavarji Istre in Gorice ne vidijo »Italije v T r s t u«. Karibaldinec. dejanja je pisarna okrajnega glavarja, osebe pa okrajni glavar in nočni čuvaj. Glavar: »Dobil sem pritožbo, da vsak večer brezpotrebno naznanjate.....« Č u v a j : »Aha, že vem — da v Tržaški ulici naznanjam ogenj ! Gospod, saj storim to z vašim dovoljenjem in pa na prošnjo gospoda Poklukarja, za kar ini vsdcdar pade kaj okroglega v žep.« G 1 a v a r : »Saj res ! Se že spominjam ! Gospod Poklukar jo izvrsten igravec in ravno četrti pri naši kvartni partiji. A ima prismojeno Dunajčaiiko, kateri bi brez vaše zvijače ne mogel uiti. Toda čemu ne podučite druge prebivalce te ulice, kakor sem vam ukazal, da vedo, kaj pomeni vaše klicanje. Čuvaj: »Sem tudi storil! A pred enim tednom naselil se je v to ulico nek sestradan človek, ki hoče biti pisatelj in kateri mi je na moje razlaganje surovo Razkačen šah slugam na moč zakriči : »Predrznež naj s palico sto jih dobi!« Učenega druzega vpraša moža: »Razloži, kaj sanj pač pomeni le-ta' In reče učeni: »Glej, Bog je s teboj, Še dolgo živel boš, preživel rod svoj!« Nasmeje se šah in brž slugam veli: »Učeni naj mož ta sto zla tov dobi!« Dvorjani se čudijo, majo glave : »Saj misli so tiste, besede le ne!« A modri, ko zlate je svoje dobil Smejal se natihoma je in mislil: »Povedati danes se vsaka reč da, Ce se le beseda — prav staviti zna!« Silvester. Moderni računski problemi. Ako je tržaški laški magistrat kupil »zeleni hrib« za 460.000 kron meseca julija in ako so imela priti noter meseca augusta (tri) 3 slovenska društva; koliko italjanskih in slovenskih davkoplačevalcev bo klelo meseca septembra na t a r a č u n in s kako e n e r ž i j o"? rekel: »Če ne gori, se tudi ne sme na-znanjevati !« Gotovo me je on tožil«. Glavar : »Da, da — celo prav! On je tožil. In to je tisti lump, katerega so iz prejšnjega bivališča radi tega vrgli, ker je vedno prepira iskal. Le čakaj, ne- I spametna duša, bodem ti že pokazal, kaj se pravi vtikati se v naredbe okrajnega glavarja. Čuvaj, vi le opravljajte svoje delo še dalje ! Vse drugo bom že sam preskrbel !« — Čuvaj odide, glavar pa namoči pero in napiše na polo papirja z velikimi črkami : »Povelje ?« ČETRTO DEJANJE. To dejanje kaže nam nemirnega pisatelja se svojo družino, karakterizovano po svojih živih mrličih, suhih kakor trliea. I V rokah drži povelje, da ima v 24 urah | zapustiti mesto, ker se je vtikal v odredbe višjih oblastij. Ako bo predlagal gospod poslanec Dollenz v mestnem svetu v drugo,- naj se prekrsti corso v »eorso Prancesco Giil-seppe«, v katerej elipsi se bosta zvijala Raskovieh in Spadoni in kake o v i n k e in serpentine bo risal on. Venezian ? j Ako »centrifugalna« sila tako deluje na »Sočo«, da se je poslednja razvila v (»napredno« silo, koliko tisočakov stane »goričansko bando« n o v a » u n i f o r m a ?« Ako se naša vlada na Dunaju ne gane, in ako slov.