Ivan Langerholz:
Šola lepega vedenja.
.11. Govorjenje, smeh in še kaj d ru geg a.
o, še tega se je manjkalo! — boste morda rekli. Govoriti pa mcnda vendar znamo. Smcjati se pa še boljj
Le potrpite, dragi znanci moji, naj dobi tudi ie-ziček in smeh, kar mu gre!
Manica Klepetec zna prav čvrsto govoriti, še preveč. Pri tem se ji pa včasih tako malo zareče: in iz ust ji prileze laž. Tudi vc o vsakem znanera člo-veku povedati, koliko in kakšne napake ima. Med neprevidnim govorjenjem pa te napake od sile na-rastejo: iz opravljanja se rodi obrekovanje. Ali je to prav?
Pa Tone Nemaren! Včasih kolne kot bi trl orehc, včasih pa — kar je še grje -— govori samc grdc, aečedne reči, kakor ne bi najslabši svinjski pastir. Škrbinov očc so prepovedali svojemu sinčlku, da ne smc z njim nikoli hodiii, in Vrlinova Manica )e dobila od svoje matere prav enaJt opomiB.
Mirko Prepirnik pa živi ravno zaradi svojega jezUta v vcdnem sovraštvu s svojimi tovariiši. In kjer je zraven še Jerica Kregar, tam so otroci vsi razprti med seboj. Ne odleže pa ne odleže: prepir mora biti, prej ne gre domov. In za prepirom pride sovraštvo.
Francika Bahačeva pa le sama sebe hvali. Vsaka dniga beseda ji je; »Jaz, pa jaz, in zopet samd jaz...« Ali pa: »Pojdi no, kaj boš tir ki nič nc vcš.
Leto 28_______^9E^E^         _     Stran^I23
Jaz bolje vemt« ild. Vsem včasih preseda njena uče-nost, njeno hvalisanje in bahanje.
Julika GospodiČič je pa že hodila eno leto v roestno šolo, Tam si je nabrala nekaj novih besed, ki jih ponavlja pri vsaki priliki. »Ah, kako krasno! Ah, to je iino! Neodol,ivo! Faraozno!« Ljudje ji praviio »neodoljiva frajla«.
Nace Ropotar pa govori, kakor bi voda tekla na mlinsko 'kolo. Bog ga že šc razume, seve, domači pa koma). Jaz in ti bi pa prav nobcne njegove bcsede ne ii,raela, Drugače bi pa bi!o, če bi se fant vsaj malo prema^oval. — Spet dmgačen pa je Tine DolgČas. Eno zine danes, eno pojutrišnjcm pod noč. Janez Po-kimavček pa še niti govoriti ne zna: samo kiraa in odmajuje. Pravzaprav: zmotil sem se. Govoriti že znaf pa noče. »Sram ga jc,« pravijo dotna. Pa ni vselej res. Malo trmast je. Zato je pa Miha Vpijač druge sorte tiček. Ta pa kriči, da bi ga lahko na luno slišali, Potihem še govoriti ne zna. Še pri spo-vcdi je začel oni dan na ves glas prositi blagoslova, Komaj, koraaj so ga gospod pregovorili, naj malo od-neha, drugače bi bili slišali vsi ljudje njegove grehe, Fant je pri vsem svojem vpit)U premalo previdcn.
Pcter Jecljavec se je pa navadil stokati med govorjcniem, Včasih je lepo govoril. V šoli mu pa tisto stokanje in poikašljevanje kar prav pride. Kadar ne zna, sc pa izgovarja s svojo napako. Pa vsi ved.6, da jc le lenoba.
Pavle Podčelar pa nikoli ne pogleda nikomur v obraz, kadar govori z njim, Le po tleh ali pa daleč kam mu švigajo oči, To je zoprno, Eni celo pravijo, da fant ni pošten, da rad krade, Zato da vedno po tleh Lleda ali pa okrojj scbe.    No, drugi ne ved6 o
Slran 1M                ANOELČEK^__________Lelo »
njem nič slabega, vendar pa vsi žele. da bi se fant od-vadil te grde navade,
Micika Zevačeva pa zjutraj in zvečcr in še dru-gekrati pri vsaki drugi besedi zazdeha.
