1: iitlil ®si f GLASILO SZDL . LJUBLJANA-BEŽIGRAD LETO: VII., ŠT. 7 NOVEMBER 1967 CENA 40 par (40 st. din) ZBOH OBČANOV Občinski proračun Brez rebalansa »Skupščina ne bo plačevala izgub!' Sprejem *a udeležence oktobrske revolucije Občinski svet Zveze kul-Uir^c>- prosvetnih organi-občinska konferen-SZDL in občinski ko-““te Zveze mladine so 17. ovembra priredili spre-iwn za udeležence oktobr-7*® revolucije, ki stanujejo za Bežigradom. Sloves-^sti so se udeležili Hum-rfrt Buzzolini, Srečko Je-in Ivan Metelko, žal J® bil odsoten Ljudo-"“i Kajdn. Udeležencem oktobrske revolucije je Predstavnik občinske konference SZDL Bežigrad Mirko Lukman izročil spo-“Jinska darila, nato pa so “Jkki I. gimnazije in glas-“Obe šole »Franca Štur- “la(' pripravili turni progr^ji krajši kul- Pogovor s predsednikom občinske skupščine Karlom Kušarjem Karla Kušarja ni treba posebej predstavljati. Poslovni ljudje v Jugoslaviji im inozemstvu ga poznajo kot gospodarstvenika in kot direktorja Gospodarskega razstavišča. Znanje kot človek, ki ve, kaj hoče in stori vse, da uresniči načrte, za katere je prepričam, da so pravilni. Letos je bil izvoljen za predsednika bežigrajske občinske skupščine in tako opravlja sedaj obe dolžnosti. • Tovariš Kušar, kdaj ste predsednik občinske skupščine in kdaj direktor Gospodarskega razstavišča? Vsak dan ob pol sedmih zjutraj sem na občini, kjer ostanem približno do osmih, največ do devetih, do dveh pa sem potem na razstavišču. Popoldne so sestanki na občini in Karel kusar bi imeli enotno skupnost otro-območje vseh ljubljanskih občin, BOLJ ENOTNO — BOLJ SMOTRNO kvršni odbor SZDL o otroškem varstvu sv.Y Ljubljani naj ^kcga varstva teren*011*« ,u sej* izvršnega odbora občinske konti otr e«t ko so razpravljali o osnutku zakona rili n iu”1 varstvu- V takšnem okviru, so pouda-bi ’UrYf.bi iadelali program otroškega varstva, kjer varstw?Stevali cinerTOO varstvo otrok, zdravstveno “lau™ 0tovanJa, igrišča itd. IzdelaH naj bi nor-varstvi ^ gradnjo objektov, namenjenih otroškemu denar ter motovili družbeno kontrolo, da bo “»ati i0*™0 uporabljen. Izdelali naj bi tudi norčkom 7T6 08Gbnih dohodkov zaposlenih v otro-gafim uarstivu. saj ti ne morejo biti bistveno drugo ^ ‘”“i 'Jubljanskl občim v primerjavi z dru-so lahko v gospodarskih organizacijah. ga m?aL».C>ti?>Slcega dodatka so meniti, da naj bi bfrošk] 6?^1 otroci do 19. leta strosti; denar za naj bi “°datek študentom do 27 leta starosti pa nje sootnir”1”*1 v posebnem skladu zn štlpendira-N ° ogroženih in pa nadarjenih študentov. bodo ukv-*w\SOStavlli ** komisije in sekcije, ki se občinski * aadevami svojega področja. Pri revolucionar-.jt™11.01 SZPL bo sekcija za razvijanje komisija —_. 1. tradicij NOB, volivno-kadrovska ci3a za gostvrH,, Jai. 7,8 fx>liti*na vprašanja ter sek-POdarska m samoupravna vprašanja. navadno nisem nikoli prej doma kot ob osmih zvečer. • Ali imate čas, da kaj preberete, da se strokovno izpopolnjujete? Žal nimam! Navadno pridem zvečer domov u-trujen in lahko berem le-lažje čtivo. • Kot direktor Gospodarskega razstavišča dobite na mizo vsako jutro glavne podatke, ki povedo, kako razstavišče »stoji« in kaj je treba takoj ukreniti. Ali takšne podatke dobite tudi kot predsednik občinske skupščine? Žal — ne! Občinska skupščina dobiva podatke le od službe družbenega knjigovodstva. Podatki pa pridejo sorazmerno precej pozno, pravih analiz pa sploh ni. Pomagamo si z neposrednimi stiki s podjetji. • Kljub temu pa najbrž veste, kakšno je gospodarjenje v občini? Na voljo imam podatke za prvih devet mesecev! Celotni dohodek gospodarstva v naši občini je bil za 10% večji kot v enakem obdobju lani, neto produkt pa je bil večji za 12%. To pomeni, da so stroški poslovanja bili letos manjši. • Kakšna pa je bila delitev dohodka? Čeprav je bil dohodek le za 10% večji, so bili o-sebni dohodki povprečno večji za 23%, od njih odvisna sredstva za stanovanjsko gradnjo so bila večja za 25%,* medtem ko sc je ostanek dohodka zmanjšal za 8%. Torej — »prelivanje« dohodka v o-sebne dohodke mimo vseh meril. • Ali to povprečje odseva tudi razmere po posameznih panogah? Razmere so podobne, le v gostinstvu in komunali je drugače. • Bralce bodo bržkone zanimali podrobnejši podatki? Pomagajmo si z indeksi In primerjajmo letošnje trlčetrtletje z lanskim (indeks 100)! Industrija: o-sebni dohodki — 118, skladi — 85; promet: osebni dohodki — 108, skladi — 44 (ta panoga je imela manjši dohodek zaradi A-dria-avioprometa, Id je devetmesečno poslovanje zaključilo z malenkostnim ostankom dohodka!); trgovina: osebni dohodki — 121, skladi — 105; gostinstvo: osebni dohodki — 133, skladi — 139 in obrt: osebni dohodki — 140. skladi — 96. • Koliko pa je denarja za gradnjo stanovanj?. V lanskih in letošnjih devetih mesecih so podjetja nanienitla m gradnjo stanovanj skupno več kot 1,2 milijarde starih dinarjev. Ce to empirično preračunamo na celo leto 1966 in 1967, bo za stanovanja okrog 1,6 milijarde Sdin. • Omenili ste, da je Adria-aviopromet zaključilo brez izgube. Kako pa druge delovne organizacije? Izgube niso nikjer ugotovili. • Težko je nekaj prerokovati! Pa vendar naj vprašam: ali bodo vsa bežigrajska podjetja preživela reformo? Da, to je težko reči. Sedaj imajo resnejše težave le manjša projektivna pod-NADALJ. NA 3. STR. Računajo, da se bo letos nabralo v občinskem proračunu za približno 276 milijonov st. dinarjev več denarja ali 9% več kot so predvidevati na začetku leta. Prejšnja leta so v takšnem primeru izvršili rebalans občinskega proračuna in presežek razdelili med uporabnike proračunskega denarja. Letos pa rebalansa ne bo; v skladu s priporočilom občinske skupščine, je svet za finance na zadnji seji sklenil, da presežka ne bodo razdelili, pač pa bo denar ostal kot neobvezni del sredstev rezervnega sklada za pokrivanje primanjkljaja in za obratna sredstva v prvih mesecih prihodnjega leta. Od predvidenega presežka v višini 276 milijonov st. dinarjev bo ostalo občini dejansko le 160 milijonov st. dinarjev; 68 milijonov avtomatično odpade za financiranje šolstva, 43 milijonov st. dinarjev pa za financiranje skupnih mestnih potreb. Financiranje šolstva in skupnih mestnih potreb je urejeno tako, da gre za te namene določen odstotek proračunskih dohodkov in ker so le-ti povečani, se avtomatično poveča tudi znesek denarja za šolstvo in mestni svet. Vseeno pa računajo, da bodo v okviru »starega« proračuna razpolagali s približno 50 milijoni st. dinarjev; znižali bodo nekar tere postavke, povečali pa vsote za nekatere nujne potrebe, kjer so določene vsote v proračunu že bile prekoračene ali pa še bo- Seja občinske skupščine Razprava o obrti in urbanizmu Občinska skupščina je na seji 21. novembra razpravljala o obrti in gostinstvu, civilni zaščiti v Ljubljani ter o urbanističnih načrtih. O obrti in gostinstvu bo govora še na eni prihodnjih sej, ko bo svet za gospodarstvo začrtal smernice po katerih naj bi v prihodnje vodili ti dve gospodarski dejavnosti. Gre predvsem za politiko obdavčenja ter za izenačevanje pogojev, ki veljajo za zasebno in družbeno obrt. Glede civilne zaščite je občinska skupščina sklenila, da se bo zavzela za uresničitev predlogov o varstvu pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami; predloge je pripra-vlia uprava za narodno obrambo pri mestnem svetu Ljubljana. Organizacija civilne zaščite v Ljubljani je zastavljena, gre še za seznanitev prebivalstva s postopki v primeru nesreče, za nadaljno organizacijo v podjetjih in krajevnih skupnostih. Potre- si, poplave ali požari ter zračni napadi v primeru vojne so nevarnosti, ki lahko ogrozijo mesto. Posledice takšnih katastrof omili le dobra organizacija in pripravljenost slehernega prebivalca. Občinska skupščina bo predlagala mestnemu svetu, da prepove gradnjo in parcelacijo območij, za katere bodo izdelali zazidalne tfiačrte v skladu z zakonom o urbanističnem planiranju; prepoved velja vse dotlej, dokler za ta območja ni sprejet zazidalni načrt. S tem bo onemogočeno nekontrolirano nakupovanje zemljišč, predvidenih za etapno gradnjo. Občinska skup ščina bo še predlagala mestnemu svetu, da sprejme nekatere spremembe in dopolnitve generalnega urbanističnega piana Ljubljane. S tem bi olajšati izdelavo zazidalnih načrtov ali pa pospešili konkretne lokacijske postopke na območjih, Id so večji del že pozidana. ■ 8 | ■ 8 5' ■ m Š ■ ■ S m ■ Ob dnevu republike 29. novembru čestitamo vsem občanom Bežigrada Občinska skupščina družbeno-politične organizacije do (zimska pomoč, oskrbnine aa mladoletne v zavodih, strokovno šolstvo). Konferenca Zveze mladine: Organizacija ne sme zaostajati »Tudi mladinci bežigrajske občine bodo morali premišljeno ustvarjati takšno organizacijo Zveze mladine, ki ne bo več zaostajala za družbenimi procesi, organizacijo, Id bo dosegla in pritegnila vsa-kega mladinca v naši občini,« je dejal med drugim predsednik občinskega komiteja ZMS Bežigrad Borut Mišica na redni letni konferenci bežigrajske mladine. Na konferenci so razpravljali o nekaterih perečih problemi mladih. V zvezi z zaposlovanjem so menili, da bi morali mladim ljudem, ki končajo šolo in ne dobijo zaposlitve, zagotoviti vsaj zdravstveno zavarovanje, kaa: je doslej urejeno le za diplomante visokih šol, če ne dobijo službe. Govorili so še o premajhnem sodelovanju mladih v organih samoupravlja-nja, o sprejemu v Zvezo komunistov — poudarili so, da se mladi, ki postanejo člani Zveze komunistov odtujijo delu v mladinski organizaciji, o ne preveč tesnem sodelovanju med vsemi organizacijami, ki se ukvarjajo z mladino itd. Poudarili so, da dobi občinski komite denar le za obstoj organizacije, premalo pa ga je za izvajanje programa. V novi občinski komite Zveze mladine so bili izvoljeni: Jože Bufolin, Zora Burnik, Jože Caserman, Miro Gorišek, Dušan Hočevar, Stane Jesih, Milan Kneževič, Janja Kramar, Jože Kučič, Boris Kutin, Radoslav Miloševič, Borut Mišicš, Josip Mišica Josip Miškulin, Alojz Pišek, Žarko Torkar in Erik Zrimšek. Predsednik občinskega komiteja je še vnaprej Borut Mišica, sekretar pa Erik Zrimšek. Temelji za telovadnico v Dolu V torek 21. novembra je bila v Dolu slovesnost: pri osnovni šoli so položli temeljni kamen za novo telovadnico. Gradilo jo bo podjetje »Obnova«, načrte pa so pripravili v projektivnem biroju Zavoda inž. Stanka Bloudka. Sola v Dolu je zadnja (popolna) osnovna šola v bežigrajski občini, ki še nima telovadnice. Ko bodo zgradili še to, bo Bežigrad ena redkih občin, kjer imajo vse osnovne in srednje šole svoje telovadnice. V enem letu - tisoč prebivalcev več Bežigrajska občina je štela prejšnji mesec 40.482 prebivalcev (stalno prijavljenih). Od teh je bilo 19.222 moških in 21.260 žensk. Na mestnem področju pa je živelo 37.825 ljudi, v obrobnih krajih (Šentjakob, Beričevo, Dol) pa 2.657 prebivalcev. Lani ob tem času je bilo Bežigrajcanov približno 6n tisoč manj. ■aanaannaiMa BERITE: Seja občinskega komiteja ZK str. 2 Smrečica na strehi nove bolnice str. 3 V »Avtoobnovi« po odstopu direktorja str. 4—5 Dejanja namesto besed — kdaj? str. 6 Na vrsti je program Ustanovne konference četrtnih komitejev - dogovori o konkretnih nalogah V ponedeljek 13. novembra je bila 27. seja občinskega komiteja Zveze komunistov Bežigrad. na kateri smo obravnavali izvajanje reorganizacije ZK in izvedbo