-hrv. poslanci ne morejo zahajati v deželni isterski zbor, koliko kilometrov je pot iz Kopra v Rim krajši, in koliko novih italj. gimnazijo v Pazin ? Ako v Budimpešti ustava miruje, in jako je naša ušla iz Dunaja čez Prago, kje je sedaj središče države? Ako znaša »s u h a« zemlja okoli 12.463.000 četvornih milj, na kterih prebiva 1.200.000 »žejnih« Slovencev, in ako . ima »Brivec« 900 naročnikov, od kterih pa je komaj 7xo plačevaleev, koliko znaša | potem njegov deficit na leto ? S „Fovž". Tridnevnica s posebno ustopnico. Zaradi tega, ker sta se »boter Nute« iu Tomaž Loj k cerkovnika iz Oseka oziroma Črnič, za časa volitev v obč. starešinstvu v Sempasu, katere so se vršile 11—13/1/99 jako odlikovala in bila tako darežljiva, da sta volicem iz Črnič po jedno krono za pot v Šempas delila, poklicana sta, bila da odpravita tridnevnico pri sv. Antonu v Gorici, kjer je poseben oltar za take pobožnosti. Potni ne k tej slovesnosti nista prejela nobene, pač pa sta morala plačati »ričet«, ki sta ga tam povžila. Vse to pa na klerikalni podlagi. „Nebodlgatreba-'. o oo V spomin! Tukaj lump zaprt leži, ki nikdar nič koristil ni; a zdaj koristi, ker ga ni saj pridno zemljo nam gnoji. postavila hvaležna fara. Glejte, ko so naši nasprotniki skrhali vse orodje v boju proti Slovanu, ostaja jim še edino strašilo „slamnati mož!" ________sa l"'""--—f Svetoivanske koprive. (v krčmi). Bizgee: »Kožin, jaz pravim, da bo čas oditi.« Kožin: »Kaj te mari čaka tvoja stara doma z metlo za vratmi.« Bizgee: »Ne, akramenc«. Kožin: »No, če ni od tistega kraja nič, kaj pa siliš domov? Hej. krčmar, še pol litra! To na račun Mauronerja. Kaj bom hodil zastonj mu vžigat fa-ralje gor v Lonjer?« Celajt: »Saj če te vidi po noči sfe tvojimi lojtrami na rami kakšna stan' baba, stavim da bi se začela križati. Ona bi mislila, da vidi samega hudiča pred sabo. Posebno pa, Kožin, ne zameri, da ti rečem tako, — posebno ker imaš tisto lepo navado, da nosiš jeden bregešnik privihan črez koleno, drugi pa se ti vlači po tleh.« Kožin: »Vraga kaj me to briga ? Jaz vendar živim od eikorije?« Celajt: »Zlodej naj vzame vse Slovence! Meni so storili teči z dela zaradi teh Kraševcev!« Bizgee: »Počasi prijatelj! Kdo je Kra-ševee ?« Cela j t: »Kdo te kaj vpraša, koza kraška? Ne iščeš drugo, nego prepir. Le glej, da ne prilomasti tvoja stara s polonom in te ne kresne po tvoji neumni buči.« Bizgee: »Kdo bo mene ?« Ti — (zakriči). Kožin: »Umirita se. Ti Celajt ne govoriš prav. Stavim da je ni boljše žene, nego je našega Bizgeca. Njegova hči zaveže.« Celajt: »Zaveže, zaveže, — je marsikaj že zavezala. Kožin: »Počasi, pomenimo se naprej, kar smo ravno začeli. Jaz sem hotel reči, da z magistratom se da živeti. Zdaj, ko služim Mauronerja si lahko ocvrem kakšno jajce za drugi zajutrek, prej si ga nisem mogel nikdar.« Bizgee: »Le hvalita vidva cikorijo le. Jaz je ne morem prebavljati še v kavi ne. Kako bi jo pa še le s kruhom, ki je suh? Se spomnita, kako so namazali cikorijašem rebra takrat, ko je bil izvoljen Hortiš namesto Naber-goja. Jaz mislim, da ne bojo tolkli nikdar več za Italijana!« Kožin: »Ja ne? Se bolj? Gre znabiti kakšnemu krčmarju boljše, nego Dr-manu, čeprav prodaja žveplenke od »Lege N a z i o 11 a 1 ?« Čelajt: »In kako fino grfe tistim Vr-delcem, ki držijo za Italjana, hm!« B i z g e c : »Božja oblast, ne fino. Jaz vendar jem kakšenkrat fižol s polento, ali oni jo j&do — s pomedorami ali pa s peteršiljem, če ga imajo, se pravi ?« Ko ž i n : »Pusti Vrdelce, ki so fanj fantje. Tri četrtine jih drži za cikorijo. To je zadosti.« Bizgec: »Hočeš reči; za škatljo od ei-korije, če mu jo prinese žena domu za skubijaj kave.