Kako sem se vozil prvič v aeroplanu. Med Beogradom in Zagrebom vozi redno vsak dan poleg železnice tudi aeroplan za navadne potnike. Iz Zagreba vozi letalo zjutraj okoli 6. ure, a iz Beograda (Zemuna) ob 4. uri popoldne. Ko sem v torek, dne 3. julija, bil po poslanskih opravkih ˇ Beogradu, srečam tam g. Welleja, industrijca iz Krčevine pri Mariboru. Vpraša me: »Ali se pelješ danes v Maribor? Poskusiva se peljati % aeroplanom!« Mislil sem si: Korajža relja! Tovariša BedjaniC in Vrečko «e žt dolgo časa pripravljata na zraIno potovanje, zakaj pa bi ju jaz ne prehitel! Kupim si karto, katero so mi dali za polovično ceno in popoldne ob treh se peljem s parnikom iz Beograda preko Save in Donave v Zemun, kjer je na velikem travniku pristanišče za zračne ladje aerodrom. V velikanski lopi je pripravljenih deset velikih železnih ptičev, ki vozijo na vse strani. Za nas so določili zrakoplov imenovan »Skoplje«. Ta zrakoplov je podoben veliki ribi, v njenem trebuhu je prostor za potnike. Zračna ladja je sprejela samo 5 potnikov. Sedeži so tako urejeni kakor v avtomobilu. Prtljago shranijo v poseben oddelek. Sediš pa čisto udobno. Mislil sem, da nas bodo privezali, da v slučaju, če bi se zračna ladja preokrenila, ne pademo na zemljo. Ali vsega tega ni nič. Prostor, v katerem sediš, je popolnoma ograjen, a na vse strani imaš mala okenca, da vidiš, kje se voziš. Ko je začel motor delovati in ropotati- so nas epravili v kabino. Neka ženska, suha kot trta, je stala zraven letala in si je brisala oči. Vprašam, kaj ji je. Pilot (vodja letala) mi pravi: »Ta da ina hodi vsak dan skozi celi teden k aeroplanu, ali kadar bi morala vstopiti, pa ji mine korajža.« Kdor nima dobrih živcev in nima korajže dovolj v svojih magacinih, naj raje ne hodi na to pot! Točuo ob štirih popoldne smo sfrCali kakor ptica v zračne višine. Polet je bil brez pretresljajev in brez nagibanja. Mirno, naravnost prijetno je bilo to plavanje proti nebu. Kaaalec na uri, ki kaže višino, nam je poredal, da smo bili v petih minutah že 500 m visoko, čez par minut pa smo viseli nad 900 m v zraku. In tako smo plavali vedno do Zagreba do 900 do 1250 rn nad zemljo. Sam sebi sem se čudil, ker se niti za trenutek nisem razburil. Ko sem gledal i* zračnih višav na zemljo, mi srce ni nič drugače »kucalo«, kakor na- Tadno. Zračna ladja je drvela » vlikansko brzino 170 do 190 km na 1 uro. To je dva- do trikrat hitrejše, kot drvi brzovlak med Pragerskim in Mariborom! Če pa vzameš brzino konjiškega, prleškega in prekmurskega vlaka, potem je frčala naša zra čna ladja desetkrat hitreje! Človeška pridnost in pamet skupno s Previdnostjo božjo res ustvarja čudeže! Vožnja po zraku ob tako sijajno lepem vremenu, kakor smo ga imeli tokrat, je nekaj nepopisno lepega in božanstvenega! Kamor ti zre oko, povsod vidiš lepoto naše zemlje. Ako nikjer drugod, visoko v zraku se pa moraš nehote spomniti Stvarnika, ki je oblagodaril zemljo z mnogimi krasotami. Človek, kako mali si v primeri z vsem tem, kar samo tukaj vidiš! Brezverci, skrijte se! Pomislite, kdo je bil v stanu, da je vse to ustvaril! Pod nami so se razprostirala nepregledna bogata žitna polja Srema in Vojvodine, pšenica je dala s svojo zlato-rumeno barvo poseben sijaj širni okolici. Sava se vije kot velika kača na meji med Sremom in Bosno, na drugi strani vidiš v daljavi Donavo, malo višje Dravo. Lep je pogled in razgled z visoke gore, ali niti od daleč se ne da primerjati raz gledu, ki ga imaš z višine 1000 m v zraku! Pod nami so se vile ceste in železnice. Vlak je izgledal, kakor da bi dirjala miška po cesti. A ni bilo vsem potnikom tako lepo! Z nami se je vozil Hrvat, ki je že kmalu, ko smo se dvignili v zrak, postal smrtno bled. Njegova narava je bila prešibka za zračne višine. Želodec se mu je spuntal. Prijela ga je morska-zračna bolezen. Na zadnjem delu zračne ladje je prostor, ki je že določen za take slabiče. Revež je ves čas bruhal, dočim smo vsi drugi bili zdravi kot ribe v vodi. Prijatelju Weletu pa se je zgodila mala nesreča. Pri okencu je podržal svoj lep nov slamnik iz ladje. Silna brzina, ki je rezala zrak, pa mu je odtrgala fornji del klobuka, ki j« sfrčal nazaj v smeri proti Beogradu. Žalostno je njegov lastnik gledal za njim v bojazni, da bo doma od svoje Karoline dobil primerno pokoro. Kmalu po 6. uri smo že bili v bližini Zagreba. Daljava med Beogradom in Zagrebom znaša okoli 400 km, to je dvakrat tako daleč, kakor je iz Maribora preko Ljubljane do italijanske meje pri Rakeku. Aeroplan je frčal v ravni črti Beograd, Sremska Mitrovica, Brod ob Savi, Pakrac, Zagreb. Kakor je bil miren polet ob začetku vožnje, tako sijajno mirno in brez guganja se je letalo »Skoplje« v velikih kolobarih spuščalo k tlom. Bilo je točno pet minut čez četrt na šesto uro, ko smo pristali na zagrebškem zrakoplovnem pristanišču. Dasiravno smo bili potniki cel pot izVanredno korajžni, se smo vendar čutili prav varne šele, ko smo stali na trdih tleh majke zemlje. Vsi smo kakor na komando vskliknili: Hvala Bogu! Proti koncu vožnje se je tudi potniku Hrvatu želodec poboljšal. Vodja zrakoplova, kateremu smo se zahvalili za brezhibno vodstvo zračne ladje, nam je pripovedoval, da smo imeli ves čas močan veter in da je radi tega moral voditi zrakoplov izredno visoko. — Kako hitro smo se vozili, se vidi »amo iz tega: Brzovlak vozi iz Beograda do Zagreba 10 do 12 ur, a mi smo rabili samo 140 minut! Družba, čije last so aeroplani, nai je z avtom zapeljala v Zagreb na Jelačičev trg. Z vlakom sem se kmalu odpeljal v Maribor. Dočim rabimo z brzovlakom iz Maribora do Beograda 16 ur, sem bil v Mariboru iz Beograda v 8 urah. Od skrbne žene sem bil seveda v obilni meri pokaran za svojo drznost, da sem brez njenega dovoljenja bil v zraku. Hotela je, da ji obljubim, da tega nikdar veC ne storim, ali jaz sem si na tihem mislil: Če bo le količkaj prilika, pa se zopet peljemo po zračnih višavah  Franjo Žebot.