'šnmsk
............................ .
Slavje v Zadobrovi
Uspela proslava v Horjulu
Osrednji govor na uspeli proslavi v Horjulu Je imel predsednik CK ZKS France Popit, čigar govor v celoti objavljamo na 2. in 6. strani
Radovan Vrabl — pozdrav gostom proslave in oris razvojne poti tovarne v Horjulu
Zgodnje jutro 1. julija v Horjulu. Neprijazni, temni oblaki grozijo, da se bo vsak hip iz njih vlilo. Veter se poigrava s številnimi zastavami na hišah in vse tja do slavnostnega prostora, kjer jih je še največ, državnih; slovenskih in Iskrinih. V zraku odzvanjajo zvoki partizanskih pesmi, vmes sem in tja avtomobilska sirena, poziv Po zvočniku. Medtem ko organizatorji vznemirjeno hite sem in tja, preverjajoč, če je vse nared, se v Horjul ^tekajo že prvi gostje, z Osebnimi avtomobili, največ, Z avtobusi, okoličani pa s
iolesi in celo peš. Najbolj eustrašne tudi nič prida Obetajoči oblaki niso zadržali Borna. Med kratkimi vojaškimi povelji prijeten vonj po partizanskem golažu, Vmes prvi dražeči dimi z raž-hjev — to je bila zgodnja 'jutranja slika Horjula, prizorišča letošnje proslave dneva borca, dneva Iskro ter 15-lct-Ziice tovarne Elektronika in 30-letnice ustanovitve Dolomitskega odreda.
Bolj ko se je bližala 10. Ura, več je že bilo na slavnostnem prostoru Iskrašev, gostov in domačinov, ki so pričakovali začetek proslave. Dolge kolone vozil, med nji-tai prav gotovo največja kolona avtobusov Creina, ki so pripeljali v dveh vožnjah blizu 1700 udeležencev iz kranjske Elektromehanike, pa kljub sorazmerno skromnim prometnim žilam v Horjul nobenih zastojev. Skladno z drugim je bla pač dobro urejena tudi prometna služba.
Že kmalu po deveti uri so Se na dvorišču tovarne Elektronika zbrali vsi, ki so ob pol desetih za številnimi za-
GLASiLO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ © ŠT.
26
©
LETO XI © 15. JUL. 1972
Gen. direktor Vladimir Logar — nadaljna ekspanzija Iskre, predvsem v izvoz
stavonošami in godbo v povorki, ki so jo že popestrile skupine narodnih noš, odkorakali na slavnostni prostor. Nekaj tisoč udeležencev je pozdravilo povorko s ploskanjem in brž, ko so se narodne noše in zastavonoše razpostavili po prostranem odru, sp se točno ob napovedanem času, v lepi formaciji pojavila nad Horjulom tri letala ljubljanskega Aerokluba. Po skupinskem preletu so sc nekje za okoliškimi hribi spet razletela, nato pa drug za drugim nizko preletela prireditveni prostor, prikazujoč nizke napade na cilj. še se ni prav polegel ropot letalskih motorjev, ko se je visoko nad tribuno pojavil »Kurir« in iz njega sta se slednjič odtrgali dve drobni piki — znana padalca Brezar in Pesjak iz Alpskega letalskega centra v Lescah, sta z odličnim seskokom malone
Narodni heroj Rade Pehaček — spomini na Dolomitski odred
na sam križ (znak za pristanek padalcev) ob tribuni počastila našo proslavo in s tem dala znak za njen uradni začetek. Ob burnem ploskanju drznima padalcema je stopil na govorniški oder ing. Radovan Vrabl, direktor horjulske tovarne. Pozdravil je številne povabljene goste, ki so se radi odzvali povabilu na naše praznovanje, nato pa je v kratkem orisu prikazal petnajstletno razvojno pot te naše tovarne in možnosti za njeno nadaljnjo rast, še zlasti pomembno za dobršen del prebivalcev Horjula in horjulske doline, saj jim prav ta tovarna nudi zaposlitev in zaslužek v domačem kraju in zagotavlja na-daljni razvoj njihove življenjske ravni.
Na povabilo komisije ZB pri združenem podjetju Iskra so se letošnje proslave v Hor-
(Dalje na 4. strani)
Nad 70.000 nekdanjih borcev, aktivistov in občanov iz bližnje in daljne okolice se je 4. julija zbralo na veličastni proslavi 30-letnice ustanovitve prvih slovenskih partizanskih brigad. Tudi predstavniki našega političnega in javnega življenja so se proslave udeležili polnoštevilno in tako dali svoj prispevek k zgodovinskemu praznovanju.
Udeležence je najprej pozdravil Živko Pregl, predsed-j nik RK ZMS, nato pa je imel slavnostni govor tovariš Edvard Kardelj, član predsedstva ZKJ in Sveta federacije. Iz njegovega obširnega govora prinašamo le naslednji odlomek:
»Ni tako rekoč koščka slovenske zemlje, kamor ne bi stopila partizanska noga, pogosto pa je to zemljo prepojila kri naših soborcev. Zato vam, partizanom, danes niso potrebna nikakršna formalna priznanja. Ni večjega priznanja, kakor je tisto, ki vam ga je dala zgodovina, to se pravi — ki so ga vam dali zgodovinski rezultati vašega lastnega boja, ki je prinesel slovenskemu narodu ne le dokončno varnost za njegov obstoj in svobodo, temveč tudi
trden mir in neodvisnost v povezanosti z jugoslovanskimi narodi.
Ta vaš boj je hkrati temeljito preobrazil slovensko družbo in dal oblast delovnemu človeku. Le to je razlog, zaradi katerega So nekateri ljudje prt nas, ki so dejansko politični ostanki ali pa ideološki dediči stare slovensko družbe, kar naprej tako v »skrbeh« za usodo slovenskega naroda, čigar položaj še nikoli v zgodovini ni bil trdnejši in- varnejši kakor danes in ni še nikoli bolj vsestransko napredoval, Itako po zmagi naše revolucije, že iz tega je razvidno, da je tak nacionalizem izrazito pročelje za prikrivanje reakcionarnih političnih ciljev. Najsi bo proti socializmu bodisi proti samoupravljanju.«
Na proslavi so prečitali tudi pismo predsednika republike, ki se zaradi prezasedenosti proslave ni mogel udeležiti, pač pa je iskreno čestital k praznovanju 30-letnice ustanovitve prvih partizanskih brigad.
Po slavnostnem, govoru Edvarda Kardelja, je sledil bogat kulturni program, nato pa se je še pozno v večer in noč razvilo prijetrp» in -tovariško praznovanje.
Poudarek letošnji proslavi dneva borca, dneva Iskre in 30-letqlce Doomitskega odreda ter 15-letnlce tovarne v Horjulu so s svojo udeležbo dali tudi številni predstavniki politični.ga življenja
»Elektronika«
Z zmago v socialistični revoluciji je tudi Horjul spremenil svoj videz
»Elefctromehanika« Kranj
S 15. julijem delno izplačilo OD prek hranilnih knjižic
Na proslavi dneva borca in Iskre ter Dolomitskega odreda 1. julija v Horjulu je govoril tudi predsednik CK ZKS FRANC POPIT. Govor objavljamo v celoti.
Drage tovarišice in tovariši!
Proslavi 30-letnice Dolomitskega odreda in 15-letnice Iskrine tovarne elektronskih instrumentov v Horjulu nista povezani le naključno. Zveza je globlja kot lahko vidimo na prvi pogled. Vsebinska povezanost obeh obletnic je preprosto v tem, da brez osvobodilnega boja, brez zmage osnovnih ljudskih plasti v tem boju ne bi bili? takega napredka kot ga vidimo vsepovsod in tudi v tem lepem in dolga leta zapostavljenem in nerazvitem koščku slovenske zemlje. Z zmago socialistične revolucije je tudi Horjul kot toliko drugih krajev spremenil svoj videz, saj sc je v dobrih dveh desetletjih razvil hitreje kot prej v stoletjih. Kljub uspehom pa bi seveda radi napredovali še hitreje, še uspešnejše, zato smo kljub temu vedno nezadovoljni. Toda naše nezadovoljstvo izhaja iz želje po napredku, po ustvarjanju. Opiramo se na to, kar smo že dosegli, na uspehe in napore ljudi, ki so se odrekli marsičemu.
Pomembna
vloga Dolomitskega
odreda
Lahko rečemo, da se je začelo za te kraje novo življenje z ustanovitvijo Dolomitskega odreda, Iskrina tovarna pa je eden od pomembnih dokazov tega življenja.