« K ožin: »Kaj boš imel ti za norca, ki te imam tu na peti? Bizgec: (skoči po koncu.) Ti mene? Ne bodi Luka. Ti, ki toliko znaš, povej kaj so to liberalci? Bomo videli, čez zares toliko razumeš. Kož in: »Sliveralei? to so ljudje, ki ne-čejo Boga !« Celajt: Jejžešta! Koga hočejo pa?« K o ž i n : »Sami hočejo ukaze vati. Nedavno sem čul praviti, da je hotel naš gospd kaplan skočiti od jeze iz kože samo zaradi njih! Bizgec in Celajt: »Zaradi kterih ?« K ožin: »I naših seveda. To so vam tiči. Slišal sem, da je najhujši naš »Tone«. On vodi možke, njegova sestra pa ženske.« Celajt: »Kaj tudi ženske so liberalke? Znabiti je tudi moja? O če je, —jaz ji za vijem vrat.« K ožin: »Ja, ja, tudi ženske. Bizgec: »Pnst'te ga v miru. Saj veste, da ima premalo časa. Niti na naše veselice ne more več zahajati. K ožin: »Kaj, ti hočeš reči, da on ni več Slovenec.« Meni boš pravil! Bizgec si s:cer dober mož, tudi ščerko imaš, pa fletno. — Bizgec: »Kaj ji je?« Akramenc, takšne je ni v sv. Ivanu. Tudi dote ne bo imela vsaka toliko ko moja. Tri krave, čuješ Kožin, tri krave bodo njene. Vola bom dal prvemu zetu, možu od Urške, akramenc. Grunt pa ostane moj, akramenc. Kedar bom izpihnil dušo, naj me pokopajo pod figo, akramenc. Kožin: Ne bodi takšen! Tista od Suš-melja bo imela tavžent.« Bizgec: »Pa naj ga ima ! Akramenc, moja ne velja nocoj nobena. Pa menita se sama. Magari da se utopita v vaši cikoriji. Z Bogom, Kožin, gledi, da ti ne upihne burja v Lonjerju faralje. (Odide). Celajt: Šel je. Pa kako trdo drži za Slovence, ta mrlm! Od hčere ga je ujezilo.« Kožin: »Saj so vse po sv. Ivanu jednake ta dekleta. Ne gledajo drugo, nego da bi ulovile fanta. Poznam ti jih en kup; na Vrdeli je ena visoka a inteligentna, okoli cerkve jih je nekaj, tam na Frdeniču je tudi katera, pri Pekei so dve —- pa kaj nas to briga;1 smo že v letih! Z Bogom. Celajt, da se vidiva kmalu gor pri Dermanu. Moram gor v Lonjer. Vsi Lonjerci spijo. Vse eno jim gorijo luči. Potem pa pojdem k Nemčovki! Skoda, da ne greš z mano? A rivedeci ! A. na Konc-c. Goriške muhe. Dr. Turna ni napravil svojih rigorozov v goričanski bandi; zato mu odrekajo vsako sposobnost. Dr. Pavlica agitira v to, da bi postavili uže sedaj don Antoniju — spominsko ploščo. Da se je porodil ravno v Gorici raz-por med liberalci in klerikalci, ni čudo, ko imajo tam — semenišče! Doma povsod, doma nikir Obhodim dosti sveta, Dežela je vže vneta — Edini cilj mi je prepir, In kedar zapustim kvartir, V nebesa pojdem histro ! Na glavi — z m i t r o ! — „Dr. Jože". Kdor noče verjeti, da so liberalci res taki črni brezverci, naj čita Gorico; tam stoji vse črno na belem! Dobro, da nimajo v Gorici napeljan vodovod iz Soče, ker sicer ne vem, kako bi se umivali klerikalci! Ko bi bil p-of. Berbuč na mestu dr. Turne, bi bil uže davno d e - m i s i j o-n i r a 1! Prej je bil »Zorn« v Gorici in »mis-sija« po deželi ; sedaj pa je »missija« v Gorici in »zorn« po deželi! -ž. Po dolgi suši je močno deževalo: A: »No ta dež oživi vso zemljo!« B: »Bog ne daj, imam tri žene notri!