Iz deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
Zadnjo soboto zboroval je deželni zbor kranjski v dnevni in večerni seji, v ponedeljek pa je imel svojo konečno sejo.
Dnevni red sobotnih dveh sej bil je sani na sebi jako obširen in zanimiv, tako, da je zborovanje trajalo do polunoči.
Dnevni red bil je obširen in so se razun točke 14., ki se je prenesla na ponedeljsko sejo, rešile vse.
Koj začetkom naznanil je deželnega zbora predsednik, P. Grasselli, glavarjev namestnik, telegram deželnega glavarja Koroške, kateri bistveno potrjuje one besede deželnega predsednika Koroške,   ba-
rona Se h midt-Zabiero v-a o prisilni delavnici kranjski, katere je objavila graška „Tagespost" in o kateri govori v prejšnji seji izročena interpelacija dr. Poklu-karja, ki se glasi tako:
V današnji seji deželnega zbora kranjskega vprašali so narodni poslanci deželnega glavarja glede trditev deželnega predsednika Koroškega o prisilni delavnici ljubljanski :
Graška „Tagespost* z dne 18. januarija t. 1.. štev. 18, objavlja brzojavno poročilo iz koroškega deželnega zbora, po katerem se je vladni zastopnic, gosp. deželni predsednik baron Schrnid t-Za b ier o w o priliki debate o napravi prisilne delavnice za Koroško jako ne povoljno izražal o prisilni delavnici ljubljanski. Ce je poročilo tega lista istinito, dejal je koroški deželni predsednik, „dass er eine Besserung der lin Laibacher Zwaugs-arbeitshause untergebrachten Kiirntnischen Zwanghuge deshalb nicht envarte, weil das in dieser slavisirteu An-stalt herrscheude Idiom hiezu nicht geeignet sei". Ta izjava vladnega zastopnika prouzročila je še druge napade na naš deželni zavod od strani koroških deželnih poslancev, češ, da se v ljubljanski prisilni delavnici žali jednakopravnost ter koroški prisiljenci celo v veronauku poučujejo ne v svojem materinem nemškem, temveč v njim nerazumljivem zopernem slovenskem jeziku.
Ne da se zanikati, da je tako predbacivanje toliko pomenljivo, da je po vsem nemogoče prezirati ga. če je vest „Tagespost-eu resnična, ter če se je v deželnem zastopu sosedne nam Koroške v istini tako bilo govorilo o ljubljanski prisilni delavnici, potem je to obtožnica za vodstvo tega deželnega zavoda ob jednem pa hud napad na kranjski deželni odbor in njegovega poročevalca o zadevah naše prisilne delavnice, kakor tudi na ves deželni zastop. A kaj še le tedaj, če takih natolcevanj ni bil izustil kak posamezen poslanec, slabo poučen o dotičnem predmetu, temveč če so se čula z merodajnega mesta, z vladnega sedeža, tam, kjer vladni zastop nik državni ugled reprezentuje in vladne nazore zagovarja !
Brzojavno poročilo graškega lista je torej po vsej pravici razburilo podpisane deželne poslance. Vsem deželnim poslancem vojvodine kranjske ne glede na narodnost in politično stranko, mora biti po vsem znano, da se v ljubljanski prisilni delavnici strogo varuje jezikovna jednakopravnost nasproti nemš&im in italijanskim pri-siljencem. Vodstvo tega zavoda, ter deželni odbor in njegov referent gospod Deschmann skrbno gledajo na to, da se pouk vrši v dotičnem materinem jeziku, ter da se v istem jeziku tudi beseda božja oznanuje prisi-ljencem nemške narodnosti. — Kak povod je tedaj naš deželni zavod dal koroškemu deželnemu predsedniku, da ga grdi v javni seji, damu odreka zmožnosti poboljšati izročene mu varovance, da s takim neutemeljenim napadom vojvodino kranjsko materijalno oškoduje in zastopu njenemu nestrpnost pred-baciva nasproti tujim prisiljencem?!