četrtnih konferenc ZK, v drugi točki pa volitve članov mestne konference ZK Ljubljana. člani komiteja so v razpravi poudarili, da se sklepi zadnje seje komiteja izvajajo in da so organizacije ZK z nekaterimi pripombami sprejele predlog komiteja o organiziranju četrtnih organizacij ZK. Razen v Belinki, Gradbenem Šolskem centru, Elektrotehni in v Savskem naselju II, so razprave in volitve članov četrtnih konferenc zaključene. Razprave so bile večinoma živahne, opozarjajo pa, da člani ZK. še vedno premalo poznajo bistvo in pomen reorganizacije ZK. Na seji smo tudi ugotovili, da komunistom v razpravah ne manjka kritičnosti in tudi idej ne, manjka pa nam marsikdaj moči, da bi besede, dogovore in stališča spreminjali v dejanja. Kritično ocenjujemo nepravilnost v sredini, kjer delamo in živimo ter terjamo, da jih bo odpravil nekdo od zunaj. To so iluzije, M se jih moramo otresti. Samo z bolj jasnimi stališči in lastno angažiranostjo bomo pospeševali reševanje problemov, s čimer pa bo ra-stel ugled in vpliv članov in celotne organizacije ZK. Naši zaključki morajo bolj določeno govoriti kdo je za kaj odgovoren v krajevni skupnosti, v odboru SZDL, sindikatu, v samoupravnem organu, v upravi itd. Samo na ta način bo mogoče kritično obravnavati odgovornost. V smislu sklepov zadnje seje komiteja smo organizirali iniciativne grupe na območju četrtne organizacije, katerih naloga je, da s komitejem pripravijo in izvedejo četrtne konference ZK. člani teh grup so se udeležili dvodnevnega seminarja, ki ga je v ta namen organiziral Mestni komite ZK. Grupe četrtnih organizacij Bežigrad, Savsko naselje in Posavje pripravljajo delovni program za izvedbo konferenc, ki btodo do 5. decembra opravljene. V razpravi je bilo posebej poudarjeno, da četrtna konferenca ali komite ni pomanjšan občinski komite ZK, ki naj bi delal s sekretarji organizacij ZK, marveč je organizem ZK v četrti, katerega naloga je organizirati in angažirati člane ZK na obravnavanju in reševanju perečih družbenih in političnih problemov. To so lahko idejni in praktični vidiki politike v šolah, prizadevanja za večji politični vpliv na mladino, vsebina krajevne samouprave in vpliv na splošna politična dogajanja v kraju, kadrovske politike, zaposlovanja itd. Na ta način bodo četrtne konference in komiteji ZK postali žarišče delovanja komunistov na svojem območju. Sprejeto je bilo stališče, da je treba na ustanovni četrtni konferenci jasno poudariti, da z njo zaključujemo v glavnem organizacijski vidik reorganizacije ZK in da je treba na konferenci sprejeti program vsebinskega delovanja komunistov. Grupe morajo pripraviti osnutek programa dela četrtne organizacije ZK, v katerem naj bodo nakazane osnovne, glavne tn konkretne naloge (ne preob&ir- no), ki se jih bomo komunisti lotevali v naslednjih mesecih. To naj bo zapopadeno tudi v referatu, člani konference pa morajo dobiti teze že z vabilom na konferenco, da bi se lahko na razpravo pripravili. Na konferenci je treba predstaviti strukturo članstva ZK v četrtni organizaciji in pa sprejeti sklep o tem, lea-tere organizacije ZK bodo v četrti delovale. Konferenca mora obravnavati tudi začasni poslovnik mestne organizacije ZK Ljubljana. Iniciativne grupe četrtnih organizacij ZK morajo pripraviti tudi predlog za četrtni komite ZK, predlog, kakšne komisije bi delovale pri četrtni konferenci ZK in pripraviti grupe članov konference ter drugih, ki bi tvorili jedra komisij. Občinski komitej je potem določil člane komiteja, ki bodo številčno šibkim organizacijam ZK na sestanku predlagali, da se povežejo na terenu, organizacijo pa nadomestijo z aktivom ZK, kar je v skladu s sklepom o reorganizaciji ZK. To so organizacije ZK v podjetjih IMKO, Industrijski biro, Intereuro- pa, Kuverta in Belinka. Sklenjeno je bilo, da bodo člani občinskega komiteja ZK pomagali grupam pri izvedbi teh odgovornih in obsežnih nalog. Za tem je bilo na seji obravnavano pismo mestnega komiteja ZK Ljubljana o organiziranju in izvedbi mestne konference ZK. ki bo v decembru Po sprejetem začasnem poslovniku- mestne organizacije ZK sestavlja mestno konferenco ZK 150 članov. Od tega jih 10 izvolijo člani v JLA. Na vsakih 115 članov volimo enega člana mestne konference ZK. Organizacija ZK v naši občini voli 25 članov. Na seji komiteja smo se dogovorili za osnovne kriterije, ki jih je treba upoštevati pri kandiatih za člane mestne konference ZK. To je predvsem poštenost, delavnost, dosedanja aktivnost v zvezi z reorganizacijo ZK in širša družbeno-politična razgledanost. Pri izbiri moramo upoštevati tudi socialno in ostalo strukturo članstva v ZK. Občinski komite je obravnaval nekatere možne kandidate za mestno konferenco ZK. Sprejel je sklep, da se glede osnovnih predlogov za kandidate posvetuje z iniciativnimi grupami četrtnih komitejev in s sekretarji organizacij ZK. Ker je večina organizacij številčno manjših, bo člane mestne konference volilo več organizacij ZK skupaj. Volitve morajo biti zaključene do 5. decembra 1967. Občinski komite je zaradi obširnega dnevnega reda prekinil sejo in jo bo naslednji teden nadaljeval. Obravnaval bo nekatere naloge članov ZK v zvezi z reelekcijo in uresničevanjem stališč, ki jih je v te) zvezi že sprejel Mestni komite ZK na eni izmed zadnjih sej. V zvezi s tem je Mestni komite ZK poslal pismo vsem samoupravnim organom delovnih organizacij in v pismu zelo jasno izrazil stališča, za katera se bodo komunisti zavzemali pri izvajanju reelekcije in sploh kadrovske politike. janez Železnik Olimpija gradi na „črno" Odgovor Uprave inšpekcijskih služb V 6. številki »Zbora obča- nov« smo pod zgornjim naslovom objavili sestavek o gradnji nogometnega igrišča v jami ob Vodovodni cesti. Najprej nam jo je zagodel tiskarski škrat: v drugem stolpcu pri mednaslovu »Gradbeni inšpektor molči« je pravden tekst: »Normalno bi bilo, da bi prvo besedo spregovoril gradbeni inšpektor, kakor hitro je ugotovil, da gre za črno gradnjo. Toda mestni gradbeni inšpektor je hkrati v tisti osebi tudi funkiconar nogometnega kluba Olimpije ... In gradbena dela v jami, ki niti ni last Olimpije, nadaljujejo!« V skladu z zakonom o tisku objavljamo odgovor Uprave inšpekcijskih služb Ljubljana: »Navedena informacija ni točna ter bi bralce lahko zavedla v zmoto, gradbeno inšpekcijo oziroma »gradbenega inšpektorja« pa po krivici diskreditirala kot neučinkovito, in pristransko javno službo. Kaj je dejanska resnica, bi se pisec članka N. Lapajne lahko neposredno in osebno prepričal na upravi inšpekcijskih služb in bi zvedel, da je bil za ureditev predmetne zadeve pristojen urbanistični Pravočasna rezervacija V vseh vrtcih je precej gneče, domala povsod vzamejo pod streho več otrok, kot pa je predvidena zmogljivost. Zato v novem vrtcu »Ciciban« v Stožicah niso bili posebno presenečeni, ko so nedavno starši prijavili otroka, ki še niti rojen ni bil. In še ena zanimivost: zapisali so — fantka. V Savljah: komedija »Klopčič« Dramska skupina tovarne TONOSA in prosvetno društvo Savlje-Kleče spet sodelujeta. Tokrat bodo postavili na oder komedijo Petra Budaka »Klopčič«. Premiera bo 9. decembra. Nastopili bodo: Francka Hemler, Jani Soline, Evgen Šerbec, Nikola Zatler, Josip Strašek, Janez Presetnik, Tina Šerbec, Anica Kos, Marija Vincelj in Slava Zorman. Režiser je Roman Novclli. Letos bodo uvedli še eno novost: na predstavah bodo izžrebali nekaj vstpnic, nagrade za izžrebance pa bodo izdelki tovarne TONOSA. Dramska skupina ima nasploh v podjetju vso podporo, sodelovanje s prosvetnim društvom pa je že tradicionalno. Nagrada za tabornike Krajevni odbor SZDL Savsko naselje je iz denarja, zbranega od članarine, dodelil prizadevnim tabornikom »Savskega odreda« nagrado v znesku 25.000 Sdinanjev. Tabornikom so še obljubili, da jim bodo kupili tudi kotel za njihovo taborniško kuhinjo. Denar, ki ga je dala krajevna organizacija SZDL, Je vsekakor dobro naložen, saj so taborniki »Savskega odreda« med najbolj delovnimi v naši občini, hkrati pa so ena najboljših taborniških enot v Sloveniji. inšpektor uprave inšpekcijskih služb, ki je tudi neposredno ukrepal, ko je bil obveščen o pričetku del v jami. Razumljivo je, da gradbeni inšpektor uprave inšpekcijskih služb ni ukrepal v tej zadevi, ker za to ni bil pristojen. Zato je pisanje in objavljanje informacije, da »gradbeni inšpektor molči«, neodgovorno in žaljivo. Urbanistična inšpekcija je dne 4. avgusta 1967 izdala odločbo številka 351-391/67-5, s katero je naložila nogometnemu klubu Olimpije ustavitev pričetih del. Hkrati pa je urbanistični inšpektor prijavil nogometni klub Olimpijo sodniku za prekrške zaradi suma kršitve 1. odstavka 43. člena republiškega zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS, št. 16/67), potem 6. točke 75. člena temeljnega zakona o javnih cestah (Ur. 1. SFRJ, št. 27/65) ter 8. točke 8. člena odloka o vzdrževanju javne snage v Ljubljani (Glasnik, št. 11 in 24/65). Pisec informacije N. Lapajne se ni potrudil, da bi se ustrezno informiral o delu in ukrepih inšpekcijskih organov in objektivno poročal; to naj drugič ukrene, če noče pisati neresnice.« UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB --------------------------% Trgovina v Dolu bo decembra Gradnja nove trgovine ’ Dolu se bo nekoliko zavlekla, ker zaostajajo z obrtniški' mi deli. Ce bo vreme ugodJH* bo trgovina odprta pred vim letom. Do trgovine bodo napelje* tudi vodovod. Stanovanjsko podjetje je prispevalo 6 m*1' jonov starih dinarjev, tollkft kolikor bi veljal vodnjak, bi ga zgradili posebej za govino. Tako bodo pomagal1’ da bo vodovod do Dola hitr®' je zgrajen. Društvo skrbi , tudi za nečlane UPOKOJENCI V BEŽIGRAJSKI OBČINI V »Zboru občanov« po-gostoma beremo o tej ali oni organizaciji ali društvu, prav malo pa o društvu, ki združuje pod svojim okriljem tiste občane, ki so po dolgih letih dela stopili v pokoj ter jih navadno imenujemo: upokojence! V bežigrajski občini imajo upokojenci svoj občinski odbor ter dve podružnici, od teh je ena na Ježici, druga pa na Črnučah. Skupno šteje organizacija upokojencev 2750 članov. Pripomniti pa je treba, da je nekako 500 upokojencev na tem območju zunaj društva. Ne zavedajo se, da društvo neprestano išče poti za iz-zboljšanje stanja upokojencev; menijo, da bodo itak deležni sadov dela društva. Ce bi bili malo hudobni, bi lahko vzeli za tako ravnanje prispodobo: panj, čebela in — trot. Republiški odbor društva upokojencev je že pred leti ustanovil Vzajemno samopomoč, ki izplača ob vsakem smrtnem slučaju upokojenca ali svojca, vpisanega v Vzajemno samopomoč, po 34.000 starih dinarjev. V Vzajemni pomoči je vpisanih 2084 članov, kar priča, da se upokojenci zavedajo, da je tudi umreti drago in je že poprej 'treba skrbeti zato, da svojci vsaj v £i-nančnem oziru ob njihovi smrti ne bodo preveč prizadeti. Kaj je pravzaprav namen takega društva? Prva in poglavitna naloga je, da društvo s svojimi organi varuje in ščiti interese članov, da jim skuša izboljšati gmotni položaj ter povsod zastopati koristi članov, ne samo svoje podružnice, temveč celotnega društva v socialistični republiki Sloveniji. Kot za vse organizacije in društva, tako velja tudi za društvo upokojencev pravilo, da je le v skupnosti lahko doseči zaželjene uspehe. Tega se zavedajo tudi člani občinskega