« K Misli Evrope. Kitajci so hudobni ljudje, ker niso še nikdar nobenemu nič žalega storili in oni nočejo nič vedeti o naši evrp. kulturi. Tega ne sme Evropa trpeti! Oni si vtvarajo, da imajo starejšo kulturo nego mi in niso niti radovedni, da bi našo »žegnano« kulturo spoznali, ampak so še sč svojo zadovoljni. To neumnost jim treba izbiti iz glave! Nočejo o naši krščanski »ruiroljubivi« veri nič vedeti in ne marajo naših krščanskih načel in naših misijonarjev, ampak jih pode iz dešele. No kaj tacega ne m o r a m o mirno gledati! Nimajo nobene ambicije, da bi na-napadali tuje narode, ampak sedfe mirno za svojimi zidovi! T o j e n a r a v n o s t škandal za E v r o p o! Žive jako srečno brez borznih špekulacij, brez akcijskih društev, brez bank ! No v takem gospodarstvu treh a vendar napraviti red! i Protive se zoper našo nadvlado in zoper naše oskrbn.štvo. Kaj ni to predrzno? Govorč: puščajte nas u miru in mi vas bomo tudi puščali! Bodite doma, in i-— mirna Bosna! Zato: Smrt Kitajcem? »—ž«. Povsod napredek. Človeku, kateremu ni bogata sreča naprtila na hrbet niti polževe hišice še manj nepremakljive posesti v obliki — kmetije ali kaj enakega, tak brezposestni človek, ako živi v mestu nima v današnjih dneh — napredka, miru ne noč ne dan. — Res da se ne poti pod pritiskom rumenih žarkov, vendar je navezan na delo, če ne drugje, pa vsaj v kavarni; — tam ga čaka obširno polje vsakovrstnega blaga, ki so mu nagromadili najmoderniji težaki p e-resa. In to časnikarsko blago obdelovati, pregledovati koliko je istine in koliko je smeti, kaj je izvirnega in kaj ukradenega, to ni lahka stvar. Ako človek sledi kako človeštvo napreduje s tem, vidi da isto neprestano zida in podira kakor o času »zmešnjav teh jezikov« ter pride res do* zaključka - svet je norišnica, kjer sedč nori in pametni skupaj. — Rekel sem da napredujemo; živi dokaz sonam hrabri Evropejci ki takokorajžno mahajo v Peking. — Pri tem se ne smemo čuditi ako Rusija napreduje na svojo roko v Madžuriji, tega ne dela zaradi »vojnega stanja«, vse se omejuje na praske z bokserji. Če pri tem spravi severni medved pod svojo taco kos gnjati, ki bo velika kakor naša ljuba Avstrija ne bode konec sveta — ne Kitaja. Angleže ne bo hrbet bolel zaradi tega. No in pa če Rusi napredujejo zakaj pa ne bi napredovali tudi Albionei v Afriki. Dvesto-t soČ proti petdesettisoč je vendar napredek, samo da ta angležki furmarš, se nič prav ne vidi, ker je v Afriki že od lanskega oktobra gosta megla; a pri vsej megli streljajo Buri tako sigurno, da se jim celo Angleži čudijo. Kaj pa je s provjando in komisom tudi napredek : samo z razločkom da v tem ko Angleži lačni sedajo za mizo jim Buri odnašajo polne sklede. — Pa pustimo junaške Bure, ki nam ostanejo vedni vzor domovinske ljubavi, in vrnimo se raje v Evropo, ker tukaj je še najlepše živenje. V srečni Evropi vam je tako fletno, tu bliskajo bodalca in streli iz italijanskih samokresov, da ne bo več varno stopati na ulice. In če pomislimo, da tudi Brivec živi med njimi, in da ga niso še danes spihali s tega sveta, se jim vendar še ne zdi tako nevaren kakor razni potentati te zemlje. To je tudi napredek ka-li ? Cahej. DOPISI. Dobrna pri Celji. Dne 22. pret. mes. imeli so Nemci svojo veselico na naši slovenski zemlji, v veliko spodtiko in sramoto nam, ki živimo na svoji grudi — Sramota našega naroda so nemčurski »fojerver.