Nove knjige
New books
Kry{tufek, B. & F. Jan`ekovi~ (1999): Klju~ za
dolo~anje vreten~arjev Slovenije. DZS, Ljubljana.
544 str. ISBN 86-341-1803-7.
Ob Mali flori Slovenije smo kon~no dobili tudi Klju~
za dolo~anje vreten~arjev Slovenije, ki sta ga s
sodelavci pripravila Boris Kry{tufek in Franc Jan`e-
kovi~. Klju~ je dragocen prispevek k poznavanju
slovenske favne vreten~arjev in bo zagotovo, kot je v
uvodu zapisal Boris Kry{tufek, “dvignil raven
zoolo{ke razgledanosti in s tem pomagal k bolj{emu
poznavanju in u~inkovitej{emu ohranjanju nacio-
nalne diverzitete”. Klju~ nam poleg drugih kvalitet
prina{a tudi popoln seznam vreten~arskih vrst
Slovenije. Uporabnost klju~a je seveda te`ko opiso-
vati; to bo verjetno pokazala {ele ve~kratna uporaba.
Z gotovostjo pa lahko trdim, da je klju~ napisan
jasno, medtem ko so teksti primerno podprti s ~rno-
belimi risbami, kar natan~nost dolo~evanja {e
izbolj{a. Klju~ je dihotomen in bralec lahko brez
te`av sledi opisom do `elenega cilja, torej dolo~itve
vrste. Risbe so delo razli~nih avtorjev, med bolj{e pa
gotovo sodijo risbe rib in sesalcev, med katerimi velja
{e posebej izpostaviti risbe morskih kostnic in
hrustan~nic (avtorja: Bojan Mar~eta in Tihomir
Makovec). Dokaj dobre, vendar bolj shematske so
tudi risbe dvo`ivk in plazilcev.
V klju~u sem si podrobneje ogledal pti~e. Poglavja
o pti~ih so napisali Franc Jan`ekovi~, Lovrenc Lipej
in Davorin Tome, risbe pa sta prispevala Slavko Polak
in Dare [ere. Na splo{no je pri pti~ih tako, da so za
njihovo dolo~evanje dale~ najbolj uporabni slikovni
klju~i, kar so v uvodu k poglavlju o pti~ih ugotovili
`e avtorji. V sodobni ornitologiji je pa~ tako, da ptice
opazujemo in preu~ujemo v naravi oziroma na
terenu, kjer uporaba tekstovnega dihotomnega klju~a
povsem odpove. Tak{en klju~ je tako uporaben le pri
opazovanju `ivega pti~a ali muzejskega preparata v
roki. Zaradi tega me je presenetila odlo~itev avtorjev,
da so v klju~u opisovali le zunanje morfolo{ke
zna~ilnosti ptic, ne pa tudi nekaterih bolj podrobnih,
kot so kosti, lobanje in peresa, kjer so lahko tak{ni
klju~i nadvse uporabni, {e zlasti pri razli~nih
taksonomskih, ekolo{kih in drugih raziskavah. V tem
smislu je v pri~ujo~i knjigi izdelan le klju~ za sesalce
(avtor: Boris Kry{tufek). Pohvalna pa je pri pti~ih
odlo~itev avtorjev, da so na seznam opisanih vrst
dodali {e nekatere v Sloveniji pri~akovane vrste (npr.
kravja ~aplja Bubulcus ibis in ju`ni sokol Falco
biarmicus). Lep primer te odlo~itve je tudi beloli~na
trdorepka Oxyura jamaicensis, ki je bila v Sloveniji
opazovana le nekaj mesecev po izidu klju~a. Po drugi
strani pa spet presene~a odlo~itev, da na seznam niso
uvrstili nekaterih vrst (predvsem alohtonih), ki so v
Sloveniji `e bile opazovane (npr. ~rni labod Cygnus
atratus, zlati vrabec Passer luteus, re~na astrilda
Estrilda astrild, rde~eprsi kardinal Pheucticus
ludovicanus idr.), kot tudi ne ene izmed domnevno
avtohtonih vrst, verjamem da po pomoti, bradate
sove Strix nebulosa, ki je bila opazovana {e pred
izidom klju~a (1995). Menim, da pri klju~u takega
formata alohtonih vrst ne bi smeli izpu{~ati oziroma
jih obravnavati le parcialno. Povsem druga~na je bila
odlo~itev avtorja pri sesalcih, kjer je dosledno
upo{teval vse v Sloveniji registrirane vrste, tudi
alohtone (npr. rakun Procyon lotor in doma~a ma~ka).