odbora Društva upokojencev Bežigrad, ki ne zamude nobene prilike za sodelovanje z drugimi množičnimi organizacijami. Tu bi lahko omenili tudi dejstvo, da bi mnoge organizacije zelo šepale, če bi ne imele v svojih odborih upokojencev! Da je temu res tako," vi- dimo že po tem, da imajo vsa tri društva na območju Bežigrada svoje zaščitnike predvsem v občinski skupščini Bežigrad, ki večkrat pomaga — iz javnih sredstev — tistim upokojencem, katerih dohodki ne dosegajo niti življenjskega minimuma; za to naklonjenost so jim iz srca hvaležni. Prav tako pa ne zaostajajo za občino tudi nekatere krajevne skupnosti, ki se zavedajo, da takrat, ko nastopi kakršnakoli potreba, vselej lahko računajo na pomoč upokojencev. Se na eno stvar bi bilo potrebno opozoriti. Nam- OKWO Pločnik na Titovi cesti Na levi strani Titove ceste, gledano proti Ježici, so letos asfaltirali pločnik že do Triglavske ulice. Na desni strani pa se pločnik konča pri vojašnici. Prav na tej strani pa je kopica lokalov, saj je tam pravzaprav središče naselja okrog stadiona in zato je vedno veliko pešcev. Zanima me, kdaj bodo asfaltirali tudi ta pločnik? A. K. Titova c, ■ Na stanovanjskem podjetju so nam .povedali, da bodo pločnik asfaltirali prihodnje leto. Letos so ga uredili na levi strani do Tolstojeve ulice zato, ker so tam položili plinovod in je bil pločnik že razkopan potlej pa so ga dokončno uredili. Pot za ftriesarje na Ježici V »Zboru občanov« ste pisali, da bodo še letos uredili na Ježici od Ruskega carja navzdol poseben pas za kolesarje. Ker gre gradbena sezona h koncu, verjetno to načrt ne bo uresničen. J. P. Ježica 11 ■ Ta gradnja bo res na vrsti šele prihodnje leto. Na stanovanjskem podjetju so nam pojasnili, da so izdelali reč na to, da ima občk1-ski odbor Društva upo*£ jencev Bežigrad zelo dob ro vpeljano službo pravni pomoči, katere se š te vik" člani tudi pridno poslu*" jejo. Marsikatera zad®™ se hitro in zadovoljivo Si brez posebnih težav. VS* , tiste, ki nameravajo piti v pokoj, vabijo M Društvu upokojencev. d* se zglasijo pri hjih, kj®* jim bodo pripravili v?: ' listine, potrebne za ''l®"* i tev zahtevka in bo s te«* ; olajšano delo pristojne«11* ‘ zavodu za soc. zavarOV" nje pri določitvi njihovi* j '-F. KRISTA" načrte; za lokacijsko dokb ; mantacijo pa niso dobili sb glasja republiškega srekret*’ ' riata za promet in načrte I do morali prilagoditi novi11’ predlogom. Asfaltiranje »nemške« ceste Naposled je prišla na vf* za asfaltiranje tudi tako i,fl . | novana »nemška« crsia. j povezuje Ježico oz Črnuč* Šentvidom. Sredi polja P* * ostalo še nekaj sto { makadama. Ali je prav z* kos zmanjkalo denarja? „ L- p' Na ■ Letos ni bilo v na*rL1. da bi asfaltirali tudi ško cesto, nam je povedal čelnik oddelka za uprajj*'! pravne zadeve občinske ^ j pa je republ' ^ ščime. Ker sekretariat zavrnil načrt« ureditev posebnega kolesarski promet ob cesti od Ruskega Car^*(,iii( mostu čez Savo, so da bodo denar, prodvid®^. to gradnjo, porabili za tiranje »nemške« ce^e). )i prvega objekta v sklo-„j- noveEa ljubljanskega kll-q eKa centra pojavila snire mostojne prispevke za gradnjo objektov nove bolnišnice. V prvi etapi gradnje na terenu severno od Zaloške ce- začasno povečavo svojih posteljnih kapacitet do gradnje druge etape, delno interna klinika in ginekološko porod niška klinika, ki se bo prese- . ___‘.im najvecim eraune u“ce tpoaaijsek Masarykove), lila, z vs° sv°j° dejavnostjo Podjetij: Obnove Gradisl 1)0 te dni pod streho tako |n ^ svoje Prostore prepustj-^•“venija cest Tehnike so lrnen°vani posteljni objekt, ki 18 lrMlestl?! poro nj0116 sedanje ka -s Praznik republike Cestitamo vsem občanom Stanovanjsko podjetje »Bežigrad-Moste« ključena na novo ljubljansko toplarno, saj so kurilniški kotli sedanje kotlarne že zdavnaj nerabni (dobili smo jih še od UNRE!). Ko so leta 1963. izračunali koliko naj bi bolnišnica veljala, so prišli do številke 17 milijard 560 milijonov starih dinarjev. Ta čas pa so se seveda cene bistveno spremenile in bo bolnišnica veljala nekaj sto milijonov več. Vendar denar ne bi smel biti vprašanje, saj so novi objekti prepotrebni, če želimo dvigniti kvaliteto zdravstvenega varstva na višjo raven. Skratka: prihodnje leto bodo v novem objektu začeli z delom inštalaterji in obrtniki. Tačas bo že začela prihajati oprema. Zdi se, da bodo dela dokončana po predvidevanjih in da bo Ljubljana dobila nove prostore za svojo bolnišnico, takšne, katerih se ne bo sramovala. Do takrat pa bo smrečica na strehi — tradicionalno znamenje gradbenikov — vzbujala najlepše upa nje in dokazovala, da bodo pričakovanja le izpolnjena. Za gradnjo nove ljubljanske bolnice je bežigrajska občina prispeavla letos 82 milijonov st. din. ivic kufŠčuUi O novi telefonski centrali - pozneje Svet za finance občinske skupščine je razpravljal o predlogu podjetja za PTT promet, da bi za Bežigradom zgradili telefonsko centralo z začetno zmogljivostjo 2000 priključkov. Občina bi morala namreč za to gradnjo zagotoviti 140 milijonov starih dinarjev kot posojilo. Svet za finance je menil, da je o tej vsoti mogoče razpravljati le v okviru novega občinskega proračuna, podjetje za PTT promet pa bi moralo predložiti konkretnejše načrte, ki naj bi bili usklajeni s postopki in zahtevami PTT do podjetij na bežigrajskem območju. Za Bežigradom je zdaj 2364 telefonskih naročnico v, zabeleženih pa imajo 1325 prosilcev za nove telefonske priključke. Telefone bo potrebovalo tudi vse več novih poslovnih objektov, ki jih gradijo ali pa naj bi jih še zgradili za Bežigradom. Svet za urbanizem in komunalne zadeve je priporočil, naj občinska skupščina sklene pogodbo s podjetjem PTT za gradnjo nove centrale in zagotovi denar, ker bo podjetje PTT naročilo izdelavo centrale le, če bo imelo zagotovilo občinske skupščine. Sicer pa bodo centralo poprej postavili v Mostah. »Skupščina ne bo plačevala izgub" Pogovor s predsednikom občinske skupščine Karlom Kušarjem NAD ALJ. S 1. STR. jetja in podjetje, ki se u-kvarja s projektiranjem in investiranjem v kmetijstvo. • Kaj lahko ta podjetja pričakujejo od občinske skupščine? Skupščina izgub ne bo plačevala. Ce ne morejo sama živeti, naj se združijo z večjim in močnejšim podjetjem s podobno dejavnostjo. Če jim tudi to ne bo uspelo, potem... • Potem — likvidacija? Bolje letos kot prihodnje leto. Izgub občinska skupščina ne bo plačevala! Naj to še enkrat povem! • Vsak predsednik občinske skupščine ima svoj cilj v skladu z žedjami, da bi občina čimbolj napredovala! Kateri je vaš cilj? Da bi bilo in da bi prišlo v našo občino čim več gospodarskih organizacij. Želim pa tudi, da bi obrt postavili na bolj trdno podlago, kot je sedaj... • O obrti, zlasti pa še o zasebnih obrtnikih, v zadnjem času mnogo razpravljamo. Kakšno je vaše mnenje? Potrebe so mnogo večje kot je zmogljivost obrtnikov. In dokler je tako, zakaj bi zasebno obrt zatirali? Če nekdo preveč zasluži na račun dela dru-gih, potem je treba po skrbeti, da bi v bližini odprli še eno ali dve podobni delavnici. Zmogljivost te »obrti« bo večja, potrebe bodo manjše, konkurenca pa bo vplivala tudi na cene. Ob tem ne bi bil o-zek. Moje osebno mnenje, je, da kaže znižati tudi davek — seveda po dogovorjenih merilih — tistemu, ki bi v obrt investiral. • Prišla sva do davčne politike... Davčna politika? Bojim sc, da je nimamo. Vsaj v praksi ne. Morali pa bi i-meti solidno službo, ki bi znala davke PRAVILNO odmeriti. Morda bom piker: odmerjanje in pobi- ranje davkov me večkrat spominja na davčno politiko pokojnega kneza Milo-ša. • Te dni razpravljamo o deljenem delovnem času v administraciji, če bo do tega prišlo — in vse kaže, da bo — kakšne so naloge občinske skupščine? Mislim na naloge občine do občanov! Nedvomno jc treba poiskati možnosti, da bi odprli več varstvenih ustanov za otroke. Poskrbeti pa je treba tudi za prehrano. • Še zadnje vprašanje! Kako ste zadovoljni s komunalnim gospodarjenjem? Mislim, da je bilo dobro in da kaže prizadevanja iz prejšnjih let nadaljevati. Popraviti in modernizirati je treba čim več cest, zlasti v nemestnih predelih pa zgraditi vodovod in kanalizacijo. Načrti so. Žal pa ni denarja, da bi lahko naredili vse naenkrat. V. Č. Pol milijarde din za popravila hiš Stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste je letos porabilo 516 milijonov starih dinarjev za vzdrževanje hiš. Denar je šel za popravilo fasad, streh, žlebov in oken, za pleskanje, ureditev kanalizacije itd. Vrednost del, izvršenih za Bežigradom, znaša 336 milijonov starih dinarjev. Novi trg - spomladi Ljubljanska uprava trgov in občinska skupščina sta se dogovorili za premestitev bežigrajskega živilskega trga. uredili ga bodo pri stavbi na križišču Titove ceste in Linhartove ulice. Tam je nekaj dreves, tako da bo trg v senci v stavbi pa so že sanitarije in vodovodna napeljava. Ureditev ne bo veliko stala; računajo, da bo prostor pripravljen do spomladi. Ob dnevu republike čestitamo vsem naročnikom, bralcem in sodelavcem Uredništvo »Zbora občanov« — — odreši Naročilnica Naročam »Zbor občanov«, glasilo SZDL Ljubljana — Bežigrad. Priimek in ime: Naslov: (podpis) Kr ------— odreži — larežite. prilepite na dopisnico ali v pismu pošljite na naslov: »Zbor občanov«, Ljubljana, Parmova 33. ber »TERMIKA« - eno največjih bežigrajskih podjetij V »Avtoobnovi« Vstopu direktorja POHUDIH-ZDAJ LEPŠI ČASI Pra ni bilo prej, pa tdi potlej ne B Dobra taktika na »frontah« Ko je daleč na Indijskem oceanu gorela naša ladja »Trebinje« so v bežigrajskem podjetju »Termika« še posebno pozorno prisluhnili poročilom o nesreči. Kot na vseh ladjah, zgrajenih v naših ladjedelnicah, ki plovejo zdaj pod jugoslovansko, sovjetsko, brazilsko ali pakistansko zastavo, so tudi na »Trebinju« monterji »Termike« napravili protipožarne izolacije. Ogenj iz strojnice na »Trebinju« ni zajel vse ladje in v »Termiki« so vedeli: dobro smo opravili svoje delo. Izkušnje iz tujine za delo doma Pisana druščina, vendar — kolektiv zo, ker organizacijsko in kadrovsko ni sledilo hitremu razvoju. Pred tremi leti so opustili montažo in se usmerili predvsem na izolacije. »Termika« je eno največjih bežigrajskih podjetij. Nastalo je pred desetimi leti, kot obrtniški obrat; ustanovitelji so vložili celo svoj denar. Podjetje se je močno razširilo in doživelo tudi hudo kri- Časopis v dveh jezikih V »Termiki« že štiri leta izdajajo svoje glasilo. »Termičar« je eden redkih časopisov v Jugoslaviji, kjer so članki tiskani v dveh jezikih: slovenščini in srbohrvaščini. Ureja ga Andreja Markovič, ki hkrati skrbi tudi za propagandno službo podjetja. »Termika« in reforma.. smo zastavili vprašanje direktorju Brunu Pečuhu. ■ Gospodarska reforma ni spremenila pogojev za gospodarjenje našega podjetja; nasprotno, cene našim storitvam in izdelkom so padle, povečali pa so se stroški za surovine in plače. Uspeli smo urediti finančni položaj z boljšo organizacijo in s temi težnjami še nadaljujemo. Tare nas predvsem kontinuiteta zaposlitve (ko monterji končajo en objekt, morajo imeti priskrbljeno delo na drugem) in pa nelikvidnost investitorjev, kjer moramo taktizirati med takojšnjim plačilom in dobrimi poslovnimi odnosi. Uveljavili ste se tudi na tujem. ■ Podjetje je v času, ko je zašlo v težave, iskalo rešitev v povečanem izvozu proizvodov in