« Te so Nemci rekrutirali, da služijo nemštvu ka or nekdaj janičarji. Tako divji so že postali ti izdajalci svojega jezika, da v nas vidijo same osle, med tem srajci. Nemec vkupi za judežev groš slo-, vensko kri in meso, šunta da hnjska po svojih bratih. Takega še grom ne mara, I ne voda ga drži, — izdajalec je. Pa da bi še več jih pridobil so začeli nabirati še — turška dekleta v slovenskih kiklah. In glej, dobile so se poturčice, katere je naša mati dojila, a kri njih ni rudeča pak — črna. Take bi bile: Alojzija in Julijana, Terezija — in še mnogo drugih. — Slišal bi lahko kako se drznejo zabavljati te nemčurske metle: kaj bodo ti slovenski osli, ki ne vedo zakaj se potegujejo; mislijo da bodo oni zmagali pa ne bodo. — To je tisti strupeni navk iz nemškega katekizma. Ali le počasi nemškutarske klepetulj ke. Slovanski Bog še živi. Ko bi Nemci vse ukazali bi že kedaj Slovenca iz svoje zemlje zapodili. A tudi Nemcu trda prede, rad bi bil sam gospodar v Avstriji, pa revež ne more, premalo jih je. Slovani stoje pred vrati — in mož ne more iz hiše — Na Dunaju ni parlamenta, ker takega Slovani nočejo. Ako bodo v Avstriji Nemci pametni — bodo lehko šganjce kuhali — — drugače pa ne; danes ne gre več brez Slovanov. Verujemo, da se Nemcem po zeleni Štajerski sline cedijo); zato so se že zdavna ugnezdili v naša mesta in trge. A to ni dovolj — dokler živijo Slovenci okolo mest in trgov je dom naš in brez nas ne dobe našega sveta. Samo ako smo združeni, edini, in narodni pa gotovo pričakamo boljšo bodočnost. Vsem slovenskim jani-čarjem in ženskim poturčicam pa kličem : — izdajice svoje matere ste — zramota vam sledi za petami v noči in podnevi, Amen. — Možjeklen. LETI6RAMI. Jelšar.e 8. Poročilo »Naše Sloge« da napravijo Fabijaniju spomenik iz lipovega lesa na Črnikovce, trebaje v toliko popraviti, da napravijo spominek v Jelšanah in to sredi vasi. Inicijativo za to je dal župan Hrabar, kakor se govori z namena da dobro proda neko svojo lipo. V Jel- ko so ravno onirigovci znajvečjimi ušesi. p„glej Brivec dragi, naš slovenski kmet šanah se je v ta namen konštituiral po-proda svoje ime, svoj jezik, svojo domovino | seben odbor. Predsednik je župnik Vel-in gre nemški ogenj gasit. Ti odpadniki hortiekv, a častna predsednica Hrabarca mislijo, da jih bodo Nemci spoštovali in da J JelŠane 9 (oddano ob 7a12 zvečer) jim Bismark še v Valhali pivo plačal kakor Generalni štab jelšanskih mačkovcev x) imel jim boje dr. Langer plačeval, da so hailali je nocoj pod predsedstvom Hrabarce za kakor žrjavi, ko na južno letč. — Sram J Hrabarjevim ognjiščem tajno sejo. Skle-jih bilo, podlaga so tujčevi peti, — saj ti j nilo se je, da ima ostati v županstvu lahkote lisjake imenujem: Volane, Pod-1 vse pri starem, namreč Hrabarca ostane vržen, Čmoje, Dobrovičnik in Arlič —| i) Mačkovci so pristaši proslulega dr Krstiča. pristni pangermani v slovenski umazani Op. ur. nadžupan, župnik Velhartickv župan in Hrabar podžupan. Gorica 14.-8. Letos bode dobra letna sadja je mnogo, posebno »t u 11 i frutti« posebna vrst jabolki obetajo obilo trgatev. Gorica 15.