29
30
Upirajoč se toraj na ta razlog in nagib, stavljajo podpisani sledečo interpelacijo do gospoda deželnega glavarja:
a)  Ali mu je znano brzojavno poročilo graške „Ta-gespost" o izjavi koroškega deželnega predsednika za stran prisilne delavnice ljubljanske;
b)  kaj namerava ukreniti, da se izve avtentičen tekst te izjave, oziroma, da se zavrnejo neosnovana natolcevanja na dobro ime tega deželnega zavoda?
(Slede podpisi.)
Ko je bil naznanjen po predsedniku zbornice odgovor s Koroške, oglasil se je k besedi takoj dr. Poki u k ar ter je utemelil ter stavil predlog v tej zadevi s temi besedami:
Gospoda moja, tukaj stojimo pred slučajem, kateri se menda do sedaj še nikdar nikjer ni pripetil (tako je). Potrdilo se je, da je istinito, kar srao čitali v nemških, nam nasprotnih listih. Potrdilo se je, da prvi državni uradnik sosedne nam dežele hujska (res je!) na narodnost slovensko in da svoje izjave opira na „Horensagen", kar je gotovo za takega dostojanstvenika največjega obžalovanja vredno. (Dobro, dobro!) Gospoda moja! vsi mi bodete pritrdili in izrekoma sem pooblaščen od svojih gospodov somišljenikov predlagati, naj deželni odbor skrbi, da se bode gosp. deželni predsednik koroški o tej stvari nadrobno poučil in skrbi potom ministerstva, da bode v prihodnje nekoliko bolj varno izraževal izjave, katere so pripravne, nemir sejati med narodnosti dežele naše. (Živahni dobro-klici!)
Potem oglasi se poslanec Deschmann in skuša umivati deželnega predsednika Koroške, češ, da je lahko mogel misliti, da je kaj slovenskega v prisilni delavnici, ker se je svoj čas vpeljal v deželne zavode slovenski uradni jezik.
Na to odgovori mu dr. P oklu k ar tako:
Gospoda! jaz zelo obžalujem, da se je gosp. Deschmann danes sam s seboj skregal. (Dobro, dobro! — Smeh.) Kdor ga je poslušal v zadnji seji, ko je naraven kakor je, brez vsakega pripravljanja potrdil, da je v prisilni delalnici vse nemško, da se niti beseda ne vsiluje nemškim prisiljencem, bi mislil, ako ga je danes poslušal: „to vendar ni res". Gosp. deželnega predsednika, ki je grozovito lahkomišljeno govoril o naših razmerah „vom Horensagen", hoče pod svoje krilo spraviti in braniti. Gospoda, mi nimamo braniti narodnosti, ampak zavod in njegovo veljavo pri vnanjih deželah in čudim se, da gospod poročevalec Deschmann svoje stališče iz zadnje seje presukava in pravi, stvar je rešena.
Danes se nam je potrdilo, pa je tako, kot so časniki pisali in s tem ta stvar ni rešena. (Dobro! dobro!) Moj predlog meri na to, da se primerno reši, in vsak, kdor zastopa v tem zboru zavod dežele, mu zamore pritrditi.
Dalje reševale so se temeljito druge točke dnevnega reda, malo pred 3. uro pretrgala se je seja ter se zvečer nadaljevala od 6. do 12. ure.
Najburnejša   postala   je   razprava   pri   poročilu   o prošnji mesta Kranjskega in 37 druzih najpogla-
vitnejših občin gorenjskih, da se zopet ustanovi gimnazija Kranjska, in pa o zopetni zgradbi deželnega gledališča v Ljubljani.