Dolomiti, to se pravi njegovi ljudje, so odigrali pomembno vlogo v času narodnoosvobodilnega boja. Tu je nekaj časa delovalo vodstvo slovenskega osvobodilnega boja; čez Dolomite so vodile poti na vse strani, naše takrat zasužnjene domovine; tu v neposredni bližini Ljubljane je Dolomitski odred vodil velike in uspešne boje proti okupatorju. Spomnimo se samo na boje v začetku maja 1942. Niso bili pomembni samo zaradi vojaških uspehov in zaradi tega, ker so pred vrati Ljubljane utrjevali borbeno enotnost Ljubljane. Bili •o pomembni za še danes veljavne izkušnje za splošni ¡jidski odpor, saj je v bojih prišla do polnega izraza po-i "zanost partizanske vojske s terenom, z mestom in vasjo. Majhna in slabo oborožena četa Narodne zaščite je namreč takrat pričakala v zasedi nekajkrat močnejšo motorizirano kolono it dijnnskih okupatorjev', jo razbila, skorajda
uničila in pognala v beg. Na poziv Dolomitskega odreda je Narodna zaščita noč za nočjo prekopavala ceste in postavljala ovire, ki so otežkočale povračilne ukrepe okupatorjeve vojske in domačih izdajalcev — belogardistov. V tistih dneh so bili Dolomiti nezavzetna trdnjava narodne časti, svobode in napredka. Bili so to zaradi enotnosti ljudstva, to je njegovih osnovnih plasti: delavcev, kmetov im delovne inteligence.
Borbeno prebujan;e
Vendar ljudje iz Dolomitov niso preživljali samo dnevov zmag in poleta. V teh lepih krajih niso živeli srečni ljudje. Kmečki človek je kljub napornemu delu v nerazvitih krajih imel malo možnosti za svoje in svojih otrok boljše življenje. Na svoji zemlji, na tem svetu marsikdo od njih ni videl poti k lepši bodočnosti, zato se je obračal bogu in si obetal, da mu bo na onem svetu lepše, da bo dosegel tisto, česar ni mogel doseči tukaj z znojem in žulji svojih rok.
Njegovo stisko so izkoriščali klerikalni — posvetni in cerkveni — mogočneži, vsi ti kralji z Betajnove in Aleši z Razora, ki so s pobožno besedo vzeli revežu zadnjo kravo in v imenu vere. terjali njegovo pokorščino. Na jezikih so imeli besede božjega usmiljenja in pravičnosti, v srcih pa jih je vodil grob pohlep — kot je zapisal Ivan Cankar.
Borbeno prebujanje osnovnih, t. j. delovnih množic mest in vasi ni v ničemer ogrožalo religije, pač pa je ogrožalo posvetni — politični in ekonomski interes klerikalnih in liberalnih veljakov, vseh tistih, ki so si družbeno moč in boljše življbnje gradili na revščini drugih. Z brezobzirnim izkoriščanjem religije v politične namene in s pomočjo okupatorja se je v tej gospodi posrečilo zavreti enotnost ljudstva in postaviti belogardistične postojanke tudi na tem območju, kjer je bil delavski razred maloštevilen in šibak. V tistih usodnih dneh za slovenski narod in bodočnost delovnih ljudi se je z vso ostrino izkazalo, da uradno rimsko-katoljška cerkev na Slovenskem in precejšnje število duhovnikov upošteva samo materialni in politični interef cerkve kot družbene organizacije, ne pa religioznih potreb vernikov. S porazom okupatorja so bili poraženi tudi ti, poraženi
zaradi boja vsega slovenskega ljudstva — njegovih vernih in nevernih članov.
Ne bi govoril o tem, če bi bilo vse to že za nami. Toda poraz, ki ga je doživela klerikalna politika, ni zmodril vseh. V cerkvenem tisku in dejavnostih nekaterih duhovnikov pa tudi laikov se zaradi predpostavljanja interesov cerkve kot posvetne družbene organizacije zanemarja religiozni interes vernikov. Poskušajo spremeniti ustavno določilo o ločenosti cerkve od države, želijo se vtikati v šolo, jo idejno podrediti, težijo ustanavljati svoje cerkvene socialne, varstvene in druge ustanove in organizacije, skratka, radi bi ločili verne in neverne državljane in ohromili uspešno delo obstoječih, od družbe ustanovljenih institucij.
Odločno proti ustvarjalcem razdora
Ko z zaskrbljenostjo gledamo takšno delovanje nekaterih duhovnikov in laikov, izražamo svojo odločnost, da ne bomo popustili tistim načelom, ki smo jih slovenski komunisti sprejeli že na ustanovnem kongresu KPS in ki so nas vodila potem ves čas, tudi v najostrejšem spopadu med NOB. Načela namreč, da je sovražnik ljudstva tisti, ki hoče izkoristiti religijo za ustvarjanje razdora med ljudmi. Vztrajamo pri tem, da je svoboda religije in pravica do religioznega življenja sestavni del demokratičnih pra-
dede na splošno gospodarsko nelikvidnost, ki se močno čuti tudi pri izplačevanju osebnih dohodkov v Jugoslaviji, in ker ni pričakovati, da se bodo razmere kaj kmalu spremenile, so nekatera podjetja pričela izplačevati OD prek hranilnih. knjižic, kar je v nekaterih državah že stalna praksa. Na vsako novost pa se je treba pripraviti, in ker kaže, da je za redno izplačevanje OD najbolj ugodna rešitev v tem, da delavci ne dvignejo vsega zaslužka naenkrat, pač pa le del — je razumljivo, da imajo gospodarske organizacije velik interes, da ni pri izplačilu OD neprijetnih zastojev.
To je tudi neka oblika varčevanja, ki ima več prednosti in prinaša koristi delovnim organizacijam, zaposlenim in bankam. Prihranke, ki jih posamezniki dvigajo
lahko ob vsakem času, obrat stuje banka s 7,5% obreštj letno. Kdor se odloči, da pr5j varčevanega zneska ne bq dvigal 13 mesecev, pa se obrdj stna mera zviša na 9 % letnojj če pa sklene pogodbo za v« zavo sredstev na 24 mesecev.' prejme 10% obresti. S teni pa ni rečeno, da banka v nujji nem primeru ne bo izplačal^ delnega ali celotnega zneska! pred dogovorjenim rokom.; V takem primeru se za dvig. njeni del obračunavajo Id 7^5% obresti.
Največja Iskrina tovarna Elektromehanika v Kranju je sklenila, da bo šla po tej poti, zato je DS tovarne ni predlog poslovnega odbora in mnenja večine članov ko. lekliva sprejel sklep, da se t
15.	julijem letos uveljavi polaganje dela osebnih dohodkov na hranilne knjižice in sicer po naslednji tabeli:
čisti mesečni OD — din	Izplačano v gotovini din	Položeno na hran. knjiž. din
do 720	vse		
721 — 1000	700	nad 700
1.001 - 1.500	800	nad 800
1.501 - 2.000	950	nad 950
2.001 — 3.000	1.200	nad 1.230
nad 3.001	1.500	nad 1.500
V zvezi s tem je DS sklenil tudi naslednje:
a)	Izplačilni dan ostane tudi nadalje nespremenjen, to je od 13. do 15. v mesecu, odvisno od nedelj in praznikov.
b)	Polaganje na hranilne knjižice je obvezno za vse zaposlene, tudi za one, ki jih že imajo.
c)	Da bi olajšali delavcem (Dalje na 6. strani) dviganje gotovine s hranilnih
knjižic poleg možnosti, ki jih nudi banka pri svojih enotah in pri vseh poštah, bo Ljubljanska banka — podružnica Kranj odprla v tovarni svojo agencijo, ki bo poslovala po pravilih banke, z zajamčeno tajnostjo o posameznih hranilnih vlogah in v takem delovnem času, da bo omogočeno dviganje prihrankov tudi delavcem druge izmene.
ABC
Kooperacija Iskra Commerce - Unitra
Izmenjava proizvodnje v štirih letih bo obsegala vrednost nad 10 milijonov dolarjev
Naše podjetje in poljsko združenje elektronske industrije UNITRA sta sklenili pred kratkim v Varšavi kooperacijsko pogodbo o proizvodnji in izmenjavi določenih vrst elektronskih izdelkov. Gre za štiriletno sodelovanje, v katerem bo vsako podjetje izdelalo za drugega posebej specificirane izdelke v skupni vrednosti nad deset milijonov dolarjev. Že letos bo ta izmenjava proizvodnje dosegla en milijon dolarjev, naslednje leto milijon in pol, leta 1974 tri milijone in leta 1975 pet milijonov dolarjev.
Kooperacijska lista obsega jta letošnje leto z naše plati: radijske sprejemnike, aktivni
in pasivne sestavne dele ter gramofone, s poljske pa: stikala, elektronske sestavne dele, kasetne gramofone in mehanizme, mikrofone in slikovne cevi. Za naslednje leto se bosta pogodbeni podjetji dogovorili za specifikacijo proizvodov najkasneje do konca junija.
Pogodba dovoljuje tudi izvoz teh izdelkov, če so vgrajeni v finalnih izdelkih, če pa so samostojni, samo z dovoljenjem nasprotne pogodbenice. Ugotavlja tudi, da celotni proizvodni program ni obremenjen niti z ene niti z druge plati z morebitnimi patentnimi ali licenčnimi zahtevki.
Pogodbo so podpisali V Varšavi za združenje elektron-, ske industrije UNITRA glavni direktor L. Jaskčlski, za zunanjetrgovinsko podjetje UNITRA glavni direktor W. Jelski in za našo ISKRA COMMERCE glavni direktor Metod Rotar.