-8. Cakej in Pajar pregledujeta »Sočo« za slučaj da bi ne popla-vala »Gorico« jo mislijo zajeziti pod ka-navskim mostom, kjer je struga najožja. V ta namen mislijo podaljšati vipavsko železnico do Kanala, da bo vozila kamenje za nasip. Gorica. Pri nas so prišli na sled velikanski »zaroti« ali ka-li? Narodna napredna stranka je razposlala po vsej deželi tajno »o k r o ž n i c o«, v katerej nabira zaupnike v boju proti »klerikalnemu zmaju«. Da se prepreči ali da se pospeši in razkrije delovanje te nevarne zarote, je »Gorica« ponatisnila »nevarna« pravila te zarote. — »Gorica« sama ne ve, ali ji bode v korist ali v škodo ta objava. — Oni ki so jo čitali so rekli, daje moj-stersko delo. Pride dan ko bodete tudi vi Tržačani pristopili k »zaroti«; da se ubranite »fanatičnega zmaja«, ki bi se utegnil zvaliti tudi pri vas. Pozor torej! V napredno »zaroto« — če bo treba. Koper. Istrski deželni zbor je obravnaval v tej sesiji izključno v slovensko-hrvaškem jeziku. Gospod vladni zastopnik svet. Fabiani mu je »šel z izgledom naprej«. — Campitelli je držal žalostni govor o umoril italijanskega kralja z ozirom na dosedanjo kraljico Heleno — v črnogorskem oziroma srbskem jeziku. Poslanci so kar noreli od žalostnega veselja. — Dež. zbor zaključili s Okratuim klicem na cesarja: trikrat živio in trikrat: evviva ; katere klice pa ni nikdo slišal. — Dunaj. Minister Korber nima miru od dne ko je zgubil »desnico«. — Neprestano roma zdaj na ogersko zdaj v Išl ter se priporočujesv. Vaclavu, da bi se ga usmilil in Čehom trda srca omehčal. Zagreb. Hrvaški ban stoj: z eno nogo v Reki z drugo v Budapešti. Razkoračil je Reko a vendar ne zrn a k ne iz hrvaške zemlje. Budapešta. Ministerski predsednik Szell je dobil iz Zagreba po pošti zaboj dokumentov, katere je predložil kolegom. Ministri ne znajoč citati hrvaški, so poslali po Brivca da jim raztolmači »to šrifto.« Ko jim je pojasnil, da Reka še vedno leži na hrvaški tleh, so se med seboj stepli. Vsak je drugemu v gobec vpil: Nem ba-ratum, Hrvat laže. — Afriška vojna. Angležko vojno z Buri je napeljal minister Schamberlein. Ta je Angleže v zadnjih mesecih tako nnfarbav, da hodijo vsak dan čakat na pomole vračajučo zma-gonosno vojsko. Pa j ■ !e še noče biti. Agležki ministri vedno trdč, da v Afriki napredujejo, ko bi bilo to res, bi bili Angleži že davno prehodili celo Afriko. — Listnica uredništva. Z u ž e n b e r č a n i imajo kakor čujemo dobro leto. Kosmatincev se je tam namnožilo, da jih je že samih sebe strah, ko se srečajo. Od slavnega poštarja do še slavnejših odbornikov bralnega društva je vse skoro zaraščeno. Brivca jim je treba pa naj reko kar hočejo! Poslali smo pomočnika s košom žajfe in ducat raskavih britev. Nalogo ima obriti tudi ono tužno udovo ki je svojemu možu na mrtvaški oder postavila dva venca z napisom : Žalujoča vdova — in veselja polna soproga. V Rojanu sc je ugnezdil nek povh iz Vrem; da bi ljudje ne vedeli od kod prihaja je slekel slovensko kožo in odel se z laško plahto; ko ga je žena zagledala neko juto se je tudi ona prekrižala z laškim križem, ker se je njej zdelo, da slovenski nima več moči v jurški fari. Pri sv. Jakobu so mnenju, da ni magistrat dal na kant »cunje ždostnike« marveč da jih za slučaj da je hranil »hrabri presič (Brešči) pogine; tedaj ne bilo treh novih stroškov. V T rs tu na večer patrijotične slav-nosti je pokazala tržaška »gioveatu patrioti ca« — kako zna za kronco upiti. — Moj Bog, ako pri enakih slavnostih re-krutirajo tako mlade elemente, ne preženeiuo ž njimi niti laške bolhe, ne pa trdokostni irredentizem. Slavna vlada, kam si prišla z tvojo patrijotično vzgojo — v tvojem zvestem Trstu. — Kakšna razlika 11 ed irredentarji — in avstrijskim nastopom. Človek bi kar zbežal v Kino. Iz 1 i v š k i h Ravni smo zvedeli o znanih seničecah in imenitnem brigadirju, kako je prišel med razbojnike in kako so mu samaritanke stregle, ni besede. Pravijo da ni povsod zdravo piške jesti, in plesati če človek ne zna avstrijskega takta.