»Kdaj si pa šla snoči spat, Micika?« —
»Takral kakor drugi.«
»Kdaj so šli pa drugi?«
»Ob devetih.«
»Kdaj si pa vstala?«
»Davi ob šestih.«
»Pa se še nisi naspala?« — »0, saj sem sc! Aaa-haaa!« In zazija kakor duri na skednju. Notcr v gol-tanec se ji vidi. še roke ne dene na usta,
Ivanka Stokačeva pa vedno tarna in sloka, kakor bi bila že do kolen v pogubljenju, ali pa, ka-kor bi bil Bog ves kup nesreče ravno prcd njo stresel, Pa ni tako hudo. Ali grda navada je la njena železna srajca.
Kak6 pa( ali vi pa znate prav govoriti? In sme-jati se? Kaj pa to? Seve, prav je, da ste radi veseli in da se malo posmeiate zraven. Prav nič vam tegi ne zamerimo. Ali tisti Jože Krohotec se pa le piv-sirovo smeja. Ali se vam ne zdi? To ni več smeh, to je divjaško vpitjc in norenje. Pa tisti škodoželjni sme-šck Nevoščljivčkove Anice je iudi marsikomu zoprn. Ravnotako tisti posmeh Nagajivčevega Jaka. Iz vsa-kega človeka se ponorčuje, vsako kretnjo oponese. On zasmchuje druge, drugi bodo pa njega.
Karel Žvižgavček pa venomer žviiga in fruli, kakor pravijo njegova mati. Včasih malo poivižgati, ni nič napačnega; od jutra v noč cvilili, je pa za diuga ušesa malo preveč. Tudi naj bi še bilo pri dečkih. Če pa deklica žvižga, so pa včasih dejali, da se Marija
Leto 28___________ANGELČEK_______Stran 125
joka, hudoba se <pa smeja, Pa je res lepše, če deklice zapoio, kakor pa, če rvižgaio.
Tedaj, ko se pričnc hladno vreme, pa pride včasih v vas Jože Pokašljavec. No, kašljati nihče ne brani; kašlju se ne da ukazovati. Grdo je pa, če se Jožc obrne ravno proti Človeku in kašlja vanj. Zdrav-niki pravijo, da se tako še jetika raznese.
Isto bi povedali Mihu Kihavcu. Kadar kthne, sc ne obrne vstran, proč od Ijudi. Če mu drugi po stari navadi voščiio: ?»Bog poraagaj!« ali po no\cm-. 7>Na zdravje!«, se pa kar vmes dere. Dostojen otrok se pa šele potem zahvali, ko jenja kihati.
Prav nerodno ravna tujdi Peter Naglušcn. Do-bro slisi s svojimi ušesi, sam pa misli, da ne. Pa vedno posluša z odprtimi ustmi. Lepo to ni, in več tudi nc zvh.
Jancz Smrdel) pa vonja po tobaku. Ali kadi ali ga zveči, ali n^egcyvo oblcko spravljaio k tobaku, sam Bog ve, kako je. Smrdi pa po tobaku. Hudo mu je, kdor mora biti z njim skupaj, pa tobaka ni vajen. Ko-inur smrdi iz ust po tobaku ali po pijači ali po Čebuli ali po čemerkoli, naj ne- diha preveč v druge Ijudi,
Tako! Dovolj za ]etos. Morda se dru^o leto spet vidimo? A dotlej cno: Ubogajte! Pokorščina ]e v naši šoli prvi pogoj za lepč vedenje. Kaj pomaga: o lepem veden^u brati, pa drugače ravnati? Pokorščina |c mati miru, lepo vedenje pa oče srcčc.