storitev. Naši izolatorji so delali na štirih ve likih rafinerijah v Belgiji (firme Shell, BP in Gulf), izolirali 5 novih termocentral in več kemičnih tovarn, med zadnjimi pa je letos največji objekt v Belgiji — Petrochim v Antwerpnu. Poleg ugodnih cen pri prodaji naših storitev je delo v tujini zelo pomembno tudi zato, ker spoznamo najnovejše postopke in izkušnje z uspehom prenašamo na domače tržišče. Izolacijska dejavnost se naglo razvija. Naše načelo pri razvoju je, da uporabimo že dognane stvari in sodelujemo z večjimi, znanimi firmami. Uspeli smo s proizvodnjo tio-kitOv po licenci ameriške firme: na domače tržišče smo dali izdelek, ki so ga prej uvažali ali pa iskali neustrezne nadomestke. Naša nova, razširjena dejavnost so akustične izolacije, ki poleg estetskega videza rešujejo tudi doslej malo obdelano področje resnične akustične izolacije in niso le dekoracija. Velike perspektive so še v proizvodnji »send-vič-plošč« iz polyvretana, ki se uporabljajo kot material za gradnjo hladilnic. Mineralna volna je vaš najstarejši izdelek. ■ Mineralno volno za izo lacije v gradbeništvu, ladje delništvu in industriji. Z na širni materiali smo izolirali skoraj vse največje industrij ske objekte v Jugoslaviji: or gansko kemično industrijo Zagreb, termoelektrarno So štanj, tovarno celuloze v Dr varju, železarno v Skopju, ra finerijo nafte na Beki itd Vse ladje, izdelane pri nas imajo vgrajeno našo mineral no volno. Lani smo jo tudi izvozili približno 3000 ton. Prihodnje leto bomo začeli graditi novo tovarno mineralne volne; obrat v Škofji Loki bo imel zmogljivost 15.000 ton proizvodnje na leto. Denar za gradnjo ima podjetje deloma že samo, preostanek pa bo kredit tujega dobavitelja. S kvalitetno opremo novega obrata, ki jo bomo uvozili iz Švedske, bomo dosegli tudi kvaliteto proizvo-' dov, kar nam bo omogočalo resnejši nastop na zapadnih tržiščih, predvsem v Italiji, Avstriji in Švici. V perspektivi sicer nimamo namena podjetje pomembneje razširiti, ker so v naši montažni dejavnosti podane optimalne meje. V primeru večjih poslov, ki se občasno pojavijo, se raje' kooperativno povežemo s sorodnimi podjetji (»Izomont« na Beki, »Monter« v Dravogradu in »Izolit« v Ljubljani). Se bolj pa bomo razvijali tehnologijo izolacij ter še bolje organizirali podjetje ter uveljavili nagrajevanje po delu kot osnovnemu činitelju za večjo produktivnost in odgovornost pri delu. Na mnogih koncih imate svoje obrate. Kako se pri tem uveljavlja samoupravljanje? ■ Delo samoupravnih organov prav zaradi tega v na šem podjetju ni enostavno. Po deloviščih imamo zbore delovišč, vsa delovišča mon taž pa so združena v svet montaž. V proizvodnih obratih imamo svete obratov: ti ne razpravljajo le o delovni disciplini in opremenjenosti obratov, pač pa tudi razpolagajo s 50 % investicij, ki jim pripadajo, popolnoma samostojno pa delijo sredstva za družbeni standard. S tem smo prišli do resnične zain- j V/ BRUNO PECUH Nove ladje m med najpomembnejšimi v strojnicah mnogo dela. »gradbišči« TERMIKE: izolaterji imajo zlasti OSEBNA IZKAZNICA teEmika • Industrijsko in montažno podjetje za izolacije • Proizvodnja; mineralna volna, izdelki za toplotno in akustično izolacijo • Montaža: izolacije v ladjedelništvu, termo-centralah, rafinerijah, hladilnicah • Obrati: tovarna mineralne volne v Bodov-Ijah, specialni mizarski obrat v Poljanah, stalni obrati v ladjedelnici Pulj, Reka in Split, obrat Zrenj anin • Zaposlenih: nad 900, od tega 160 v tujini; delavci devetih narodnosti, nekaj več kot polovica Slovencev. • Povprečna plača letos v prvem polletju: 96.000 starih din na zaposlenega • Izvoz: lani v vrednosti 1,3 milijarde starih dinarjev (1963. leta 17 milijonov starih di-narjev) 42 odst. na klirinško področje in 58 odstotkov na področje konvertibilnih valut. Izvoz proizvodov (mineralna volna) in storitev (montaža) v Belgijo, Nizozemsko, Demokratično republiko Nemčijo, Madžarsko, Avstrijo, Italijo, Indijo. • Direktor: Bruno Pečuh, dipl. ekonomist • Predsednik centralnega delavskega sveta: Janez Muršič, VK izolator • Predsednik upravnega odbora: Stane Ocvirk, dipl, ekonomist sa- smo teresiranosti teh, nižjih moupravnih organov, ki jo v prejšnjih oblikah pogrešali in zaman skušali aktivirati s predpostavko o družbeni zavesti in neki splošni, formalni aktivnosti. Delavski svet in upravni odbor z veliko zavzetostjo mnogih tehničnih in ekonomskih strokovnjakov uspešno delata, tako da je zares čutiti samoupravne težnje. V delavskem svetu je vedno manj »delegatskega sistema«, to je mišljenja, da mora član delavskega sveta oziroma upravnega odbora v tem organu zastopati in reševati prvenstveno probleme svojega delovišča oziroma obrata.« Direktor je menil. Podjetje njegovo. Po njegovem odhodu borba za o^aniesto za napredek podjetja V prejšnji številki 4 Zapisnike so i občanov« smo i več mesecev nazaj, podjetju GRA Spravnega odbora in iNOVA odstoC."*6^« sveta so člane (Ur«1 samo ra občanov« smo da so v AVTOOBNOVA ______________ dan prej, v reKior janc* j™ - «—* —so dali nika- šak in sekretar Vla®?e, r.?'^dl’va- Tako nikdar Aleš. Vzrokov za 80 vedeli, o čem bo korenite spremembe Kji «*** seji. Dnevni redi lo precej. Veliko je, ^ rvs5ce8a sveta so bili upanje, da bo kolektbjj^ sežni, toda o več de-nnsled stnnil na novo rt," Jonskih investicijah so sklepali pod posled stopil na novo Toda stvari so se drugače... ag , , , Je v Skupina ljudi iz »A' ° delovno razmerje 130 nove je o nepravilnostjo kolefctiva, letos pa so se zadnja leta dog&Fj , J tevetdesetim. Primer, podjetju, obvestila ^ luži za osnovo oipu-sodišče SBS, občinsko , - iz strugarne Iz skromnega poslopja ob mirni Kamniški ulici švigajo sporočila na vse strani: telex za Shell, Nizozemska, kliče Split, Zrenjanin, Maglaj, Skopje, sporočilo iz Antwerp-na... v 4 ščino Bežigrad, repL kvLPretek^h mesecuTT? sindikat in Centraim ^jcev aato> ^ ^ zasedenost Zveze komunistov Slok ne še števali. vu organov _______, pri odločanju je ime' tor in nekaj vodilnih cev. • Noben zapisnik skega sveta ni bil “aio«. točko so odpa- da je Pacitet’ _ r------- J Pot ^ jrrfcfcvi uskladem med seboj !?goJnnL ", Sl0Vanjfi v podjetju je Pravilnik o delitvi da ie biln treba .M«®, je bU k i.,.le8a mesta Ao.von Navedli so predvsem^ v opadapju. Pravi' ve statuta m urug**- alit -7« eno do dve leti Ri. upravnih aktov sospgj^ je bČo,^ fd<£-delavskem svetu po i* je bilo, . , ^ v araku« in nem postopku, brezP ’ gotovosti. Privilegi-razprave v kolek« ^ 1 so dobivalj tud. do 350 v wh( dbiarjev meseč- kakršni že bW, ^bn* dohodkov, mno- v? Pr edtdi 81 r^1Clra«i delavci pa 50 svet je sklep o gradnj^ ni oddelek, je prikazal, da le-ta dela izgubo. Primer je obdelovalnica, za katero je trdil, da dela z izgubo, čeprav so bile prodajne ure tega oddelka od 4500 do 8000 starih dnarjev, kar je najvišja cena v državi. • Tehnični vodja, ki ni imel niti srednješolske izobrazbe, je delovne naloge enostavno »tehtal«, pogledal za katero podjetje gre in nato odločil: »Ta prenese še sto tisoč gor!« Na takšne obdolžitve je občinska skupščina poslala v »Avtoobnovo« komisijo, ki je ugotovila, da pravega samoupravljanja v podjetju sploh ni bilo. Direktor je gospodaril in upravljaj kot da bi bilo podjetje njegova last. Ko so bili na sestanku delovne skupnosti delavci seznanjeni z delom občinske komisije, se je večina strinjala, da direktor in še dva vodilna uslužbenca dajo ostavke in zapuste podjetje. Toda... Demokracija je utrpela škodo s strani tistih, ki so se za demokracijo borili proti nezakonitosti in samoljubju. Za v. d. direktorja in za v. d. vodje splošnega sektorja t dinarjev. Niso skega doma v vredIj^ ,___ a v duma ali razprave v gK. nekaterim vo- skega doma v vretu-- ^Jevali dela kvalitete kot 150 milijonov stfL Jka, amnak narjev sprejel brez j^rju g P r n St cil' a ali razprave v “f 1 ‘“ti. Tud, ___, , Glavno besedo je bi. na n° P0- samoupravljali nestri*°™o ' d w ' Pa so.se bra- le h"6^1 šolane in kvalifi-če Ud ' itj6 J6. 11016 Idirektor za-kolektiv ali posamez- DOPISUJTE V ZBOR OBČANOV ,|i^ š0|stv. ■ki r- neizpolnjenih obvez11' rodila sadov. ne gre Financiranje sV° Ne gre i- o° J6 testno Priporočila, ki j’1.' O Jtu^Uijon, ka skupščina posujj**| grajskim podjetjem. ravnala finančne hlu^od zT Konstru,t' do strokovnega šolski 1, ^mhahUitacijo marsikje obležala v P,e.I , i, Hup Pi ki ^terlje -™da je delavski svet imenoval dva izmed podpisnikov protesta, 8 ki so ga poslali na Ustavno sodišče. To je bilo povsem na mestu in tudi pričakovati. V oktobru so bili razpisi objavljeni, in sicer; za delovno mesto tehničnega vodje, vodje komercialnega sektorja, vodje splošnega sektorja in glavnega direktorja. • Delavski svet je v razpisno komisijo po predpisih imenoval štiri člane kolektiva. Bazpisna komisija se ni sestala pred objavo razpisa, torej niso o vsebini razpisa in o pogojih za zasedbo vodilnih delovnih mest izoblikovali skupnega, stališča. Za razpisana mesta Je komisija obravnavala deset vlog kandidatov za vodjo tehničnega sektorja, dve vlogi za vodjo komercialnega sektor- run j e srroitovnega a ta . m iry,„. Je — ood- s* irsr s »Hfm^ če bi podjetja redno ^ ^ VendnetlJ«ka zadruga la svoje prispevke^ pa prispevkov --- bralo že 200 milijo110^ narjev. Tako ne hi trebno, da mora Financiranje šolstva zajema Pr' med osnovno šolo zo, rej sd osnovno smo - p ‘»vit-T/J«, Je bilo ““ , razen gimnazije.'" ^ žadev ° ul?5 T -j srednje tehni«nsolef ta ^Pščine. stettim °b' Sl' » Papirja, niso Podobni jeniške šole, uCllVlistfSl " par Precej bežigrajf^ ^ prffi*0. zn - strani, čeprav darski položaj 111 • Komisija pri nobenem ni ugotavljala, kdaj je bila vloga oddana (v razpisnem roku ali ne) niti, kar je še pomembnejše, če kandidat izpolnjuje razpisane pogoje ali ne. Od vseh 23 kandidatov nihče ni predložil dokazil o potrebni praksi in samo devet kandidatov je predložilo dokumente o izobrazbi. • Po razpisnem roku je vložil svojo vlogo Franjo Bajh, ki ni imed potrebne izobrazbe. Predsenik razpisne komisije se je sicer uprl, da bi njegovo vlogo obravnavali, toda to so izsilili drugi člani. In še to je pomembno, da je bil Bajh član razpisna komisije, da ni bil izločen, ko je vložil svojo kandidaturo, ampak je odločal o sebi z drugimi člani vred. In bil je izbran ter potrjen od delavskega sveta za vodjo splošnega sektorja, kjer bi moral biti pravnik s fakulteto in dolgoletno prakso. Bajh pa ni predložil dokazil niti za dokončano srednjo šolo. • Delavski svet je potrdil predlog za vodjo tehničnega sektorja, kjer bi moral biti človek s strojno fakulteto; izbrani ima srednjo prometno šolo. • Za vodjo komercialnega sektorja je bil izbran kandidat ki formalno ni izpolnil razpisnih pogojev. Predložil je samo vlogo brez dokazil in še to izven razpisnega roka. Torej boj proti nezakonitosti z nezakonitostjo! Žalostno in malo prehudo. Zlasti za kolektiv, Id ima nekaj pokazati o svojem delu v preteklosti. Da se bo družba poslužila pravic, ki ji gredo, da zavaruje svoje interese, je na dlani. Nezakonitosti bodo odpravljene. Po zakonu in ne po priporočilih. Kljub temu, da nosilci, boja za oblast v »Avtoobnovi« groze z represalijami, če se bo kdo od zunaj vtikal v notranje stvari. Gre zato, da bi vsaj tisti zdravi del kolektiva v »Avtoobnovi« sprevidel, da bi bili njihovi interesi resnično zavarovani samo z dosledno zakonitostjo in uveljavljanjem delavskega samoupravljanja. Del tega upravljanja so tudi javni razpisi zakonitosti okoli njih in izbira najboljših kandidatov po izobrazbi in praksi , ki bi podjetju jamčili za uspeh. LOJZE JAKOPIČ P. S. Delavski svet »Avtoobnove« je na seji v petek 17. novembra razveljavil razpis in imenovanje vodij tehničnega sektorja, komercialnega sektorja in splošno upravnega sektorja ter objavil ponoven razpis za ta delovna mesta. 