— ZALOGA POHIŠTVA Rafaela Italia TRST - Via Malcanton št 1 - TVSKT Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. Peter Šmid, Žganjekuh v Selcih nad Škofjeloko priporoča fini brinjevec liter 2 K 40 st., borovničovec liter 2 K 80 st. Domač izdelek večji množini. Trgovcem 10°/0 popust. Bruni nova tobakarne ulica S. Martiri štv. 12, prodaja znamke, koleke in pisarsko pripravo; dobi se tudi list ,,BRIVEC". Krčma Trst ulica S. Marco štev. <5. Trst. Podpisani priporoča-slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s pristnim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim in belem vinom. — Dobivaj i se tudi vedno mrzla jedila. Udani An t. Babic. MEHANIČNA DELAVNICA TRST, - Via S. Lazzaro št. 6 - TRST (nasproti hiše Salem) Antona Škerl skladi&tc originalnih šivalnih strojev ,,Adrija" iz Budimpešte in veloc'pedov najimenitnejših tvornic v državi iu inozemstvu. Šivalni stroji se zagotovijo za pet le1, a velocipedi za eno leto. 3zur$ajc;o se poprove eeloelto&e, tlualrJh tirojeo, motorjev ,ia jas in na par iid. DELAVNICA ZA LESKETECE NIKE LIKANJE ^ Skladišče vseh podrobrnostij za velocipede in šivalne stroje. Postavljanje in popravljanje električnih zvoncev. Razprodaje, zamenjuje, izposojuje velocipede. vsakovrstni popraviti ali naročbe tznšnjejo se točao in litro po nizKL ceni. I. VICIČ, krojač v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad. Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljnost. Priporočuje sc slovenskim krogom in drugim. Za obilno naročitev udani I. Vičič, krojač. Fo^or!! Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlično apno (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki čas v zalogi pri MarillU Lllkša na Proseku. Cene ugodne. POZOR! Trst — ulica Giulia št. 25. — Trst. Kdor želi biti dobro in točno postrežen z svežim in vsakovrstnim kolonijalnim blagom kakor: kavo, rižem, oljem, testenino, moko, milom, sirom ter raznovrstna fina vina v buteljkah ter sploh z vsemi jestvinami naj se obrne do podpisanega. — Pošilja tudi na deželo proti poštnemu povzetju. V mestu dobe ua željo prosto na dom Nadejaje se obilo obiska beleži udani Vekoslav Plesničar. | Um in tovarna | ) PSF" pohištva vsake vrste ) ) Alessaudro M Minzi v Trstu > Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bogat izbor v tapetarijah, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko \ vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračuuao. Mirita (Iromrija) B. Poniž v Uorici Tržna ulica v poslopju okrož. sodišča Po zmernih cenah nudimo fino blago, iz suhe in oljnate birve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd. ČUDEN FRAN urar Glavni trg, - ljubljana - Glavni trg. Pri poroča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Stiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago. {{ Leposlovni list za ženske i z-liaja v Trstu enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pripovesti, pesmi