Kljub temu pa so avtorji vendarle sku{ali z izborom
vrst ~imbolj slediti seznamu opa`enih vrst v Sloveniji,
saj so obravnavali tudi nekatere pred kratkim
opazovane vrste (npr. mali rumenonogi martinec
Tringa flavipes, dolgorepa govna~ka Stercorarius
longicaudus, bledi hudournik Apus pallidus idr.). Pri
opisih so se avtorji omejili na vrste in le izjemoma
tudi na podvrste (npr. pegasta sova Tyto alba in vrana
Corvus corone), kar je {koda, saj so ravno podvrste
tista taksonomska kategorija, za katero je lahko tak
tip klju~a v ornitologiji najbolj uporaben. Opisi v
klju~u so zapisani jasno, pri dolo~anju pa se bralec
vendarle lahko znajde v zagati. Kot primer naj
navedem klju~ za galebe. Pri razlikovanju srebrnega
Larus argentatus od rumenonogega galeba L.
cachinnans in rjavega L. fuscus od velikega galeba L.
marinus avtor kot prvi lo~evalni znak navaja barvo
nog, ki je sicer pri `ivih osebkih povsem o~itna
(opozorim naj {e, da barva nog pri soimenski podvrsti
rumenonogega galeba L. c. cachinnans, ki se v Sloveniji
tudi pojavlja, ni rumena, vendar rahlo ro`nata do
bledo rumena). Druga~e je pri prepariranih
primerkih, s katerimi se bodo uporabniki klju~a
verjetno najve~krat sre~evali. Pri teh se med su{enjem
barva nog spremeni v ro`nato, zato je po tem znaku
te vrste med seboj nemogo~e lo~evati. Na koncu pa
naj se na kratko ustavim {e pri ornitolo{kih risbah. Te
dobro in korektno podpirajo opise v klju~u in s tem
veliko prispevajo k ve~ji jasnosti. @al pa so risbe,
razen nekaterih shematskih, ki ka`ejo na posamezne
podrobnosti, tehni~no slabo izrisane. Opisane
pomanjkljivosti klju~a vrednosti le tega v ni~emer ne
zmanj{ujejo. Pri~ujo~i klju~ je temeljno in zares
“klju~no” delo o favni vreten~arjev Slovenije in ima
kot tak na knji`ni polici vsakega ornitologa, biologa
in naravoslovca lahko poseben polo`aj. Vsekakor velja
Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook
65
66
Nove knjige / New books
vsem avtorjem ~estitka za veliko opravljeno delo in za
njihov dragoceni prispevek k slovenski zoolo{ki
literaturi.
Al Vrezec
Najave in obvestila
Announcements
Cenjeni kolegi ornitologi in ljubitelji ptic!
Zavod za ornitologijo v Zagrebu pripravlja vrsto
publikacij, ki bodo v veliki meri prispevale k
poznavanju in za{~iti pti~jega sveta Hrva{ke. @al so
mnoga hrva{ka obmo~ja ornitolo{ko {e vedno slabo
raziskana. Glede na dejstvo, da so mnogi slovenski
ornitologi in ljubitelji ptic pogosto na obisku pri nas
in br`kone imajo kak neobjavljen podatek, iskreno
upamo, da bomo vsaj nekatere nejasnosti re{ili z va{o
pomo~jo. Zato prosimo vse tiste, ki `elite sodelovati s
podatki, zbranimi na Hrva{kem, da nam sporo~ite
(po e-po{ti, s pismom, po telefonu ali faksu), za
katere ptice gre in ali podatki zadevajo njihovo
gnezdenje, selitev ali prezimovanje. Potem vam bomo
sporo~ili, za katere izmed teh vrst ali obmo~ij bi nam
bili ti podatki potrebni. Za vsak podatek, ki ga bomo
uporabili, bomo citirali ime avtorja. Upamo, da se
boste odzvali v kar najve~jem {tevilu!
Na{ naslov:
Zavod za ornitologiju
Ilirski trg 9
10000 Zagreb, Hrva{ka
tel./faks 00385 1 485 13 22
e-mail: zzo@hazu.hr