0 in.n Je -.meji na strokovnega urejeno. drugače bo fi-šol- Delovni jubileji 10 let so člani delovnega kolektiva tovarne »ELMA« na Črnučah: Emilija Ajlee, Anton Avbelj, Leopold Babšek, Jožefa Bati-celi, Ana Berdik, Rozalija Bezek, Marjan Bezek, Marjan-ka Bratkovič, Antonija Bur-keljca, Zofija Burkeljca, Vida Canadl, Marija Grad, Rozalija Grčman, Matilda Hočevar. Ana Justin, Marija Kovač, Stanislavu Kovačič, Marija Korošec, Stanislava Kralj, Peter Loboda, Vida Maček, Karlina Markovič, Franc Mejač, Marija Nemec, Jožefa Ošlaj, Jerca Pirnat, Breda Poljanšek, Marija Remic, Albina Rihtar, Olga Škrajnar, Ana Spec, Fani Šprah, Alojzija Stih, Terezija Tkalec, Marija Trdin, Betka Vašarcvič, Ivanka Vogrič, Francka Vrabič, Janez Zupančič, Jožefu Železnik in Marija Žitnik. I I I I I I Zvezni poslanec Tine Remškar: O razpravi v zvezni skupščini Zvezni in gospodarski zbor sta na skupni seji S. in 9. novembra letos razpravljala o rezultatih in dosedanjem uresničevanju gospodarske rejorme ter, o osnovnih problemih, ki se s iem v zvezi pojavljajo. Poslanci so imeli priložnost -r- na osnovi zelo obširnega gradiva — povedati svoja mnenja o dosedanjem poteku rejorme in ukrepih, ki bi jih bilo potrebno storiti v prihodnjem letu. To je bila predhodna razprava, na osnovi katere naj izvršni svet pripravi za naslednjo sejo v decembru konkretne predloge ukrepov in smernic za leto 1968. Mislim, da je takšen dvofazni postopek razprav koristen, da se izognemo stari praksi postavljanja — zaradi časovne stiske — pred izvršeno dejstvo in da je ukrepe potrebno hitro sprejemati. Razprava je pokazala, da smo si enotni v oceni, da se osnomi smotri in cilji izvajajo. Dosežena je bila večja stabilizacija, ki se kaže v utrditvi tečaja dinarja in stabilnejših razmerij na notranjem tržišču. Pozitivno lahko ocenimo tudi gibanje celotne potrošnje, čeprav je prišlo do nekoliko hitrejšega porasta osebnih dohodkov, zlasti nominalnih, kar m drugi strani znižuje stopnjo akumulacije. Letos uveljavljeni zaostreni pogoji gospodarjenja, ki praktično pomenijo izpopolnitve sistema v skladu z načeli, sprejetimi ob reformi, so imeli za posledico nadaljno pre-strukturo proizvodnje. Pri tem so dosegla boljše rezultate predvsem podjetja, ki so se tako glede stroškov proizvodnje, kvalitete in sortimenta, bolje prilagodila zahtevam domačega in zunanjih tržišč. Razprava je pokazala, da gre to prilagojevanje industrije relativno počasi, kar povzroča določene probleme, in treba je računati, da je to proces, ki se ga ne da izvršiti čez noč. Dosežeria je večja orientacija na izvoz, ki je tudi eden od osnovnih čini-teljev, ki lahko prispeva k oživljanju proizvodnje. V razpravi so bili poudarjeni mnogi činitelji, ki so letos vplivali na nižji nivo industrijske proizvodnje. Naj navedem le osnovne: visoka vezava sredstev v zalogah, kar onemogoča hitrejše izva- janje programov modernizacije; stalno naraščanje vezave sredstev v medsebojnih obveznostih, s čimer se posredno prelivajo sredstva od podjetij, ki uspešno poslujejo, na slabša podjetja; neuravnovešena plačilna bilanca, zlasti glede na regionalno strukturo, pa tudi pojavi recesije v državah zahodne Evrope, kar vpliva tudi na naše gospodarsttx>. Problemi, o katerih je bilo največ razprav in ki so tudi najresnejši v sedanjem obdobju izvajanja gospodarske reforme, so naslednji: poslabšanje delitvenih razmerij na škodo skladov gospodarskih organizacij, slabšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih. pomanjkanje programov modernizacije ter pomanjkanje sredstev za modernizacijo kot posledica že navedenih tendenc v delitvi celotnega dohodka. Vsi ti problemi bodo zahtevali ukrepe za njiho-ix> razreševanje v prihodnjem letu, vendar ob dveh pogojih: da ne temelje na povečanju emisije in da ne spreminjajo osnovnih načel, na katerih sloni sistem, uveljavljen z reformo. Problem, ki je še posebej prišel do izraza v teh razpravah, je vprašanje nezaposlenosti. Razumljivo je, da je prišlo v razpravah do različnega gledanja tako na vzroke, način reševanja, kot tudi na pomen tega problema. Problem obstoja in ne bodo zadostovale samo ugotovitve, ampak konkretni ukrepi. To je problem tako razvitih kot nerazvitih področij. Čeprav je pri obravnavanju potrebno izhajati iz dejstva, da lahko zagotovimo višji nivo zaposlenosti le z večjo gospodarsko aktivnostjo, bodo potrebni tudi drugi ukrepi. Tako v razpravi kot v zaključkih je bilo precej predlogov. Potrebno bo storiti ukrepe in voditi politiko za hitrejši razvoj terciarnih dejavnosti. Seveda ne gre samo za deklaracije. Potrebno bo z ekonomskimi ukrepi stimulirati ta razvoj. Posebej bo potrebno stimulirati boljšo strukturo zaposlenih in posebej strokovnjakov in mladine, ki je končala šolanje. Predlagano je, da se uvede obvezen staž v gospodarskih organizacijah, za katere naj bodo nižji prispevki. čeprav ne gre tega problema predimenzionirati, reševanje pa zahteva Časa, je bilo že v dosedanjih razpravah predlaganih vrsta ukrepov, ki naj že v prihodnjem letu olajšajo ta problem. V analizah in razpravah je bila tudi poudarjena ocena o hitrejšem povečevanju sredstev splošne potrošnje, predvsem proračunov in socialnega zavarovanja. Ne glede na tako ugotovitev na nivoju federacije, pa je potrebno upoštevati,\ da smo v zadnjih letih republikam in občinam praktično onemogočili s sredstvi proračunov večji vpliv na razvoj družbenih služb na svojem področju. Zato smatramo, da bi morali realizirati določbe srednjeročnega plana in za prihodnje leto delimitirati stopnje prispevkov iz osebnega dohodka in prometnega davka, ki jih določajo republike in občine, tako za potrebe proračunov kot za potrebe socialnega zavarovanja. Tu je nevzdržna bojazen, da bi republike manj skrbele za svoje gospodarstvo kot pa federacija. Čeprav se p načelu vedno glasneje sliši potreba, da federacija prenese vse nepotrebne pristojnosti na republike, se zaenkrat to v praksi težko prebija. Zato nas tudi stališča o tem vprašanju, ki so prišla v zaključke skupne seje, ne zadovoljujejo. Potrebne bodo še razprave, da se tudi na tem področju krene naprej V razvoju našega sistema. Upajmo, da bo v naslednjih skup ščinskih razpravah ta problem rešen. Seveda niso to vsi problemi, o katerih so govorili poslanci. Razumljivo je, da prihajajo do izraza tudi mišljenja, ki jih ne bo mogoče uresničiti. Velika aktivnost na tej seji kaže. da bodo razprave v decembru, ko bomo sprejemali konkretne ukrepe ekonomske politike za leto 1968. še živahnejše. Rezultati dosedanjih razprav bodo ogromno pripomogli, da bodo ukrepi na liniji hitrejšega odpravljanja slabosti, ki ovirajo našo hitrejšo gospodarsko in družbeno rast; to pa od skupščine in izvršnega sveta zahtevajo naše gospodarske organizacije in delovni ljudje. TINE REMSKAR Z letošnje slovesnosti v »ELMI«, ko so se zbrali Nanj kolektiva, ki so že več kot 10 let v tovarni BEŽIGRAJSKA MLADINA V DRUŠTVIH IN ORGANIZACIJAH DEJANJA NAMESTO BESED - KDAJ ? Veliko razprav na vseh koncih, pa dosti manj mladine v društvih Koliko časa bodo entuziasti še delali -brez družbenega priznanja Zastarele oblike dela, revni programi Vključevanje mladine v organizirane in dobro vodene skupine, v razna društva in organizacije, predstavlja enega izmed zelo pomembnih vidikov družbene vzgoje, družbenega prilagojcvanja mladine, skratka, enega zelo pomembnih faktorjev preventivne borbe proti družbeno nesprejemljivim, negativnim pojavom med mladino. Velike možnosti, ki jih nudi ta vidik družbene vzgoje mladine, pri nas še zdaleč niso v polni meri izkoriščene, čeprav posvečamo tej problematiki veliko pozornosti, o njej veliko razpravljamo, pišemo in navsezadnje za to vlagamo tudi precejšnja finančna sredstva. la vseh društev in organizacij v bežigrajski občini, ki vključujejo mladino, organiziral pa je tudi posebno posvetovanje o tej temi, na katerega je povabil predstavnike družbeno-političnih forumov v občini, predstavnike šol in predstavnike društev ter organizacij, ki vključujejo mladino. Poskušajmo podati zelo sumirane rezultate dosedanjih raziskav: za katere so pripravljeni? Kdo ve? Kako je urejeno nagrajevanje, stimuliranje trenerskega, vodniškega in funkcionarskega kadra? Izvzemši nogometni klub Olimpija in košarkarski klub 01ympia, kjer imajo ob samostojnem financiranju — ta vprašanja urejena, srečujemo v vseh drugih bežigrajskih športnih društvih prakso manjših stimulacij trenerjev in vodnikov, medtem ko je funkcionarje-nje domala povsod na prostovoljni bazi. Vprašanje prostorov? Skoraj vsa bežigrajska športna društva se ubadajo s problemi glede prostorov. Ali so prostori premajhni, ali jih je potrebno deliti s šolo, oziroma drugimi društvi, ni sanitarij, ni primernih naprav, itn., itn. ■ Ali znamo pridobivati mladino? Zdi se, da nekateri naši ustaljeni načini pridobivanja mladine za organizirano dejavnost — poleg ostalega — prispevajo precejšen delež k temu, da ostajajo velike možnosti družbene vzgoje mladine v okviru raznih društev in organizacij, v veliki meri neizkoriščene. Najizrazitejši, najbolj upad-Ijiv in najmanj uspešen izmed ustaljenih načinov pridobivanja mladine, ki ga lahko srečamo v naši vsakdanji praksi, predstavljajo zvočne deklaracije: »vključimo mladino, aktivizirajmo jo, zaposlimo jo prepričajmo jo!