Kooperacijska pogodba ja velik napredek pri izmenjavi proizvodnega programa s to socialistično državo, a odpira še nove možnosti prodaja naših izdelkov na poljsko tržišče, ki smo ga v minulem obdobju nekoliko zanemarili. Pogodba je hkrati dokaz o pravilni politiki naše zunanjetrgovinske direkcije, ki je pred nedavnim ustanovila lastno predstavništvo IC v Varšavi in poslala tja predstavnika tov. Dominika Pflau-ma.	(Iskra Commerce)
ZAHVALA GENERALNEGA DIREKTORJA ZP
Proslava dneva borca in dneva Iskre, 15-let-nlce tovarne Elektronika v Horjulu ter 30-Iet-nice Dolomitskega odreda 1. julija v Horjulu je nedvomno lepo uspela, kar je zasluga vseh, ki so si kakorkoli prizadevali za to. Vsem, ki so k takšemu uspehu prispevali svoj delež ob tej priložnosti izrekam vso pohvalo.
Generalni direktor ZK Iskra Vladimir Logar
Šopki cvetja za Rudija Jančarja ter ing. Vladimira Klavsa, Radovana Vrabla in Z. Michlerja
Slavnostna seja DS Elektronike
Ob 17. uri popoldne so se v dvorani Prosvetnega doma v Horjulu zbrali člani DS, gostje in jubilanti 15-letnega dela v horjulski tovarni. Po Izvolitvi predsedstva' slavnostne seje je spregovorili zbranim direktor tovarne dipl. ing. Radovan Vrabl. Na kratko je opisal letošnje poslovanje tovarne in izglede za njeno gospodarjenje v letu 1972.
Predsednik delavskega sveta tovarne je nato prečital imena sodelavcev, ki letos, Skupno s tovarno, praznujejo jubilej 15-letnega dela v tovarni. Nato je v priznanje zaslug za tako hitro in plodno rast tovarne izročil šopke nekdanjemu direktorju IEV Rudiju Jančarju ter prvima direktorjema horjulske tovarne Vladimiru Klavsu, dipl. ing. in Zoranu Michlerju, dipl. ing., ki so se kratko zahvalili za izkazano priznanje.
V nadaljevanju slavnostne Seje DS je tajnik družbenopolitičnih organizacij ZP Iskra Janez Šilc zastopnikom osnovne šole v Horjulu predal naročilnico za nakup knjig za šolsko knjižnico, pionirji, člani čipkarskega krožka pa so se za pozornost Iskre zahvalili in predstavniku ZP poklonili ličen čipkast prtiček, delo svojih mladih spretnih rok in šopek cvetja, pod vodstvom učiteljice pa so nato zapeli še ne-
kaj pesmi, s čimer je bila slavnostna seja DS tovarne zaključena.
Sledila je skromna pogostitev jubilantov 15-letnega dela in gostov v tovarni, ob 18.30 pa v prostorih osnovne šole otvoritev razstav likovnikov in fotoamaterjev, članov kolektiva Iskre, v prostorih tovarne pa razstave Dolomitskega odreda in razstave ob 15-letnici tovarne elektronika.
Jubilanti 15-letncga dela na slavnostni seji DS
CK ZKS: Samoupravljanje obvladuje delitev dohodka
Nosilci sporazumevanja o delitvi morajo biti temeljne organizacije združenega dela, ZK pa mora z bolj zavzeto dejavnostjo in pobudami prispevati k izpolnjevanju sistema delitve
Sistem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki smo ga v naši republiki sprejeli že lani ter ga začeli izvajati — je že pokazal zelo pozitivne rezultate. Toda z bolj angažirano dejavnostjo in pobudami ZK je nujno še nadaljnje dograjevanje tega sistema — posebno njegovo usklajevanje z ustavnimi spremembami, pri čemer morajo biti nosilci sporazumevanja o delitvi temeljne organizacije združenega dela.
Takšna je bila ocena CK ZKS, ki je na seji 10. julija pod predsedstvom Franca Popita posvetil uvodni del
razprave prav tej aktualni . problematiki. Sklenili so tudi, da bo o sistemu delitve v luči ustavnih sprememb celovito in konkretno razpravljal CK na seji, ki bo letos septembra.
V uvodnih besedah je predsednik komisije CK za samo. upravljanje v združenem delu Peter Toš opozoril na to, da podatki kažejo, da so lani delovne organizacije (v primerjavi s predlanskim letom) že izločale precej več sredstev v sklade, kot pa so jih namenjale ze osebne dohodke.
Hkrati so poprečni osebni dohodki v slabo plačanih de-
Zbor nekdanjih borcev Dolomitskega odreda ob tridesetletnici
javnostih narasli za 23%, v tistih dejavnostih pa, ki so imele že dotlej visok OD, pa le za 11 % — s čemer se je zmanjšala razlika med najvišjimi in naj nižjimi osebnimi dohodki v republiki. Kakšnih 36 % podpisnikov samoupravnih sporazumov pri izplačilih OD sploh ni doseglo predvidenih meril in samo
2,8	% podpisnikov je dogovorjena merila o delitvi OD prekoračilo.
Kljub številnim slabostim dosedanji rezultati vsekakor kažejo, da samoupravljanje obvladuje delitev dohodka in da jo lahko usmerja v skladu z dogovorjenimi družbenimi cilji. To pomeni, da samoupravljanje tudi lahko obvladuje stihijske vplive trga, ki sami po sebi še ne omogočajo delitve po delu in ki dovoljujejo določenim monopolistične položaje terzascbni-ško in skupinsko lastniško obnašanje. Po besedah Petra Toša samoupravno sporazumevanje omogoča, da usmerjanje delitve prenesemo iz območja državne regulative v območje združenih proizvajalcev. S tem se kvalitetno spreminja pomen ekonomskih funkcij države, njene pristojnosti pa se omejujejo na intervencijo — kjer bi bila ootrobna — kakor je predvideno že v ustavnih d »polnilih.
Razprava na seji, v njej so sodelovali tudi Sergej Kraigher, Roman Albreht, Pavie Gantar in Tone Kropušek, je opozorila na to, da samoupravni sporazumi že zmanjšujejo razlike v osebnih do-
hodkih ter s tem ustrezneje uveljavljajo načela nagrajevanja po delu. Vsekakor pa je nujno, da v ta sistem vgradimo tudi pravice na temelju minulega dela. Pri tem je bilo poudarjeno, da so bila vprašanja minulega dela s političnega vidika že razčiščena, vendar pa ob tem še vedno nimamo praktičnih rešitev, pri čemer bi se morale zavzeti in sodelovati naše strokovne ter znanstvene institucije.
V	razpravi so se zavzeli tudi za to, da bi v sporazume vnesli ustrezna merila, ki bi upoštevala konkretne in specifične pogoje življenja m dela na posameznih podrjč-jih oziroma bi upoštevala življenje v mestnih in industrijskih središčih To bi dopolnjevalo tako imenovano »sporazumevanje od zgoraj navzdol«, kakršnega imamo sedaj, se pravi, samoupravno sporazumevanje po panogah — hkrati pa bi privedlo do večjega usklajevanja med posameznimi panogami in dejavnostmi.
V	samoupravnih' sporazumih in družbenih -dogovorih bo treba tudi bolj kot doslej izhajati iz programa družbeno-ekonomskega razvoja ter ekonomske in socialna politike. Ugotovljeno je, da razvrščanje delavcev izključno po šolski izobrazbi preveč spodbuja formalno izobražj-vanje ter kvalifikacijo; to doslej edino objektivno merilo za vrednotenje dela bi morali v prihodnje kombinirati s pridobljenimi izkušnjami ter dejanskim delovnim prispet kom.
Povorka Je Izpred tovarne krenila na slavnostni prostor	Narodne noše, zlasti-najmlajših, so popestrile proslavo
Uspela proslava v Horjulu
(Nadaljevanje s 1. strani) julu udeležili tudi zastopniki koroških partizanov in borcev iz brigade Garibaldi v Italiji, s katerimi naši borci
Letala in drzni padalci so obogatili letošnjo horjulsko proslavo
navezujejo vedno tesnejše stike.
Naslednji govornik, narodni heroj Rade Pehacek, je na kratko orisal pomen in odločilno vlogo Dolomitskega odreda, ki je v času NOV prav na horjulskem področju odigraval odločilno vlogo v našem boju zoper okupatorja. Obudil je spomin na težke, a slavne dni, na številne akcije in boje borcev Dolomitskega odreda, ki so okupatorju prizadejali nemalo pre-gla\ ic in prispevale viden delež k popolni zmagi naše partizanske vojske.
Generalni direktor ZP Iskra Vladimir Logar je nato govoril o današnji združeni Iskri in njeni nadaljni rasti, kakršno pričakujemo v naslednjih letih. Poudaril je zlasti prizadevanja za čim-boljše gospodarjenje in na-daljno uveljavitev Iskre na inozemskih tržiščih in na področju sodelovanja z reno-miranimi tujimi podjetji, kar vse ji zagotavlja ustrezno vodilno mesto v našem gospodarstvu in v hitro se razvijajoči elektroniki.