in razne podučne nasvete za matere in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov: Upravništvo „SIovenke" — Trst. Prodajalnica jestvin Vekoslav Pečenko Q ulica Commerciale 11. Q Podružnica ravnotam št. 12. Q Našim slov. gospodinjam, hišnim ^ in drugim, katere stanujejo v obližji jr moje prodajalnice naznanjam, da O se v moji zalogi dobč vse potrebne (j jestvine za katero si bodi družino: O kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, O moka, sveče, frank itd. O Vse po primerni ceni samo dobro (J in zdravo blago. O Pošilja tudi na deželo. O Z obilni obisk se priporoča © udani O Vekoslav Pečenko, O trgovec. O o o o o o o o o o o o o o o o NOVAK MIHA trgovec ulica S. Catarina št. 9. - trst - ulioa S. Catarina 119. (Nad 30 let stara firma). Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno. Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj. Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč. Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos. Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom. udani Novak Miha. 1C1 11 registrovana zadruga z omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne uloge in obrestuje 40 j 0. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod. Prva slovenska trgovina i ž e 1 e ž j e m Konjedic & Zajec v Gorici, pred nadškofijo 5. Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše štajersko železo, železne, cinkaste, počrnjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. S/tT Vse po najnižjih cenah. Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagateljo Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice. Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.7« 1893 „ 38.245.13 1894 „ 19.741.66 1895 „ (8.614.52 1896 „ lilo .448.27 1897 „ 164.907.79 1898 „ 261.424.45 Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212,095.10 Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah Svoji k Svojim T Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom : prodajalce, Icrčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst mok) — domače pecivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v HT ulici Stadion št. 20. "TPB odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani Jakob Perhavc, lastnik. i oooooooftoooooeo „SIavisches Eclio" izhaja 1.. 15. in 2. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Seluventner po 14 nvč. Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-kar ne bi smel biti brez tega lista. < i Odlikovani fotografski atelier A. JERKIČ Gosposka ulica št. 7. - GORICA - Gosposka ulica št. 7. v hiši „Goriške ljudske posojilnice". Novi, velikomestno urejeni atelier odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki. P. n. £i državni minila in njihovi družinski člani done pri obstoječi! cenah 151/2 rabat. Brivec obiskal je nedavno Jerkičev fotografski atelier, v Gorici, kateri razpolaga z najprimernejšimi prostori, kar je glavno in najmodernejšimi pripravami za svojo obrt. Fotografije so tako naravno in fino prenešene, da se jih ne moreš nagledati. Ponosni smemo biti, da imamo v nas tako finega fotografa-umetnika. Slovenske družine naj nikar ne zamude obiskati Jerkiča. Njegove fotografije so najlepši spomin v slovenski hiši. > ► )