« O učinku ni potrebno govoriti. Drugemu, dokaj čestemu načinu pridobivanja mladine, ki ga lahko srečujemo v naši vsakdanji praksi (kot izhodišče mu je služila v bistvu korektna ugotovitev: mladini je potrebno najprej nekaj nuditi in nato od nje nekaj zahtevati), bi lahko rekli investiranje brez dodatnih, nujnih ukrepov, ki naj pomagajo, da se bodo investicije obrestovale. Primer takega »površnega« investiranja predstavlja nekdanji mladinski klub Stožice, v katerega je bilo vloženih precej sredstev, vendar je kljub temu propadel, postal je celo leglo huliganstva, kot so trdih nekateri prizadeti starši, ker očitno nihče ni pomislil na to, da bi klubu priskrbel tudi trdno vodstvo, primeren program, primemo nadzorstvo itn. In najčešče — mladino pridobivamo s stereotipnim ponujanjem vedno ene in iste vsebine dela v društvih in organizacijah, vedno enih in istih organizacijskih oblik, ne da bi nas resneje zaskrbelo vprašanje — ali vse, kar tako vneto ponujamo, sploh ustreza današnjim razmeram, »današnji mladini«, kot jo tako radi imenujemo?! Kakšne možnosti ima bežigrajska mladina za organizirano dejavnost v raznih društvih in organizacijah? Kako funkcionirajo, s kakšnimi težavami se borijo? Navedena in še vrsto drugih vprašanj si je zastavil Zavod za socialno delo občine Ljubljana-Bežigrad, ko se je odločil izdelati elaborat o udejstvovanju bežigrajske mladine v raznih društvih in organizacijah. Med zbiranjem podatkov je doslej izvedel intervjuje z zastopniki doma- ■ Športna dejavnost V bežigrajski občini deluje pet telesno-vzgojnih društev Partizan, tri strelske družine s šestimi sekcijami in še sedem drugih športnih klubov oziroma društev. V društvih Partizan je vključenih približno 660 mladincev do 18. leta starosti, v strelskih družinah približno 400 (od tega jih je približno 260 članov vojaškega strelskega društva »Protiavionac«) in v drugih društvih ter klubih približno 1200. Od slednjih jih je približno 70 odst. iz bežigrajske občine. Dejavnosti, ki jih goje bežigrajska društva so: splošna vadba, odbojka, košarka, badminton, smučanje, orodna telovadba, streljanje, balinanje, namizni tenis, atletika in kolesarstvo. Katere od teh dejavnosti gojijo npr. v TVD Partizan? Nekje gojijo smučanje, drugje orodno telovadbo, drugje spet košarko, skratka — kakor kje, pač v skladu z možnostmi, tradicijo, slučajem in kdove čem še. Kakšne organizacijske oblike, kakšne oblike vodenja, upravljanja z društvom, nudijo bežigrajska športna dru štva mladini? Z nekaj pridržki — takšne, kot pred desetimi ali še več leti. Kakšni so programi teh društev? Ponekod programa sploh nima-j°, drugje postavijo samo okvirni program, drugje spet, kjer obstoje tendence po točno izdelanem programu, se morajo ozirati na omejena proračunska sredstva in programa ne morejo točno izdelati, itn, itn. ■ Taborništvo V občini imamo dva odreda tabornikov s približno 320 vključenimi cicibani, pionirji in mladinci. Ni pretirano trditi, da so bežigrajski taborniki v zadnjih letih pokazali več, kot bi glede na dane pogoje lahko od njih pričakovali. Delo v obeh odredih poteka po programu, ki je vsebinsko prilagojen osnovnim smotrom taborniške organizacije. Skoda je le, da tudi tu sloni vse delo na ramenih morda dveh, treh entuziastov, da tudi tu nimajo potrebnih prostorov, da se borijo še z vrsto drugih težav, ki jih ne bi bilo treba. člani. Kaj nudimo bežigrajski mladini v aktivih ZMS? Občasno organizacijo športnih tekmovanj, kulturnih prireditev, eventualno možnost udeležiti se mladinskega plesa! V enem aktivu srečamo to, v drugem drugo dejavnost, v tretjem — in takih ni malo — ne srečamo nobene dejavnosti. Po kakšnem načrtu, planu, programu, potekajo dejavnosti v aktivih ZMS? Običajno ni posebnega programa. Ne more biti torej niti določeno, katera dejavnost se naj odvija, organizira. Pri vsem tem nas tudi očitno ne more preveč motiti dejstvo, da ZMS ni npr. športna organizacija in da organizacija športnih tekmovanj torej ne more biti alfa in omega njenega dela. Zdi se, da smo v tem pogledu znižali nivo prizadevanj že tako daleč, da smo srečni, če nam je uspelo sploh kaj organizirati in da vprašanje — kaj smo organizirali, že niti ni več tako pomembno. Vprašanje prostorov? Aktivi ZMS se skoraj povsod pritožujejo zaradi neustreznih prostorov, ni pa tudi ljudi, ki bi bili sposobni in ki bi hoteli delati v vodstvih, ni zanimanja med mladino ... Situacija v Zvezi pionirjev je toliko ugodnejša, kolikor jo rešujejo sami pedagogi, ki delo v pionirski organizaciji (razni krožki ipd.) povezujejo s šolskim delom. ■ Kdaj bomo le začeli drugače? Zbrana dokumentacija o funkcioniranju in o proble- mih bežigrajskih društev in organizacij, ki vključujejo mladino, že omenjeno posvetovanje ter dosegljivi rezultati nekaterih podobnih raziskav doma in v svetu, navajajo na nekatera načelna razmišljanja o organizacijskih izhodiščih družbene vzgoje mladine v društvih in organizacijah. Prvo načelno vprašanje, ki se poraja je: ali je smotrno nadaljevati z dosedanjo prakso, po kateri — pri, izbiri dejavnosti, ki jo organiziramo za mladino — odigravajo vsi drugi momenti važnejšo vlogo, kot sami interesi mladine?« In če to ni smotrno — ali ne bi kazalo podrobneje spoznati interese in potrebe mladine ter jih upoštevati pri programiranju?! In ker že ravno govorimo o programiranju: ali je smotrno, da »se gremo« neko dejavnost, ne da bi prej točno programirali, kaj m kako bomo organizirali?! Ali je smotrno, da npr. športna dejavnost ni centralno usmerjena, centralno programirana in navsezadnje tudi centralno nadzorovana?! In če ni smotrno — ali je res tako neizvedljivo usta noviti npr. »mestno zvezo za telesno kulturo« ali kakorkoli bi že imenovali tak centralni telesno-vzgojni forum, ki bi skrbel za razvoj telesne kulture v našem mestu, za enotno programiranje, usklajevanje programov posameznih društev, za enotno in korektno finančno politiko? Naslednje načelno vprašanje: kako dolgo se bomo še lahko zanašali na peščico entuziastov, ki danes še žrtvujejo ves svoj prosti čas za brezplačno funkcioniranje v društvih in organizacijah, ki vključujejo mladino? Društva tožijo, da jih je čedalje manj, kar pomeni, da je tudi čedalje manj aktivnih društev. Brez komentarja! In če že entuziazma ne moremo kupovati (trdijo pa, da je pri takem delu nujen!) ali ne bi kazalo ljudem, ki s tem »kapitalom« še razpolagajo, vsaj omogočiti, da ga bodo lahko »investirali«?! Z drugimi besedami — ali ne bi kazalo teh ljudi vsaj honorirati, če jih že ne moremo (vsaj zaenkrat še ne!) obravnavati kot profesionalce! Isto, odnosno manj pereče vprašanje postavljamo v zvezi s trenerskim in voditeljskim kadrom. In nazadnje — ali ne bi kazalo posvetiti več pozornosti tudi takoimenovani usmerjeni rekreaciji mladine, dati zanjo več možnosti. Praksa kaže, da možnosti usmerjene rekreacije v okviru društev in organizacij, ki zasledujejo prvenstveno druge smotre, ne zadoščajo. Drugod imajo posebne rekreacijske centre, posebna specializirana rekreacijska društva. Z« realizacijo vsega navedenega in vsega, kar nismo navedli, pa bi bilo morda tudi potrebno ukreniti, so potrebna ustrezna finančna sredstva. Potrebno pa je tudi utrditi spoznanje, da ni mogoče trdovratno vztrajati na starih vsebinah in oblikah dela v društvih in organizacijah, ki vključujejo mladino, če spremenjene razmere zahtevajo nekaj novega, prikladne j šega. F. Mlinarič ■ Kultura in prosveta V občini deluje sedem prosvetnih društev s približno 200 vključenimi mladinci. Dejavnosti, ki jih goje društva: glasbena, gledališka dejavnost, filmski klubi, izobraže valni oddelki, knjižničarska dejavnost, družabno življenje. Programiranje dejavnosti po posameznih društvih je neenotno — ali pa izdelanega programa sploh ni. Društva se ubadajo s problemi honoriranja strokovnih moči, s pomanjkanjem primernega funkcionalnega kadra, s problemi neenotne kulturne politike v občini. V Solarji na snegu Smučarski tečaji za učence 5. razredov ZMS in Zveza pionirjev Ali so programi, če obstoje, med seboj usklajeni? Npr. programi telovadnih društev Partizan?! Ne, ker so programi zelo odvisni od dejanskih možnosti društva, ki so zelo različne in ker ni nikogar, ki bi koordiniral delo posameznih društev v mestu. Ali so programi, če obstoje, prilagojeni interesom tistih, Kakšna je situacija v aktivih Zveze mladine v bežigrajski občini? Na področju bežigrajske občine aktivno deluje devet šolskih aktivov ZMS, ki so imeli v letu 1966 67 vključenih približno 3200 mladincev, trije terenski aktivi s približno 100 člani in 21 aktivov v gospodarskih organizacijah s približno 1600 Priznanje pa takšno... Mlad bežigrajski telesno-vzgojni delavec Je bil 5 let izredno požrtvovalen vodnik v društvu. Ko je za zelo pomembno zadevo dobil karakteristiko, je v njej pisalo: »Vseksozi je bil družbeno.politično neaktiven...« V zahodnih in vzhodnih državah je velika čast sodelovati v telesno-vzgojnih društvih ali drugih organizacijah, ki se ukvarjajo z mladino. Pri nas smo še daleč od tega. Se več: ljudi, ki delajo z mladino v društvih često smatrajo za zanesenjake, ki so si izbrali čudnega in malo veljavnega »konjička«. Ni presenetljivo, da je takšnih ljudi čedalje manj, saj ' jim okolica, večkrat pa tudi kar družba v celoti, ne daje moralnega priznanja, za njihovo delo (finančnega pri tem raje ne omenjamo). Učni načrt za telesno vzgojo na osnovnih šolah zahteva, (la je treba za učence 5. razredov organizirati sedemdnevni smučarski tečaj. Nova oblika šolskega dela nedvomno prispeva k zdravemu telesnemu razvoju otrok in je obenem neprisiljena oblika preventive v otroškem zdravstvu. Z vsemi možnostmi, ki jih nudi. pomeni za učence lepo doživetje, veliko prispeva k poglabljanju in razširjanju otrokovega znanja, razvija njihove sposobnosti za opazovanje narave ter jih obenem vzgaja za življenje in delo v kolektivu. Zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana je bil Iniciator In usmerjevalec dela pri organizaciji smučarskih tečajev v občinah Ljubljana-Center, Bežigrad, šiška Vič-Rudnik, Vrhnika, Trbovje itd. Dosedanje štiriletne izkušnje pri organizaciji smučarskih tečajev za učence 5. razredov osnovnih šol so nam pokazale Izredno dobre ufino-vzgojne rezultate. Iz poročil, ki smo jih prejeli od vodstev šol po končanih smučarskih tečajih je razvidno, da so se šole vselej dovolj zgodaj pripravile za delo na tečaju. S starši so imeli informativne sestanke na katerih so učitelji in ravnatelji šol pojasnjevali pomen, organizacijo ki vsebino dela na tečajih. Velika večina staršev je sprejela smučarske tečaje kot stalno in obvezno obliko Šolskega dela, pa tudi prispevki staršev so bili vedno primerni •njihovi finančni zmogljivosti. Vodstva šol so organizirala sestanke z vsemi učenci. Poučili so jih o bistvenih stvareh na tečaju ( disciplina na tečaju, dnevni red, varovanje opreme itd.). Vaditelji smučanja so z vsemi učenci, tudi z začetniki, katerih je bilo več kot polovica, predelali osnovno šolo smučanja, z nadarjenimi pa tudi nadaljevalno šolo smučanja. Ob zaključku tečaja so učitelji organizirali tekmovanja ter prijeten kulturni večer. S tem, da so otroci prevzeli določene dolžnosti, kot so dežurstvo, sobne starešine itd., so otroci pridobili veliko delovnih navad, samostojnosti pri nastopanju ter osnove samoupravlj arija. Uvedba dopolnilnega pouka splošno izobraževalnih predmetov pod vodstvom razrednikov je presenetljivo uspešna še posebej Iz angleščine, spoznavanje družbe in prirode itd. Poleg tega pa so ie smučarski učitelji imeli predavanja (vrste snega in maže, kako varujem in negujem smučarsko opremo, nevarnosti v gorah in nudenje prve pomoči, zgodovina smučanja s poudarkom na bloška smučanje itd.) Smučarski tečaji so izredno dobra in uspešna oblika šolskega dela, predvsem zaradi navajanja otrok na določen red in disciplino tor vključevanja otrok v kolektivno življenje. Ta način dela, ko Jih odpeljemo za nekaj časa v drugo okolje in jih postavimo pred nove naloge, se je pokazal zelo umesten in koristen. Izkazalo se je, da so bili skoraj vsi otroci Izredno navdušeni, pridni in delavni. Prijateljstva, sklenjena v kolektivu, čustvena navezanost in razgibanost otrok, so iz-polnjefala tisto vrzel in tisti primanjkljaj, ki ga oh rednem delu in v razredu nikdar ne dosežemo. Zelja vseh učiteljev in vodstev šol je, da se smučarski tečaji podaljšujejo od sedem na deset dni, kar zgovorno dokazuje vrednote in koristi smučarskih tečajev pri vzgoji otrok in mladine. Izkazalo se je tudi, da sprememba učnega načrta in programa dela na šoli ni niti najmanj škodovala uspehom učencev, ampak je bila celo koristna. Ker so smučarski tečaji postali obvezna dejavnost v sistemu šolskega dela, priporočamo vodstvom šol, šolskim organom in družbenopolitičnim