Direktor tovarne Elektronika ing. Radovan Vrabl je nato prejel pismeno prizna-
nje za zasluge horjulske tovarne pri organizaciji vseljudskega odpora.
Tisoči Iskrašev, nekdanjih borcev Dolomitskega odreda
»Ni take je mladenke kot naše Je krvi dekle!«
(Prešeren)
in domačinov je nato prisluhnilo besedam predsednika CK ZKS Franceta Popita, ki je v slavnostnem govoru orisal nekdanje in povojne razmere na področju Horjula im pod Dolomiti, kakor tudi naloge, ki nam jih narekuje današnji čas. (Slavnostni govor predsednika CK ZKS Franceta Popita objavljamo v celoti na 2. in 6. strani.)
Osrednjemu slavnostnemu govoru je nato sledil kultur-
ni program proslave, katerega so letos prvič in v celoti izvedli Iskraši in zato še posebej zaslužijo vse priznanje. V kulturnem programu proslave so sodelovali pevski zbor Elektromehanike Kranj pod vodstvom prof. Janeza Močnika, ki je to pot znova dokazal svoje kvalitete, nadalje oktet iz tovarne gospodinjskih aparatov v Škofji Loki ter moški in pevski zbor iz Horjula, ki ju uspešno vzgaja in vodi prof. Albin Weingerl. Zlasti ženskemu zboru, ki mu je bil nastop na proslavi prya javna preizkušnja, gre vse priznanje. Krivico bi storili, če ne bi omenili tudi zanosnih recitatorjev in recitatork iz »Elektromehanike« in horjulske tovarne, pa seveda pionirjev iz horjulske osnovne šole za njihovo uspešno točko. Tudi vezna beseda Matka Zdešarja iz horjulske tovarne zasluži pohvalo, zato na kratko lahko rečemo — naši kulturni delavci so pripravili soliden program in pokazali, da tudi na tem polju nekaj veljajo. Morda bi ob tem lahko pokritizirali le vse tiste v naših organizacijah, za katere vemo, da se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, pa jih žal nismo videli in slišali niti na četrtkovem srečanju Iskrinih kulturnikov,' niti na proslavi
1.	julija.
Po končanem kulturnem programu proslave se je —
medtem se je tudi razvedrilo
—	razvilo prijetno in veselo praznovanje, katerega sicer tu ne bi posebej opisoval. Lahko ocenim, da je bilo razpoloženje dobro, da je vsepovsod odmevala pesem, zvrstila so se srečanja znancev in prijateljev — skratka
—	dobre volje ni manjkalo, pa tudi pretirano razvitih »potapljačev« ni bilo, čeprav je bilo zares dobro poskrb-Ijeno tudi za dobrodejno kapljico.
' In ob koncu velja reči kakšno besedo tudi o organizatorjih. Prav gotovo zaslužijo vse priznanje, saj so tako veliko prireditev, čeprav pr-
vič brez posebnih izkušenj, odlično izpeljali. Tudi glede preskrbe z jedačo in pijačo ni bilo pripomb, pa čeprav so to odgovorno nalogo rešili brez gostincev. Na tem mestu nedvomno zaslužijo poleg članov pripravljalnega odbora horjulske tovarne in ZZA tudi horjulski in okoliški gasilci, ki so dovolj prispevali, da je prireditev uspela v vsesplošno zadovoljstvo vseh udeležencev. Tistim pa, k; niso prišli v Horjul le to — lahko vam je žal — preživeli smo prijeten dan Iskre in dan borca in morda bi bil še prijetnejši, če bi nas bilo več! Priložnost za to bo pač prihodnje leto! — C —
Golaž je dober, le lesene žlice so prevelike, zato je mamina pomoč (levo) in pa pomoč leve roke (desno) dobrodošla in potrebna. Vse kaže, da sta mlada udeleženca imela dovolj opravka, da sta pospravila zajetno porcijo okusnega golaža
Veliko nas je bilo in to zadovoljnih z organizacijo in potekom proslave
I, srečanje kulturnih 'n Iskre
okviru letošnje proslave dneva Iskre in dneva bor-v Horjulu, je bilo razen slavnostne seje delavske-sveta tovarne elektronskih instrumentov, v četrtek junija tudi prvo srečanje kulturnih skupin Iskre.
Prijeten kulturni večer
Zvečer je bila v dvorani rosvetnega doma uspela jlluma prireditev pod nazi-kh I. srečanje kulturnih apin Iskre. Prireditev je v Kjulu vzbudila veliko zani-anje, saj je bila dvorana precej pred pričetkom nato polna. Zlasti mladih se nabralo veliko, saj jim' imači kulturni delavci, če-
proslavi, kakor tudi razstavi Iskrinih likovnikov in fotoamaterjev, pa se sama ponuja, da bi o njej spregovorili še drugič, podrobneje in bolj konkretno. In to bomo tudi storili!	—C —
» Elektromehanika «
V zahvalo za knjižno darilo so horjulski pionirji Izvedli kratek kulturni program za zaključek slavnostne seje DS tovarne Elektronika
Kranj
Manj racionalizacij kot lani
ALI PRESLABA FINANČNA SPODBUDA ZAVIRA RACIONALIZATORSTVO? ALI PRESTROGA MERILA: RACIONALIZACIJA ALI SLUŽBENA DOLŽNOST - ODVRAČA LJUDI OD GLOBLJEGA RAZMIŠLJANJA? ALI SE PREDLOGI ZA RACIONALIZACIJE IN IZBOLJŠAVE PREPOČASI REŠUJEJO?
av marljivi in prizadevni, ndarle vse preredko nudijo itrezno kulturno priredi-
li.
Presenetil je s svojim ubrani petjem oktet iz tovarne spodinjskih aparatov, . saj s svojim nastopom doka-1 visoko kulturno raven, bdi horjulski moški pevski or se je lepo odrezal in dotal. da je z zavzetim in trajnim delom pod vodnim prof. Albina Weingerla nekaj več kot letu dni iz-dno napredoval.
Med pevskimi nastopi so zvrstile recitacije, za kar poskrbeli Milena Šemrov, irija Markovič in Cveto •ver iz Elcktromehanike. sebnega aplavza pa sta la deležna tudi harmonikar jze Jelenc in humorist To: Mokorel-pvek, tudi iz Elek. imehanike. Prvi se je izkaz malone akrobatskim anjem diatonične harmo-te, drugi pa je gledalce dobra nasmejal s svojimi hovitimi domislicami, seveda brez popevk in žalnega sporeda tudi ni šlo. pevkarji iz Elektromeha-ie — Marjan Marušič, He-'i Vin, Vojko Plevnik in “ba Pcrš so ob spremljavi »ferskega kvinteta’ iz Horb solidno zapeli nekaj po-'b >n poželi aplavz mladih slušalcev. Posebnega pri-»nja pa sta bila v tem delu »grama deležna tudi an-nbel »Akordi« iz tovarne ndenzatorjev v Semiču in Pevkar Jože Oven. Tudi to I»a je program uspešno ,f domačin Matko Zdešar, j ¡e dokazal, da mu gre : napovedovalca uspešno
I1	rok.
a bulturno-zabavni večer Pokazal, da je med na-i delavci dovolj talentov, so v stanju dati soliden Btam. Zato je tembolj fba pozdraviti pobudo —
P bi na letošnjem prazno-Pu predvsem sodelovali pari, Iskrini izvajalci. Ce-_ Pov kulturni večer in kul-F11 del proslave sta to po-0 v celoti opravičila in j Sjedalci in poslušalci ni » nikogar, ki ne bi zaplo-ob posamezni, solidno tfdnni točki programa. ■
»ko raven kulturnega spo-a v četrtek in na sami
Prvo polletje je za nami. Iz evidence je razvidno, da je prijavljenih za 45 % manj predlogov racionalizacij kot v I. polletju lani. Stagnacija ni docela razumljiva, saj ¡e bila lestvica za nagrajevanje racionalizacij lani popravljena v korist novatorjev. Verjetno je del krivde v prestrogem kriteriju, ko se na primer odloča, kdo je upravičen do priznanja racionalizacije in kdo ni.
Večkrat je možno slišati pripombe, da se ne izplača razmišljati, ker je preslaba materialna stimulacija. V večini primerov so to predla, gatelji z manj uspelimi izboljšavami in zato niso bili deležni največjega priznanja. Nedvomno je, da je novator-štvo koristno za tovarno, kakor tudi za posameznika, ki mu je nagrada dodaten vir dohodkov. V prvem polletju je bil prijavljenih 17 predlo-
gov, od katerih je bilo 12 nagrajenih, 4 predlogi so bili negativno rešeni, 1 predlog pa je še v postopku.
Glede na skupen gospodarski prihranek 90.842 N din je bilo izplačano za nagrade 16.850 N din ali 17%. Ta odstotek bi bil nekoliko manjši, če bi bili vsi prihranki izračunljivi. Največja nagrada je bila 3.928 N din in najmanjša 250 N din.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da nagrade niso tako majhne, če upoštevamo dejstvo, da so bile razen nekaterih izjem, izboljšave in predlogi lažjega značaja.