O obeh točkah poročal je dr. Poklukar: Pri prvi točki utemeljeval je v obširnem, mnogostransko odobravanom govoru pot rabo one gimnazije in pa to, da bi bilo napačno, vse učne zavode kopičiti v Ljubljani (govor prijavimo prilično). — Ta predlog podpiral je prav krepko poslanec Klun, rekoč, da je bil razpust gimnazije velika zmota ter je izrekel nado, da bode „duševni velikan" minister Gautsch to zmoto sprevidel in popravil.
Govoril je dalje baron Schwegel; svoj govor po-čenši s tem, da nikakor ni nasprotnik kranjske gimnazije, pozneje pa je ta zavod vendar-le imenoval „Straf-gimnasium" za Gorenjce in za učitelje, in je konečno tudi glasoval z vsemi svojimi pristaši proti predlogom upravnega odseka, ki se glase":
1.  Deželni zbor prizna potrebo kranjske gimnazije;
2.  deželnemu odboru se naroča, storiti še dalje vse korake, da se ta gimnazija zopet oživi.
Baronu Schwegel-u odgovarjal je poslanec Detel a temeljito in krepko.
Konečno govoril je še D esch m a n n, kaKOr naravno proti predlogu, v resnici pa o vsem drugem, „o blagih Kočevcih" itd., le o kranjski gimnaziji ne.
Konečni odgovor poročevalcev zoper ugovore barona Schwegel-a in pa Deschmanna bili so stvarni in deloma zelo ojstri.
Predlog odborov sprejela je večina deželnega zbora, gospodje, ki se imenujejo liberalce in omikance, obsedeli so.
Prav tako živahna je bila razpravu o predlogu glede zgradbe pogorelega gledališča.
Pri tej razpravi bila sta si v nasprotji predlog odsekov, ki je meril na to:
da zgradbo novega gledališča v rokah obdrži deželni zbor sam,
da v ta namen obrne prav oni del premoženja gledališkega zaklada, kateri je bil do sedaj v gledališkem poslopji,
in kar je poglavitno, da se za vselej od deželnega gledališča ločijo zasebne lože.
Predlog barona Schwegel-a meril je na to, da se vse gledališko poslopje s staviščem vred izroči posestnikom lož oziroma s posebnim društvom, katero bi se ustanovilo v namen zgradbe gledališča.
Po ojstri in primeroma dolgi razpravi sprejel se je predlog finaočnega odseka.
Obširna, toda večinoma malo pomenljiva bila je razprava pri deželnem proračunu. Tukaj se je zopet Deschmann odlikoval zmedenimi govori o ubogi zanemarjeni nemški kočevski deželi. Sploh opazujemo, da g. Deschmann novejši čas ne more uže skoraj stavka izgovoriti, da bi ne imenoval ali „ubogih" ali pa „plemenitih" ali pa „bogatih" Kočevcev.
V zadnji seji, minuli ponedeljek, odgovoril je pred vsem gospod deželni predsednik baron Winkler na obe interpelaciji, zadevajoče volitev kočevsko. Odgovor je v obče potrdil vse nerede pri in po volitvi kočevski, kakor so bile navedene v interpelaciji. — Odgovor do besede prijavimo prihodnjič,
Ta seja trajala je do 3U$. ure zvečer (pričeta zjutraj ob 9. uri s pretrgarijem ene ure od 2—3). Zadnja točka dnevnega reda bile ste cestna postava in pa ona o uvrstitvi deželnih cest. Sprejele ste se obe postavi bistveno nespremenjeni. Ugovarjalo se je proti njima deloma od poslanca Krsnika z druzega stališča pa od Deschmanna.
Koncem seje zahvalil se je deželni glavar grof Thurn deželnemu preasedniku in deželnemu zboru. — Enako zahvalil se je gospod deželni predsednik s stališča vlade deželnemu zboru za skazano udanost proti cesarju in za sklenenje postave. — Dr. Poklukar pa se je zahvalil imenom deželnega zbora gosp. deželnemu predsedniku in glavarju.
31