organizacijam, da se pravočasno pripravijo na organizacijo smučarskih tečajev-Slehernemu učencu moramo v času osemletnega šolanja omogočiti, da se bo udeležil vsaj enega sedemdnevnega smučarskega tečaja. Zaradi finančnih težav na šolah (predvsem gre za finančno pomoč socialno ogroženim otrokom) pa je nujno potrebna družbena podpora (materialna podpora družbe kot celote). Zaradi toga menim, da naj prav vsi dejavniki, ki morajo skrbeti m zdravje in vsestranski razvoj naših otrok, prispevajo svoi delež k realizaciji učnovzgoJ" NADAU. NA 7. STR Badminton Vse bodo uredili, razen - snega Skrbne priprave za republiško prvenstvo v sičnih smučarskih disciplinah v Dolu kla- TROJKA Z ATLETSKE STEZE — iia levi Miloš Mele, državni mladinski rekorder, v sredini trener Marjan Skušek, na desni Martin Mele. Imenitna AK Olimpija prvak Slovenije, mladinci najboljši v državi atletska sezona Atletski klub Olimpija je letos dosegel nekaj presenetljivih uspehov: osvojili so absolutno moštveno prventvo Slovenije, pred odličnim celjskim Kladi-varjem, mladinci pa so zmagali na državnem ekipnem prvenstvu v Kranju. Atletski klub Olimpije združuje v svojih vrstah več kot 250 mladih atle-i°v in atletinj. Za Beži-pad so se prebelili šele lani, brez močnih ekip, toda polni trdne odločnosti, da bodo v novi, zanje ugodnejši sredini, krepko zaorali ledino. Za letošnje uspehe so zaslužni vsi tekmovalci, velja pa omeniti pri dekletih Celesnikovo in Hudobivnikovo ter pri mlajših Tavzesovo, Hrovatovo, Zajčevo, Vojevčevo, Marinkovo, Pirnarjevo in Pap-jerjevo, pri fantih pa trikratnega mladinskega rekorderja Miloša Meleta, pa Kržiča, Sventa, Pisiča, Žumra, Pertota, Štimca, Kurenta, Zornado, Medveščka, Merlinija, Majeri. ča, Židana in Sajeta. Se z drugimi tvorijo izredno izenačeno in kvalitetno celoto. Za uspehe so nedvomno zasluženi tudi klubski funkcionarji: predsednik kluba Franjo Lesjak, pa Dušan Povh, dr. Vito Turk in Ivo Pertot ter seveda trenerji Marjan Skušek, prof. Jože Šturm, Lojze Pungaršič, Janca Drašler, Vito Turk in Ivo Pertot. Pertot. Atletski klub Olimpija dobiva denar za svojo de javnost od občinske zveze za telesno kulturo Bežigrad, ki ima za »kraljico športov« veliko razumevanja, nekaj pa so dobili tu- Šolarji na snegu NADALJ. s 6. STR. uih smotrov šole. Tu mislim Predvsem na občinske zveze društev prijateljev mladine dbčiriske zveze za telesno kulturo, svete za vzgojo in izob raževanje temeljne izobraže Z®"16 'Skupnosti in druge. drej naša dolžnost in mo-mina obveznost je, da orga-Izi farno smučarske tečaje za se učence petih »snovnih šol. Zavedamo se, da je največji problem pri uresničevanju "nsenlzaclje smučarskih teča-Pomanjkanje opreme, ki •te povrh vsega zelo draga. a bi pomagali in omogo-■r,lo, vsam učencem, tudi so-jahK) šibkim, udeležbo na -mučarskem tečaju, so skladi jt®01;**0 obč. skupščin Ljub-Vi?t rtcr' šiska' Bežigrad, Vrhnika in s)IhOV je’ dali namenska sredin -1,/t nal{uP 50 parov smuči li«v 5.° 50 parov smufi- čov- stinl otmLT °:roikom' to smučarske opreme ue premorejo. PohtJ^ smu£arski točaji po-Poinoma uspeli, jih morajo naših .Vrsti Podpreti starši na p ^fok to šolska mladi-lovau , ^ morajo sode ^-acije w J 0r**ni' ^ « skrbijo za mladino, bogate4111? Uko 130,110 P0*®'’ kazali ,!^d?ve’ kl 80 bodo po-splojL^1. boljšem zdravju in naše mi le esnl zmogljivosti ki j.. ladln®- Finančni izdat- toiadine V zdravje atovali- bodo bogato obre- ^obnt v W jlh čakajo cilji ^to zastavljeni Pod^ ^f0 zaslužijo vso JOŽE BES LIC di od mestnega sveta iz sklada za kvalitetni šport. Omeniti moramo še upravo centralnega stadiona, ki omogoča atletom uporabljati atletske naprave za manjše odškodnine. Upamo, da bo prihodnje leto atletski klub Olimpija še napredoval in pritegnil v svoje vrste še več bežigrajske mladine, predvsem preko svojih krožkov na šolah. Kot smo že poročali je Smučarska zveza Slovenije zaupala prihodnje republiško prvenstvo v klasičnih disciplinah prizadevnim smučarskim delavcem v Dolu. Smučarji Dola, ki bodo praznovali prihodnjo zimo lep jubilej, 30-letnico prvih smučarskih tekem, so se z vso resnostjo in vnemo lotili priprav, da bi to veliko tekmovanje, na katerem bo nastopilo več kot 150 smučarjev (tekačev, kombinatorcev in skakalcev) iz vse Slovenije, čimbolje uspelo. Organizacijski odbor je imel že 3 seje, pregledali in uredili so tekmovalne proge, popravili pot do smučarske koče, prav sedaj pa urejajo obe skakalnici. Zbrali in pripravili so tudi že material za izdajo brošure, ki naj seznani občane in vse nastopajoče z zgodovino smučarstva v Dolu, z značilnostmi tega kraja in njegovega razvoja. Brošura bo tiskana prihodnji mesec. Sestavili so tudi že častni odbor, ki mu predseduje direktor tovarne JUB iz Dola Vili Zupan, v njem pa so še predstavniki obč. skupščine Bežigrad in krajevnih druž- Na testiranju 2858 učencev in dijakov Na sestanku predstavnikov občinske zveze za telesno kul turo in telesno-vzgojnih delavcev z osnovnih in srednjih šol, je bilo dogovorjeno, da bo v mesecu oktobru testiranje vseh učencev in učenk osnovnih šol ter dijakov in dijakinj srednjih šol za Bežigradom. Testiranje so izved le šole s pomočjo telesno-vzgojnih delavcev in pedagoškega kadra. Ne glede na to, da so ga nekje izvedli boljše, drugje slabše ald nepopolno, nam kaže dejansko zmogljivost nastopajočih v atletskih disciplinah. Testiranih je bilo 2858 razredov ugencev ^ dijakov, od tega z osnovnih šol 629 fantov in 593 deklet, s srednjih šol pa 1136 fantov in 500 deklet. Testiranje je obsegalo tek na 60 oziroma na 100 metrov, skok v daljino in met krogle. Največ rezultatov je bilo takšnlhle: fantje osnovnih šol na 60 metrov — med 10 in 10,5 sek., dekleta — med 10 in 11 sek., dekleta srednjih šol — med 10 in 11 sek. ter fantje srednjih šol na 100 metrov — med 14 in 15. sek. Fantje osnovnih šol v skoku v daljino — med 3 in 4 m, dekleta osnovnih šol — med 2 in 3 m, fantje srednjih šol — med 4 in 4,5 m, ter dekleta srednjih šol — med 3 in 4 m. Fantje osnovnih šol v metu krogle — med 5 In 6 m, dekleta osnovnih šol — med 5 in 6 m, fantje srednjih šol — med 8 In 9 m ter dekleta srednjih šol — med 5 in 6 m. Tasti ran je ne bo služilo le kot prikaz trenutnega stanja, temveč bodo telesno-vzgojni delavci lahko sledili razvoj posameznih učencev in dija kov od prvega do zadnjega razreda. Testiranje bo vsako leto in bo tako videti uspehe oziroma napredek. Najboljši se bodo izpopolnjevali v šolskih atletskih krožkih in se kasneje vključili v atletski klub Olimpijo. Na Centralnem stadionu ob Titovi cesti je bil v izvedbi zveze za tel. kulturo in atletskega kluba Olimpije jesenski kros učencev in dijakov bežigrajskih osnovnih, srednjih in strokovnih šol. Skupno je nastopilo 420 tekmovalcev, ki so pokazali primerno pripravljenost in tudi dosti borbenosti, saj je bila borba v skoraj vseh kategorijah zagrizena vse do same ciljne črte. Takoj moramo poudariti, da Centralni stadion ni primeren za takšne množične prireditve, kajti številni prehodi mimo žične ograje in skozi železna vrata so nastopajočim velika ovira in celo nevarnost, pa tudi peščena tla povzročajo v primeru padcev (teh pa je tudi bilo) precejšnje odrgnine. Stremeti je, da bodo take prireditve v prihodnje zares v prirodi, Še en uspeh bežigrajskih atletov V začetku novembra je bil v Ljubljani v organizaciji Atletske zveze Slovenije in CZP' »Delo« drugi tradicionalni kros, na katerem so nastopale občinske ekipe v štirih kategorijah. Naša občina je edina poleg Ptuja prijavila za ta kros tekmovalce in tekmovalke v vseh štirih kategorijah. Medtem ko so pri članicah, mladinkah in mladincih nastopale kompletne ekipe, pa so se člani pokazali kot zelo neresne in sta nastopila v tej kategoriji le brata Premožeta (sicer smučarja tekača) iz Dola. Največ uspeha so imeli mladinci, ki so brez štirih najboljših (tekli so za druge občinske ekipe) osvojili od Učno 2. mesto med 11 ekipami, le 3 točke za ekipo Celja. Mladinke so kljub temu, da so tekle brez svoje najboljše tekmovalke Marinkove osvojile 4. mesto mod 9 ekipami. Članice so se uvrstUe na 5. mesto, če bi nastopila še kompletna članska ekipa, bi bili najboljše zastopstvo na tem velikem krosu »Dela«. da bodo krosi res pravi teki v naravi, kjer ni ovir, nevarnih zavojev in prehodov in kjer' se mladina zares čuti sproščena. Pri srednješolcih in srednješolkah je bil najuspešnejši v skupnem seštevku pr voplasiranih Center strokov nih šol, kar predstavlja velik uspeh in kaže na očiten napredek telesne vzgoje na tej strokovni šoli. Pri osnovnih šolah je sicer prišlo do majhne zmede pn prvi, najmlajši a najštevilnejši kategoriji učenk 5. in 6. razreda, ker je neka deklica po nesreči zadela z ramo v sodnikovo roko, v kateri je držal pobrane lističe vrstnega reda in mu jih tako pomešala. Lahko so ugotovili zanesljivo le prve tri uvršče ne na cilju, toda kljub temu je premočno zasedla prvo mesto v skupnem seštevku osnovna šola »Borisa Kidriča« in tako ponovila uspeh s spomladanskega krosa. Rezultati: Dekleta — let. 1954/55 — 600 m: 1. Breda Učakar (M. J. ), 2. Nevenka Pirnar (V. K. ), 3. Zdenka Kukovič (D. K.). Dekleta let. 1952/53 — 600 m: 1. Sonja Zonta (D. K.), 2. Romana Kozamumik (M. P.), 3. Ivanka Golubovič (D. K.). Dekleta let. 1950/51 — 600: Košarkarji Sav. naselja v II. republiški ligi Mlida vrsta košarkarjev TVD ParUzana iz Savskega naselja, ki ja pričeta s tekmevanjem v medobčinski ligi, je že prvo leto dosegla lepe uspehe: uvrstili so se na drugo mesto ter s tem pridobili pravico do kvalifikacij za vstop v II. republiško ligo. Košar-kaijl Iz Savskega naselja bi z malo več resnosU In ob dobri roki trenerja Ue tega sedaj nimajo) lahko osvojili prvo mesto, saj po znanju in kvaliteti to zaslužijo. Ker so moštva, ki se potegujejo’za vstop v n. rep. ligo (vzhod) kvalitetno šibkejša, upravičeno pri ('okujejo, da so bodo Savčani za gotovo uvrstili v II. rep. ligo. Z vadbo pa so pričeli tudi mla diod in mladinke Savskega nase-Ija, v prihodnji sezoni bodo nastopali v medobčinski ligi. J. P. Tri beno političnih organizacij. Tudi smučarji Dola se za to prireditev vestno pripravljajo. Lanskoletni državni prvak v biatlonu Slavko Pre-može je že v dokaj dobri formi. Skoda, da letos ne bo nastopal za barve Dola njegov brat Tone, ki trenutno služi vojašid rok v športni četi na Pokljuki. Veliko po-jačanjc pa bodo brata Janez in Cveto Pavčič ter brata Gustl in Dolfe Laznik, vsi nekdanji člani ljubljanske Enotnosti, ki bodo pristopili k TVD Partizan DOL Vse se torej odvija po programu in če bo tudi zima naklonjena, potem bo v Dolu od 18. do 20. januarja pravi smučarski praznik. Balinarji »Zarje« prvaki Balinarji »Zarje« iz Savskega naselja so zmagali na mladinskem republiškem prvenstvu četvork. Tekmovalo je 5 ekip. Končni vrstni red: 1. Zarja, 2. Litostroj, 3. Polje, 4. Tivoli, 5. Vrhovci. NA KROSU: 420 TEKMOVALCEV 1. Anča Vojevec (M. J.), 2. Nadja Zornik (CSŠ), 3. Ja,-nja Trpin (M. J.). Dekleta let. 1948/49 — 600 m: Zdenka Rožič (CSS), 2. Majda Hrovat (I. gim.), 3; Dunja Bogunič (I. gim.). Fantje let. 1954/55 — 800 m: 1. Janez Pečnik JM. J.), 2. Branko Repar (B. K.), 3. Zvone Gabršek (B. K.). Fantje let. 1952/53 — 1000 m: 1. Marko Saje (V. K.), 2. Martin Rotar (M. P.), 3. Žare Jovičič (B. K.). Fantje let. 1950/51 — 1000 m: 