Predlogi, ki so bili nagrajeni:
$ Izboljšava na orodju P 46797, sa katerim se izdelujejo nosilni obroči za telefonske aparate ATA-32. Izboljšava se odraža v hitrem in kvalitetnem popravilu orodja.
$ Konstrukcijska sprememba zibelke za mikrosti-kala. Izdeluje se brez kontaktnega obročka in se je čas obdelave znatno skrajšal.
9	Izboljšava tehnološkega postopka pri brušenju jeder in kotev magneta za stikala VK-3, VK-4 in VK-5. Čas brušenja se je skrajšal.
9 Na področju proizvodnje ploščatih relejev “ je bila samoiniciativno urejena tehnologija, organizacija poslovanja in planiranja, kar je bilo nujno potrebno s povečanjem proizvodnje in uvedbo visečega tekočega traku.
% Izboljšava tehnološkega postopka na stružnih avtomatih, kjer so se avtomalna jekla C 1190, C 3190 in C 3990 zamenjala z novim svinčevim jeklom ATJ 100 Pb. Čeprav je to jeklo nekoliko dražje, se cena izdelka zniža skoraj za polovico na račun hitrejši obdelave.
Q Preprečitev nadaljnje škode pri rotorskih gredeh za UNI-RS 1 in UNI-SP 1. Pri delovni operaciji ravnanje gredi je bilo ugotovljeno, da so premehke in so bile pravočasno odstranjene pred vgraditvijo v električno ročno orodje.
® Izboljšava na stroju »Variomatic«, s katerim se vrtajo luknje in režejo navoji pri priključnih sponkah za števce. Skrajšan je bil čas obdelave in s tem odstranitev ozkega grla v proizvodnji.
® Izboljšava na orodjih, s katerimi se izdelujejo polovi obroči kode 57.150.173. Pri tem1 se je izboljšala kvaliteta izdelka, ena delovna operacija pa je odpadla.
0 Konstruirana in izdelana je bila svojevrstna opora z vrtljivim navojnim vretenom, kd služi kot pripomoček za pripravo telefonske centrale SATC 20/200 pri kontroli elementov.
• Izboljšava na krivilno-izrezovalnem ■ orodju P 500983, s katerim se izdelujejo di-stančni listi. Prednosti izboljšanega orodja so v tem, da se listi režejo iz kolobarja in da je možna regulacija krivdnih vložkov pod določenim kotom, kar vpliva na boljšo kvaliteto.
£ Izboljšava na kokiti L 36576, s katero se izdelujejo starterji 4 KS in 2,5 KS. Prednost izboljšave je v hitrejšem in cenejšem popravilu orodja v primerih, ko nastane lom in ta je večkrat predvsem zaradi zastoja hidravlike na livarskem stroju.
0 Izboljšava tehnološkega postopka pri vriskanju in črnemu tablic ter čelnih plošč za števce. Zaradi časovnega prihranka, ki je bil ustvarjen v drugi polovici leta, je bila izboljšava ponovno obravnavana in odobrena nagrada.
Sk
Pripomba uredništva:
Vabimo člane kolektiva, predvsem pa tiste, ki se ba-vijo z izboljšavami in racionalizacijami, da glede upadanja predlogov dajo svoja mnenja. Prepričani smo, da bi javna obravnava le sprostila zadržanost glede racionali-:. zacij, predvsem pa bi' dala jasnejšo sliko zakaj interes za razmišljanje o izboljšavah pada. Vsi prispevki bodo honorirani, najboljši predlog pa bo poleg honorarja še posebej nagrajen.
Semiški ansambel »Akordi« je ogrel zlasti mladino
Z zmago v socialistični revoluciji je tudi Horjul spremenil svoj videz
(Nadaljevanje z 2. strani) vic človeka, sestavni del svobode vesti vsakogar. Nikdar nismo bili in nikdar ne bomo Komunisti tisti, ki bi ovirali
!osameznika v tej njegovi revici, ampak nasprotno, orili se bomo proti izkori-čanju religije v politične namene. Zoperstavili se bomo Vsem, ki bi skušali ustvariti neenotnost, ki bi onemogočali skupne napore vseh delovnih ljudi za razvoj slovenske in jugoslovanske samoupravne socialistične družbe, za napredek in lepše življenje ’frseh ljudi.
V tem boju stojimo komunisti ramo ob rami s tistimi vernimi državljani in duhovniki in z vsemi socialističnimi silami, ki so na strani delovnega ljudstva. Smo za skupen boj vseh socialističnih s3, za vse, kar osvobaja človeka In bogati njegovo vsestransko življenje. Za boj proti vsemu, kar temu nasprotuje. Ta boj politično organizira In usmerja Socialistična zveza, ki ima danes enak pomen, kot ga je imela Osvobodilna fronta za boj pred 30 leti. Zavzemamo se za tako sodelovanje vernih in nevernih občanov, ne pa za nekakšen dialog med marksisti in vernimi o cerkvenih dogmah, ki je nesmiseln, saj se koncem koncev ne bi mogel zaključiti drugače, kot z brezplodno razpravo, sili je bog sili ga ni. Kolikor pa gre za probleme, ki nastajajo med socialistično družbo in cerkvijo, naj jih rešujejo občani v verskih komisijah, v komisijah Socialistične zveze in v obstoječih Institucijah socialističnega samoupravnega sistema. Torej ne gre za dialog, marveč za aktivno sodelovanje vernih in
gnih v vsakdanjih vpra-l, to pa vključuje tudi proti oživljanju klerika, ki je Slovencem prine-) dovolj zla.
Delovni človek nosilec vsega družbenega življenja
Temelj neposredne socialistične demokracije, ki jo vse bolj uveljavljamo, je enot-nbst delovnih ljudi: delavcev, kmetov in delovne inteligence. Ta enotnost se utrjuje v poju za uresničitev zgodovinskega interesa in dandanašnjo pravico delovnega človeka, da se .skupno ustvarjene dobrine delijo po delu, po prispevku vsakega posameznika k skupnim uspehom.
Komunisti imamo za svojo dolžnost, da ta boj organiziramo, nenehno oplajamo *
novimi spoznanji in idejno bogatimo z novimi izkušnjami. Nekdanji hlapec Jernej Ima danes v ustavi zapisano svojo pravico in mu ni trebi nikogar spraševati, ali je saa tistega, ki je drevo zasadil in obdeloval, ali tistega, ki je drevo otresel. Naša socialistična revolucija je že odgovorila na to in podobna vprašanja, ko je postavila delo za temeljno vrednoto človeka in za merilo njegovega položaja v družbi. Marsikaj je že storjenega pri uveljavljanju tega načela v vsej družbeni organizaciji, v celotnem sistemu družbenih meril in vrednotenj. Toda marsikaj moramo še napraviti za to, da bo delovni človek zares nosilec vsega družbenega življenja, da bo delovni človek trajno odločal o svojem današnjem in jutrišnjem dnevu, Ce pravim »moramo napraviti», mislim s tem, da mora napraviti to delovni človek sam, pri vsakdanjih odločitvah v tovarni, v zadrugi, v mestu In na vasi, v republiki In federaciji. To je smisel našega današnjega boja za vodilno vlogo delavskega razreda v naši socialistični družbi.
Revolucionarni boj še traja
Ni jih pa malo in niso brez vpliva ljudje — tudi s partijskimi legitimacijami — ki jih moti, ko poudarjamo, da revolucionarni boj še traja, da še ni končan, da je v tem boju delavski razred vodilna sila družbenega napredka, in da mora biti Zveza komunistov borbena organizacija tega razreda. Pojavljajo se s staro, zaprašeno modrostjo, češ da ima v človeškem in družbenem organizmu vsak del svojo nalogo, kar določa tudi medsebojne odnose, ki nalagajo enim odločanje in drugim izvrševanje in dajejo zato enim večjo in drugim manjšo moč. Zaradi narave same, zaradi nujne delitve dela naj bi po njihovem nujno nastajal tudi v družbi odnos podrejenosti in nadrejenosti, vladanja in pokorščine, moči in nemoči ljudi.
Tako miselnost in take odnose bi radi zadržali seveda tisti, ki imajo že sedaj moč in, ki odločajo. Bili bi politično slepi in izdali bi delavski razred, iz katerega smo komunisti zrasli, če ne bi videli, kako takšna miselnost in ravnanje razjedata našo enotnost. Pojavlja se nova jara gospoda, ki si ustvarja svoj svet, svojo ideologijo in svojo moralo, gospoda, ki ni-
ma posluha za težave in težnje delovnega človeka, ki svoj ozki interes proglaša za slovenski nacionalni program. Temu svetu in tej miselnosti $mo napovedali boj, ne pa direktorjem, organizatorjem dela ali celo inteligenci.
Ne samo zgodovina, tudi današnji dan nam potrjuje, da lahko zaupamo sposobnostim in volji delavskega razreda, da odloča o razvoju in odnosih v tovarni in vsej družbi. V zavesti bi se namreč njegov interes za razvoj, recimo tovarne, izgubil, če bi o vsem odločali drugi. Isto velja za njegov položaj v družbi. Delavski razred se doro zaveda, da se more dvigniti iz revščine samo z rezultati svojega dela, ne pa na račun dela ah izkoriščanja drugih. Zato je proti anarhiji v proizvodnji, za disciplino v družbi in njenih organizacijah, saj sta smotrnost in organiziranost dela predvsem v interesu delavskega razreda samega. Birokratsko ravnanje pa želi odmakniti delavski razred od te zavesti, želi zadržati mezdno miselnost, kot so jo ustvarili kapitalistični odnosi. Zato smo se in se bomo organizirano borili za odločujočo vlogo delavskega razreda, za to, da se bodo delovni ljudje zavedli svojih pravic in se jih posluževali.
Trdno smo odločeni, da izkoreninimo nesocialistične odnose, s tem pa tudi premagamo naduto ponašanje in de-magoško nastopanje današnje jare gospode.
Potrebni so novi boji in nove zmage
Tovarišice in tovariši!
Dve pomembni obletnici za Horjul, M izražata dve obdobji naše borbe — boj za osvoboditev in graditev socialistične družbe — nas ne navajata k samozadovoljstvu, marveč pozivata k novim bojem in novim zmagam. Dajeta nam oporo pri premagovanju sedanjih težav, ko se z odločnostjo lotevamo novih nalog.
čestitam borcem Dolomitskega odreda in aktivistom Osvobodilne fronte za njihov današnji praznik, prepričan, da bodo tudi danes — tako kot so med vojno — dokazali svojo zvestobo stvari delavskega razreda in slovenskega naroda.
čestitam kolektivu tovarne elektronskih inštrumentov in vsemu kolektivu Iskre za dosežene uspehe z željo, 4a Si še odločneje in še uspešneje gradili samoupravne socialistične odnose.
Po dolgoletem in uspešnem delu v Iskri je v tovarni elektronskih naprav na Stegnah pred dnevi odšel v zasluženi pokoj Maksimiljan Vertačnik. Sodelavci so mu zaželeli mnogo zdravja in zadovoljstva, poklonili pa so mu spominsko darilo, ki naj ga spominja na čas, ki ga je preživel med njimi. Imenovani je bil pred odhodom v Ljubljano vrsto let zaposlen v Elektromehaniki oz. je bil med pionirji, ki so Iskri pripravljali razvojno pot. Ker se njegovo delo veže tudi na znak Iskre, bi bilo kar prav, če bi uredništvu poslal zadevne spomine v objavo, kar zagotovo pričakujemo, saj ga poznamo kot vnetega privrženca Iskri.
Iskra Commerce, Ljubljana
Kako zagotoviti vsak mesec isti izplačilni dan
Glede na splošno gospodarsko nelikvidnost, ki z vso ostrino odseva pri izplačevanju osebnih dohodkov pri nas, nam je prišlo že kar v navado, da vsak mesec premikamo izplačilni dan za nekaj dni na kasnejši termin.
Ker ni pričakovati, da se bodo razmere v bližnji prihodnosti spremenile, smo pričeli razmišljati, kako bi na kak drug način zagotovili redno izplačilo OD.
Trenutno se kaže najbolj ugodna rešitev iz teh težav, da bi poskušali v dogovoru z banko in odločitvijo kolektiva uvesti izplačevanje osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic, kar je sicer v modernem poslovnem svetu, zlasti v zahodnih državah, že stalna praksa.
Banka je načelno pripravljena zagotoviti izplačilni dan tako, kot je predviden, vendar ob pogoju, da delavci ne dvignejo vseh osebnih dohodkov v gotovini, ampak le del, drugi del pa vpiše banka delavcem kot vlogo na njihove hranilne knjižice. Te hranilae knjižice sodelavci lahko uporabljajo kot vsake druge in dvigajo svoje vloge po potrebi in brez omejitve. Seveda se hranilne vloge obrestujejo, kar daje določeno prednost.
Višino sredstev, ki bi takoj izplačevali v goto: bi morali sporazumno d čiti med banko in podjetj Pri tem bi moralo podj zastopati želje in interese delavcev, zlasti tistih z n mi osebnimi dohodki.
Menimo, da bi verjetno spremenjen način izplač nja ustrezal večini, zato limo. da kolektivi o tem mišljajo ter posredujejo ja stališča prek družbene liričnih organizacij in sa upravnih organov.
Pripomba uredništva: It čevanje OD prek hrani knjižic imajo že uveden Iskrinih tovarnah »Elektro torji« Železniki, »Gospot ski aparati« Reteče — Loka, Industrijska opn Lesce, in prav zato nin problemov za redno izpl vanje osebnih dohodkov, sklepu zadnje seje DS pa do s tem načinom izplač nja pričeli 15. julija tuc največji Iskrini tovarni »E tromehanika« Kranj (glej devni članek na .2. strani naslovom »S 15. julijem no izplačilo OD prek hr nih knjižic«). Članek Ji tolmači način in smisel t ga izplačevanja, zato je p da se z njim seznani Čin članov kolektiva ZP.
ZAHVALA PREDSEDNIKA PRIPRAVLJALNEGA
ODBORA
Proslava 1. julij; je bila za na', vse obsežna In zali tevna naloga, povezana z vrsto problemov, vendar na] tesnejše sodelovanje, zagrizenost in doslednost so sto ril svoje in, menim, da smo vendarle uspeli. Za plodne sodelovanje in nesebično pomoč se ob takšnem obracu nu toplo zahvaljujem prav vsem, ki so kakorkoli pr P® mogli, da Je proslava uspela in, da nismo razočarali tj ijočev udeležencev, ki so iz Horjula prav gotovo odnes lepe vtise.
Znova prisrčna hvala vsem za pomoč in sodelovanje Pavle Zdešar, predsednik pripravljalnega odbora
SREČANJE mladih;
Avtoelektrika - Kondenzatorji
0	delu mladinske organi/.a-cjje v Avtoelektriki Nova Gorja je bilo v zadnjem času v glasilu Iskra bore malo napisano. Primemo pa se nam Ji opisati mladinsko sreča-ijc v ISKRI — tovarni kon-fcnzatorjev v Semiču.
1	mladimi v ISKRI —^ Seji; imamo že precej časa (rijateljskc stike, ki slonijo B izmenjavi mnenj o delu in i skupnem reševanju proble-nov, ki tarejo mlade. Prav 0 nas je vodilo k skupnemu reianju, ki je bilo dne 24. in 5. (, v Semiču. Že pred sre-anjem smo se dogovorili, da j sestanek potekal na temo Večja zavzetost mladih pri efcvanju gospodarskih proteinov tovarne.«
j Ob prihodu v Semič smo si ■» nepozabnem sprejemu naj-rej ogledali proizvodnjo to-amc. Z zanimainjem smo pazovali spretnost in delove postopke, saj se njihova roizvodnja močno razlikuje d proizvodnje avtoelektrič-
nih delov. Med ogledom tovarne smo mlade za stroji, na delovnih mestih spraševali, kako so zadovoljni z delom in osebnimi dohodki. Nismo ostali razočarani, saj že sama urejenost in delo nam je dalo slutiti, da bodo odgovori taki, kot smo si jih zamišljali.
Na delovnem sestanku smo si izmenjali mnenja in stališča na osnovi izbrane teme, dotaknili smo se ustavnih amandmajev in poudarili, da so z osvajanjem le-teh večje možnosti za izrazite spremembe v ekonomski bazi društva in za krepitev vlog delovnih ljudi. Mladi vidimo v amandmajih našo boljšo perspektivo, zato nam dajejo mogočnost krepitve društveno ekonomskih položajev delavcev.
Po plodnem sestanku smo si ogledali hitro razvijajoči se Semič, rekreacijski center ob Kolpi, v večernih urah pa smo se povzpeli (z avtomobili op. poroč.) na izredno lepo
točko — Mirno goro, kjer smo tudi prenočili.
Naslednji dan smo se od prijaznih gostiteljev v zgodnjih popoldanskih urah poslovili in vrnili v Novo Gorico.
Radi bi se še enkrat zahvalili mladincem v tovarni kondenzatorjev za prijetno bivanje v Semiču, gostoljubnost pa bomo skušali povrniti ob njihovem obisku v Novi Gorici, za katerega upamo, da bo kmalu.
Marko Rakušček
Obiski pri delavcih, ki so se ponesrečili v tovarni
Sindikalna organizacija ISKRA Elektromehanika Kranj, je na željo uprave tovarne uvedla redne obiske pri delavcih, ki so se poškodovali pri delu v tovarni. Prvi obiski pri naših poškodovancih so bili 29. junija. Obiskanih in obdarovanih je bilo 6 delavcev z namenom, da tovarna tudi v času zdravljenja obdrži stike z delavci.
Značilno je to, da so vsi ponesrečeni delavci mlajši ljudje s poškodbami na rokah. Iz tega lahko sklepamo, da gre za premajhno pazljivost, raztresenost in verjetno tudi za nezadostno poučenost.
Vsi obiskani delavci so bili ob obisku zelo presenečeni, saj niso računali, da jim bo sindikalna organizacija v času zdravljenja izkazovala pozornost. Pozdraviti moramo to pozitivno gesto, da se delavca ne pozabi v času psihične depresije, ki spremlja vsako telesno poškodbo. Z
Uspešen seminar za barvne televizorje
ISKRA COMMERCE je za svoje pogodbene servise organizirala seminar za barvne TV sprejemnike.
Seminar je bil v Republiškem centru za izobraževanje kadrov v Beogradu. Udeležilo se ga je 38 slušateljev, v glavnem iz. krajev, koder že obratuje precejšnje število barvnih televizorjev.
Seminar je po splošni oceni lepo uspel. Znanje, ki so ga tečajniki pridobili, bodo lahko s pridom uporabljali in ga praktično izpopolnjevali pri vsakdanjem delu. Pri tem jim bo v veliko pomoč knjiga, v kateri so zajeta vsa predavanja iz seminarja.
Nova 10. številka revije »SLOVENIJA-PARALEI.E« Vas obvešča:
KAKŠNO PERSPEKTIVO IMAJO GORSKE KMETIJE?
TEHNOKRATIZEM — prispevek Marka Nikcziča
Vse o ekonomskem vohunstvu Zeleni dodatek
Kaj menijo o črnih kozah v Portorožu ...
... je turizem ogrožen?
Berite in naročite se na revijo SLOVENIJA-PARALELE. Pri letni naročnini vam nudimo popust.
SKRA-Um; mehanizmi Lipnica
<i/i
ledina in problemi
1jprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja predsednik mladine tov. gUIHSLAV TOMAN
.. V tem letu smo si začrtali ' ekaj manjših akcij. Kaj bi-¡venega ne moremo storiti,
■ :r smo vključeni v mladin-11 a aktiv matične tovarne v “ ran ju in sodelujemo z njimi redvsem glede problemov Mine v proizvodnji, pa tuji i na kulturnem in športnem Mioiju. Glede letnih šport' *l> iger moram povedati, da ted 40 mladimi v obratu nl-PJamo nobenega športnika.
‘ri športnih društvih, kolikor i*nk ne sodeluje nobeden, pa ‘fl na kulturnem slabo Ha 4 Letos smo sodelovali na 'riedu pri »Mladina pred mi-vfofonora« in zasedli drugo testo. O tem je bilo tudi že
V.
S K R A — glasilo delovne-kolektiva ZP Iskra Kranj, ■ if ?str'ie 23 elektromehaniko, tekomunikacije, elektroniko . av'l°matiko — Urejuje fedniški odbor — Glavni . r™nik: Igor Slavec. Odgo-Brni urednik: Janez Sile. I uhaja tedensko — Roko-!°v ne vračamo — Naslov . ^ništva: ISKRA Kranj, • 'ska loka 4, telefon 22-221, 333 - Tisk in klišeji: “ Gorenjski tisk« Kranj
-
pisano. Na Dobravi smo imeli sestanek; to je bila problemska kpnferenca, kjer smo obravnavali probleme o tekoči proizvodnji, o osebnem ocenjevanju, o razmerjih med delavcem in mojstrom. Sprejeli smo sklep, da se vsak mojster glede ocene pogovori z delavcem in mu pojasni kriterije ocenjevanja. To ocenjevanje bo izvedeno v naslednjem trimesečju.
Program dela mladinske organizacije imamo povezan s Kranjem, dodatno pa smo pripravili program tudi za naš obrat. V začetku leta smo. imeli nekaj sestankov glede proizvodnje, sodelovanje s sindikatom pa ni najboljše, ker je le-ta premalo aktiven. Glede mladine bi dejal, da se jo težko pritegne k raznim akcijam. Tudi na proslavah ni bilo pravega odziva. Ne vem, kako bi jo bilo treba pritegniti. O vseh važnejših problemih v proizvodnji se pogovorimo s šefom obrata, zato smo o tem na tekočem in smatram, da je to zelo pozitivno. Glede povezave z matično tovarno pa bi dejal, da se z novim odborom obeta boljše sodelovanje.
*■
E«
BS
ER
RS
asa
■■
■a
sa
R1
ER
B>I
»a
Ei
EH
BI
EH
ma
ea
■a
aa
■ ■ BB
SS
Eta
RH
Bil
BU
na
ŠS
raa
aa
B9
Bšil
B3
HM
BS
ea
BB KB ■ O
En
E9
aa
na
en
K3
psi
Da
ca
ki
KB
»a
EM
BH
ca
ma
B3
ma
RS H13
KS
■a
aa
KB
■a
sa
na
ES
aa
■ ■
■	a
■	a mm
na
i; a
ES
BB
aa
aa
aa
aa
aa
aa
E S3
VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ RAZPISUJE
VPIS V STUDIJSKO LETO 1972/73
Kandidati se lahko vpišejo v:
1.	ORGANIZACIJSKO SMER
z organizacijsko-proizvodno usmeritvijo in z organizacijsko-poslovno usmeritvijo
2.	RAČUNALNIŠKO SM^R
V šolo se lahko vpišejo:
1.	brez preizkusnega izpita kandidati, ki so končali štiriletno srednjo šolo;
2.	s preizkusnim izpitom:
a)	kandidati, ki so uspešno končali triletno srednjo
šolo industrijskega ali drugega gospodarskega značaja oziroma upravno administrativnega značaja in ki imajo najmanj 3 leta prakse na delovnih mestih, ki so povezana z organizacijo dela, se lahko vpišejo na šolo, če opravijo preizkusni izpit iz matematike, iz nacionalnega jezika in iz družbene ureditve SFRJ;	.
b)	kandidati, ki niso končali šol pod 1. in 2.a, se lahko vpišejo, če so najmanj 8 let opravljali delo, ki je povezano z organizacijo dela, in opravijo preizkusni izpit iz matematike, nacionalnega jezika, družbene ureditve SFRJ, lizike, kemije in zgodovine.
Predavanja za redne študente bodo v Kranju, za izredne študente pa bo šola predvidoma organizirala predavanja v Kranju, Ljubljani. Celju, Mariboru, Velenju, Sevnici, Novi Gorici in Kopru.
Podrobnejše informacije dobijo interesenti v tajništvu šole, Prešernova- c. 11/11, telefon 22-834 in 22-846.
ŠOLSKI CENTER ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ V KRANJU, SAVSKA LOKA 2,
RAZPISUJE
naslednja prosta pedagoška delovna mesta:
^ učitelj strokovnih predmetov elektrotehniške stroke za poučevanje na poklicni kovinarski in elektro šoli v Kranju. Za to delovno mesto sc zahteva diploma prve stopnje lakultete za elektrotehniko — šibki tok ali višje industrijske pedagoške šole elektro smeri; © učitelj splošnih predmetov za poučevanje matematike in fizike na tehniški strojni in elektro šoli v Kranju. Za to delovno mesto se zahteva diploma druge stopnje fakultete za naravoslovje in tehnologijo — odsek za matematiko in fiziko © učitelj strokovnih predmetov elektrotehniške stroke
—	jaki tok za poučevanje na tehniški strojni in elektro šoli v Kranju. Za to delovno mesto se zahteva diploma II. stopnje fakultete za elektrotehniko
—	oddelek za jaki tok;
© učitelj splošnih predmetov za poučevanje telesne vzgoje na poklicni kovinarski in elektro šoli v Kranju. Za to delovno mesto se zahteva diploma visoke šole za telesno kulturo.
Rok za prijavo poteče 15. avgusta 1972. Frijavc z dokazili o šolski izobrazbi poslati na naslov: Šolski center ZP Iskra Kranj, Kranj, Savska loka 2. * 1 2 3
ISKRA — TOVARNA USMERNIŠKII-I NAPRAV NOVO MESTO
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	KADROVIKA
za delo pri organizaciji višješolskega študija
2.	PROJEKTANTA ponovno razpisuje
3.	VODJO SKLADIŠČA	,
4	ČISTILKE
Za objavljena delovna mesta morajo kandidati poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.: visoka ali višja šola organizacijsko-Vadrovske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja žo la in 5 let ustreznih delovnih izkušanj pod 2.: elektrotehnik za jaki tok in 2 leti ustreznih ¡z-i kušenj;
pod 3.: srednja strokovna šola ekonomske ali elektro smeri in 3 leta ustrezne prakso; pod 4.; zaželena popolna osnovna šola.
Osebni dohodek po pravilniku o osebnih dohodkih. Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa.
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO V LJUBLJANI
RAZPISUJE
po 28. in 31. členu zakona o visokem šolstvu v SR Sloveniji in po 68. ter 78. do 87. členu statuta Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani
Natečaj za vpis v izredni višješolski študij v študijskem letu 1972-73 za oddelek v Novem mestu
I.
V letni semester I. letnika študija se lahko vpišejo:
1.	Kandidati, ki so uspešno končali šolanje z zaključnim izpitom na gimnaziji ali na štiriletni tehniški šoli elektrotehniške ali strojne stroke;
2.	Kandidati, ki so končali kako ostalo srednjo šolo s štiriletnim poukom, ki ne ustreza za vpis v skladu s 1. tč. morajo opraviti preizkusni izpit;
3.	Kandidati, ki niso končali šol, navedenih v tč. 1 in 2 se lahko vpišejo, če dokažejo, da so bili najmanj štiri leta zaposleni pri ustreznem delu v gospodarstvu ali kaki drugi družbeni dejavnosti in če poprej opravijo preizkusni izpit;
4.	Za kandidate, ki morajo v smislu navedenih določil opraviti pred vpisom preizkusni izpit, je za polaganje preizkusnega izpita določen čas od 4. 9. 1972 do 9. 9. 1972 in to v prostorih fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, Tržaška c. 25.
II.
študijske smeri na izrednem višješolskem študiju bodo v II. letniku prirejene posebnim potrebam podjetij, iz katerih bodo prijavljeni kandidati.
III.
Vpis jev dneh od 11. 9. 1972 do 13. 9. 1972 od 9. do 12. ure v študentski pisarni fakultete za elektrotehniko V Ljubljani, Tržaška c. 25.
Kandidati za vpis iz podjetij, ki imajo posebno pogodbo s Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani, so vpisnine oproščeni.
IV.
Nadrobne podatke in pojasnila o preizkusnih izpitih, obsegu in vsebini izpitne snovi, o pomožni literaturi za pripravo na preizkusni oz. sprejemni izpit in druge podatke dobe interesenti v tajništvu fakultete.
V.
Vsi, ki se nameravajo vpisati v izredni višješolski študij, se prijavijo v vpisnem roku. Prijava za vpis naj vsebuje poleg osebnih podatkov točen naslov kandidatovega bivališča in navedbo dosedanje šolske izobrazbe.
Prijavi je treba priložiti:
—	izvirno spričevalo o zaključnem izpitu na srednji šoli oziroma spričevalo najvišje uspešno opravljenega razreda šole, ki jo je kandidat nazadnje obiskoval,
—	življenjepis (le kandidati, ki nimajo ustrezne šolske izobrazbe)
—	potrdilo delodajalca o zaposlitvi, njenem trajanju,
njeni naravi (le kandidati, ki nimajo ustrezne šolske izobrazbe).	,
VI.
Vse prijave in vloge v zvezi s tem razpisom je oddati v tajništvu Fakultete za elektrotehniko, Ljubljana, Tržaška c. 25.
FAKULTETNI SVET Fakultete za elektrotehniko
.	Ljubljana
ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ
Naša tovarna mora v letošnjem letu na podlagi sklenjenih mednarodnih pogodb občutno povečati proizvodnjo, zato želi zaposliti
50 DELAVK IN DELAVCEV V OBDELOVALNICI ALI MONTAŽI
K sodelovanju vabimo vse, ki letos dokončujejo osnovno šolo, kakor tudi zaposlene, ki niso starejši od 35 let, pa bi želeli spremeniti delo.
Kdor se bo odločil za zaposlitev v naši tovarni, naj pošlje pismeno vlogo na naslov: ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ, kadrovski oddelek, Kranj, Savska loka 4.
ISKRA COMMERCE LJUBLJANA IŠČEMO NOVE SODELAVCE
Predstavljamo prožno, dinamično in dobro utečeno organizacijo. Odločite se za zaposlitev pri nas, saj vam bomo omogočili delo na področjih, kjer boste lahko uresničevali svojo kreativnost. Zagotavljamo vam tudi možnost za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje doma in v tujini.
SPREJMEMO
1.	PRODAJNEGA INžENIRJA-EKONOMISTA
za delo na področju avtomatizacije v ladjedelništvu
POGOJI: visoka ali višja izobrazba elektro smeri, zaželena praksa na področju avtomatizacije, znanje 1 tujega jezika.
2.	FINANČNEGA INŠPEKTORJA
POGOJI: ekonomska fakultet? II. stopnje, dolgoletna praksa v finančno-računskih poslih.
3.	GRADBENEGA TEHNIKA za nadzor pri gradnji PPC
POGOJ: končana tehniška srednja šola gradbene smeri, odslužen vojaški rok.	1
ŠOLSKI CENTER ZP ISKRA KRANJ
bo zaradi povečanih potreb po kadrih sprejel za šolsko leto 1972/73 naknadno v I. letnik
POKLICNE KOVINARSKE IN ELEKTRO ŠOLE KRANJ
59 učencev za naslednje tovarne v ZP Iskra Kranj:
TOVARNO ELEKTROTEHNICNIHIN FINGMEHANICNIH IZDELKOV V KRANJU:
3 orodjarje
5	finomehanikov 8 strojnih ključavničarjev
6	rezkalcev 2 strugarja
1	elektromehanika 10 telekomunikacijskih mehanikov
TOVARNO ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV V OTOCAH:
2	orodjarja
1	finomehanika
2	rezkalca
3	elektromehanike
TOVARNO ELEKTROMOTORJEV IN GOSPODINJSKIH APARATOV V ŽELEZNIKIH:
2 orodjarja
5 strojnih ključavničarjev 2 strugarja 2 rezkalca 2 elektromehanika
TOVARNO GOSPODINJSKIH APARATOV V ŠKOFJI LOKI — RETEČE:
2 orodjarja
1 strojnega ključavničarja
Vsi učenci, ki bodo sprejeti v poklicno kovinarsko in elektro šolo Kranj, bodo prejemali med šolanjem na tej šoli štipendijo.
Kandidati naj predložijo osebno do vključno 29. avgusta 1972 naslednje listine:
_	— prijavo za vpis v I. letnik na obrazcu 1,20 (dobi
se v knjigarni), kolkovano z državnim kolekom za 1,— din (v prijavi morajo kandidati navesti poklic, ki se ga želijo izučiti, in tovarno, za katero se želijo šolati)
—	izpisek iz rojstne matične knjige
—	spričevalo o končani osemletki
—	zdravniško potrdilo obratne ambulante Iskra v Kranju.
Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti.
Prijave sprejema tajništvo Šolskega centra ZP Iskra Kranj v Kranju, Savska loka 2.
Kandidati za sprejem v šolo bodo morali opraviti psi-holeste. Datum le-teh bo kandidatom sporočen ob vpisu v šolo. Sprejemnih izpitov ne bo. Ce se bo prijavilo več kandidatov kot je razpisanih mest, bodo imeli prednost kandidati z boljšim učnim uspehom z osemletke in z boljšim rezultatom psihotestov Pri sprejemu bodo imeli , prednost tudi kandidati, ki imajo stalno bivališče v kraju ali bližnji okolici tiste tovarne, za katero se bodo šolali.	-
Učenci iz oddaljenejših krajev, ki želijo stanovati v internatu, naj zaprosijo za sprejem Dijaški dom v Kranju, Kidričeva 2.
Ribe, čevapčič; in ražnjiči-turistična vab; v Naklem
»Zastoj ne, pač pa možno dobiti po nizki « pečene postrvi, ražnjiie čevapčiče v Naklem« - • je iskrivo povedal tov. Frt Križnar, zaposlen v jiabi nem oddelku kranjske ti» ne, v prostem času- pa vnet turistični delavec v i klem pri Kranju.
»Da,« je nadaljeval Križa »vsako sredo in soboto ii Turistično društvo v Naki od 18. ure dalje na razpoli pečene postrvi, ražnjiče in vapčiče. Takoj za bifejem! risLičnega društva (ob gla gorenjski cesti) je na prost nekaj dreves in zelenja; ti so mize in stoli, tik ob ti pa se ob določeni uri pos vijo priprave za pečenje omenjenih dobrot. Posta, moški, znan ribič, peče ril dve simpatični dekleti pa vapčiče in ražnjiče. Že sai klima oz. vonj po pečer vzbuja apetit, bife pa posi bi tudi za dobro kapljico. Pridi na ogled, pa boš -vid da ne pretiravam!«
Bil sem tam, si ogledal,; skusil in dognal, da je i čista resnica! Dobro, okuv vabljivo in poceni: le li i pečena riba, porcija čeva: čev ali ražnjičev pa 10 din
Nasvet:
Ce je članom kolektt Iskra v sredah in sobotah
večeru všeč izlet, kjer se prijetno počutje išče Ii okusen prigrizek za malo narja, jim Turistično društ v Naklem pri Kranju (v 1 žini gostilne Marinšek) m od 18. ure dalje pečene ri! ražnjiče in čevapčiče.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi mo drage mame
MARIJE STARE
se iskreno zahvaljujem vsi sodelavcem v delavnici štancane dele v obratu Al za izraze sožalja, podarja cvetje in spremstvo na nje zadnji poti.
Hčerka Francka Stari
Ob prerani izgubi moje do mame
FRANČIŠKE TIČAR
se toplo zahvaljujem soi lavcem na liniji stojal za raze sožalja in podarje cvetje.
Rozi Tičar, hčerka
ZAHVALA
Ob moji 50-letnici se P' lepo zahvaljujem sodelavci iz obdeovalnice števca čestitke ter lepo in praktio darilo. Zelo me je tudi ?' senetila pismena čestitkah direktorja ZP tov. Vladu» ja Logarja. Za pozornost iskreno in prično zahvad jem.
Ivan Kavčič, Elektromehanika K™