1. Anton Kovačič (GŠC), 2. Mitja Šajn (CSŠ), 3. Jože Vrtačnik (CSŠ). Fantje let. 1948/49 — 1500 m: 1. Zdravko Remic (CSŠ), 2. Kolenc (Iskra), 3. Zavrl (I. gim.). j. p. trofeje Letošnje mladinsko prvenstvo Slovenije v badmintonu, ki ga je organiziral Partizan Ježica, je še enkrat pokazalo, da mladi igralci z Ježice v republiškem merilu nimajo enakovrednih tekmecev. Uspešno so branili tri lanske naslove, dodali pa so letos še tri druga mesta. Tako smo letos videli tri ježiška finala. Pri dekletih so bile letos še vedno najuspešnejše igralke Olimpije, vendar pa zelo enakovredne borbe kažejo boljšo perspektivo tudi pri ženskem badmintonu na Ježici. Tako kot lani smo tudi letos pri moških posamezno videli pravi finale že v polfinalu, ko sta se srečala lanski prvak Bojan Kaplan in Mladen škof — tretji na mladinskem prvenstvu 1966. škof se letos ni pustil presenetiti in se je z zelo zanesljivo igro uvrstil v finale. V drugem polfinalu pa je tretji Je-žičan Jože Kumelj premagal Berdena (O) in tako postal drugi finalist, v finalnem srečanju je Mladen škof samo še potrdil, da je sedaj res najboljši mladinec v Sloveniji. V moških dvojicah sta lanska prvaka škof in Kaplan brez težav prišla v finale in tu v zelo izenačeni igri premagala drugi ježiški par Kumelj — Frankovič. Srečanje mešanih dvojic Je bilo zanimivo zaradi tega, ker nismo vedeli ali bo premoč naših fantov dovolj velika za zmago nad dekliško močnejšimi pari Olimpije. Dobra igra deklet je tudi v tej disciplini prinesla popolno zmagoslavje Ježičanom. škof je skupno z Ravnikarjevo osvojil tretji naslov potem ko sta v finalu premagala drugo dvojico domačinov T. Hemja — Jože Kumelj. Pri dekletih posamezno In ženskih parih so se v zaključne borbe uvrstile samo igralke Olimpije. Prvenstvo je ponovno osvojila Lučka Križman, ki je skupno s sestro Bredo osvojila prvo mesto tudi v igri parov. Velik uspeh na letošnjem mladinskem prvenstvu je samo potrdil,"da lansko zmagoslavje ni bilo slučajno, saj so letos mladi Ježičani svojo premoč še povečali, to pa naj jim bo samo v spodbudo za nadaljnje delo. L. M. Odbojka Tik pod vrhom Odbojkarji kluba Partizan — Sa. va iz Črnuč so se letos uvrstili na 5. mesto v republiški ligi. To Je najboljši uspeh doslej, odkar Cr-nu&ml nastopajo v najviSJi republiški konkurenci. Najbolj zasluž ni za to so igralci: Ilija Jakšič, Miro KoSlr, Andrej Kovač, Jože Košuta, Mato Kumer, Marjan Ku mer, Miro Meserko, Jože PlešeJ Tone Spanžclj in Janez Škofič. »Večino tekem smo Igrali z ena ko postava kol lani, jo dejal trener inž. Miro Meserko, v drugem delu jesenskega prvenstva pa sla nastopala Se dva nekdanja igralca »Fužniarja« U Kaven, Košuta in Spanželj. Največ ji uspeh smo dosegli s zmago nad »ijubljano« 3:0. Takrat smo pokazali tudi najlepšo Igro. To je bila naša prta zmaga nad večkratnim slovenskim prvakom In članom zvezne Uge. Prvikrat smo zmagali tudi na vročem terenu v Kanalu, vse točke pa smo pobrali tudi v dvobojih z Mariborom.« • Ali imate tudi mladinsko eki po? »Mladinci so sodelovali na prvenstvu Ljubljane in zasedli prvo mesto. Po kvaliteti še niso enaki najboljšim mladinskim moštvom v Sloveniji. Fužinarjti in Kanalu, bolj pa bi napredovali, če bi jib vse lelo vodil kvalificiran trener. • Kako ocenjujete kvaliteto odbojke v Sloveniji? »V Sloveniji nimamo vrhunske kvalitete, zato pa imamo toliko moštev, rekel bi srednjega razre- da, kot še nikoli doslej, v ljub Ijani je za odbojko res manj zanimanja, vzrok pa je v tein, da je na srednjih šolah ne igrajo več: te šole pa so bile vedno glavna baza za nove in nove igralce.« • Na Črnučah p« Je le precej gledalcev na tekmah. »letos so bile tekme kvalitetnejše in povečalo se je tudi število gledalcev. Zanimanje je tako naraslo, da se jih je mnogo zbralo «« na treningih.« • Letos Ste tudi pričeli urejati igrišče. »NI nam še uspelo, da bi postavili leseno hišico, ki smo jo že kupili, kjer bodo garderobi- za igralce in sanitarni prostori. Računamo, da bomo te stvari uredili spomladi.« • In tekmovanje v prihodnjem letu? »Ce bomo igrali s isto postavo kot letos, imamo možnosti za še boljšo uvrstitev. Ne moremo pa računati na nastope v zvezni ligi, saj hi v zvezni konkurenci samo za tekme članske vrste potrebovali vsaj dva milijona st. dinarjev. Lestivca slovenske odbojkarske lige — člani za sezono 1967: 1 Ljubljana 2. Branik 3. Jesenice 4. Maribor 5. Sava 6. Kana) 7. Izola 8. Triglav 18 18 18 18 18 18 18 18 48:16 48:19 44:26 37:39 33:38 32:39 37:38 28:41 34 34 31 27 26 26 25 25 VODIČ Avto Konec meseca decembra se bo začela redna letna registracija motornih vozil. Registracijo opravlja Uprava za upravno politične zadeve Ljubljana, Mačkova ulica 1 (Kresija), telefon 315-665. Poslej bodo registrirali motoma vozila eno leto od zadnje registracije, ne pa tako kot doslej vsa vozila meseca januarja. Devize Kreditna banka in hranilnica, Titova 55 (nasproti Gospodarskega razstavišča), telefon 313-264, izdaja tudi devize na potne liste. Uradne ure v ponedeljkih in sredah od 7.30 do 16. ure, v torkih, četrtkih in petkih od 7.30 do 12. ure. Kino MLADINSKI KINO »SOČA« (Akademski kolegij, Trg VII. kongresa, za Gospodarskim razstaviščem). Predstave vsak petek, soboto, nedeljo in ponedeljek ob 15., 17. in 19.30 uri, v nedeljah matineja ob 10. uri. Od 24, do 27. novembra ameriški barvni film »POREDNI DELFIN« (film posebej priporočamo mladini), od 28. do 30. nov. ameriški barvna film »SEVERNO PROTI ALJASKI«, od 1. do 4. decembra ameriški barvni film »TRIJE NAREDNIKI«, od 8. do 11. dec. zah. nemški barvni glasbeni film »FREDY POD TUJIMI ZVEZDAMI«, od 15. do 18. dec. grško-aimeriški film »GRK ZORBA«. KINO »SAVLJE« (zadružni dom) Predstave v sobotah ob 19.30, v nedeljah ob 16. in 19. ZBOR OBČANOV glasilo občinske kon- I ference SZDL Lju- S bij ana—Bežigrad. Iz- j baja vsak mesec. 1 Ureja uredniški od- | bor. Predsednik ure- I dniškega odbora: f Joško Pirnar. Odgo- 1 vomi urednik: Ja- | nez Snoj — Cena I izvodu: 40 starih di- j nar jev, letna,, naroč- | nima 300 starih di- | rtarjev, za delovne | organizacije . tisoč ] starih dinarjev. — | Tekoči račun pri NB 501-8-319/2 — Rokopise in slike pošiljajte na naslov: »Zbor občanov«, Ljubljana, Parmova 33.—Tiska ČP»Delo«. ure. 25. in 26. nov. angleški barvni cinem. film »STROGO ZAUPNO IFCRESS«, 29. 29. in 30. nov. angleški barvni cinemaskop film »LONDONSKI TAT«, 2. im 3. decembra jugosl, nem. barvni cimema-skop film »KRALJ PETROLEJA«, 9. in 10. decembra ameriški barvni cinemaskop film »VZEMI JO, MOJA JE«, 16. im 17. decembra ameriški barvni film »SAM SEM PROTI NASILNIKOM« 23. in 24. decembra ameriški film »SKRIVNOSTNA SOSEDA«. KINO »ČRNEČE« (zadružni dom) Predstavah v sredah in sobotah ob 19.30, v nedeljah ob 17. in 19. uri. 22. nov. ameriški film »OPERACIJA TEROR« 25. in 26. novembra francoski film »ČLOVEK IZ RIA«, 29. nov. francoski film »ANGELIKA, MARKIZA ANGELOV«, 2. in 3. decembra, ameriški barvni film »NA SLEDI BRODOLOMCEV«, 6. dec. ameriški film »IN TO SE DOGAJA«. 9. In 10 decembra angleški barvni film »HEROJI TELEMARKA«, 13. decembra angleški film »GOZD IZGUBLJENIH«, 16. in 17. decembra italijamsko-španski film »V SENCI ZOROA«. Knjižnica Ljudska knjižnica Bežigrad, Titova 61, telefon 311-403, je odprta vsak delavnih od 8.30 do 12. ter od 15. do 19. ure, razen ob sredah popoldne. Knjižnica Stožice, klub družbenih organizacij, Titova 201, je odprta v torkih od 18. do 19.30 ure. Knjižnica Črnuče, zadružni dom, je odprta v Sredah od 16. do 18. ure. Lekarna Lekarna »Bežigrad«, Titova 55 (nasproti Gospodarskega razstavišča), telefon 311-141, je odprta vsak delavnik od 8. do 19. ure. Matična služba Rojstva, poroke ali smrti se prijavi na matični urad Uprave za upravno politične zadeve Ljubljana, Mačkova ulica 1 (Kresija), telefon 315-663. Tam izdajajo vsa potrdila in tudi potrdila o državljanstvu. Mopedi Do konca leta morajo vsi lastniki mopedov registrirati svoja vozila. Na podlagi tehničnega pregleda dobijo prometno dovoljenje. Registraoi- Trolejbus Vozni red za trolejbusno progo štev. 8 Črnuče — Litostroj (ob delavnikih) Odhodi iz Črnuč: 5.11 5.19 5.27 5.35 5.43 5.51 5.59 6.07 6.15 6.23 6.31 6.39 6.47 6.55 7.03 7.11 7.19 7.27 7.36 7.42 7.54 8.06 8.12 8.30 8.54 9.18 9.42 10.06 10.30 10^4 11.18 11.41 12.04 12.28 12.44 12.52 13.00 13.08 13.16 13.24.13.32 13.40 13.48 13.56 14.04 14.12 14.20 14.28 14.34 14.46 14.52 14.58 15.04 15.10 15.22 15.40 15.58 16.16 16.34 16.52 17 10 17.28 17.46 18.04 18.22 18.40 18.58 19.16 19.34 19.52 20.11 20.30 20.55 21.05 21.25 22.25 23.25 Odhodi iz Bavarskega dvora na Črnuče: 4.50 4.54 4.58 5.06 5.14 5.22 5.30 5.38 5.46 5.54 6.02 6.10 6.18 6.26 6.34 6.42 6.50 6.58 7.06 7.14 7.30 7.38 7.46 8.00 8.23 8.48 9.12 9.36 10.00 10.24 10.48 11.12 11.36 12.00 12.15 12.23 12.31 12.39 12.47 12.55 13.03 13.11 13.19 13.27 13.35 13.43 13.51 13.59 14.07 14.15 14.23 14.31 14.39 14.47 14.57 15.16 15.34 15.52 16.10 16.28 16.46 17.04 17.22 17.40 17.58 18.16 18.34 18.52 19.10 19.28 19 48 20.05 20.23 20.41 31.05 22.05 23.05 jo opravlja Uprava za upravno politične zadeve Ljubljana. Mačkova ul. 1 (Kresija). Osebne izkaznice Osebne izkaznice izdaja ali zamenjava prijavni urad Uprave za upravno politične zadeve Ljubljana, Mačkova ulica 1 (Kresija), telefon 315-861. Uradne ure so vsak delavnik od 7. do 19. ure. Ples Festivalna dvorana (»Soča«), za Gospodarskim razstaviščem: v sobotah od 20. do 23.30, v nedeljah od 19. do 22.30 ure. Vodi mojster Jenko, igra ansambel »Cho-rus«. Sindikalna dvorana Podjetja za popravilo voz in strojev, Parmova 35: v sobotah od 19. do 22.30, v nedeljah od 18. do 21.30 ure. Igra ansambel »Aecord«. Restavracija Avtocamp Ježica (»Štern«): v torkih, petkih in nedeljah od 19. do 23. ure, v sobotah od 19. do 24. ure. Igra ansambel Ivana Papeža, v torkih in petkih poje Tatjana Gros. Pošta Pošta Ljubljana Bežigrad), Titova 70, posluje ob delavnikih od 7. do 19. ure, v sobotah pa od 7. do 14. ure; pošta Ljubljana 14 (Ježica), Titova 265, posluje ob delavnikih od 8. do 15. ure; pošta Ljubljana 12 (Savsko nase-Ije), Luize Pesjakove ulica, posluje ob delavnikih od 13. do 19. ure; pošta Črnuče posluje ob delavnikih od 8. do 15. ure; pošta Dol pri Ljubljani posluje ob delavnikih od 8. do 15. ure. Prenočišča Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev, Titova 98 (vhod iz Dimičeve ulice), telefon 312 233; prenočišče velja 1.500 in 1.200 S dinarjev, skupine imajo popust. Specialitete V gostišču Avtocamp na Ježici imajo vsak četrtek polževo pojedino. Vsak petek pa domače koline. Telovadba TVD Partizan Bežigrad, telovadnica v jami ob Vodovodni cesti: ponedeljek in četrtek ob 19.15 pionirke, ob 20.15 mladinke in članice; sreda in petek ob 18.30 pionirji, ob 19.30 mladinci, ob 20.30 člani; v nedeljah dopoldne prosta telovadba. TVD Partizan Savsko naselje, telovadnica v osnovni šoli »Borisa Kidriča«, Matjaževa ulica 4, vhod skozi avlo šole: v sredah in petkih ob 19. uri pionirji in pionirke, ob 20. uri mladinci in mladinke; v petkih ob 18. do 19. ure cicibani; v torkih od 18. do 21. ure starejši člani. Zdravstveni dom Bežigrad Kržičeva 10, telefon 310-533 Ordinacije Splošne ambulante (v pritličju in I. nastropju) Dr. Filip Jurman (soba 48) ob delavnikih od 7. do 13. ure, dr. Vinko Šarabon (soba 49) od 7. do 13. ure, dr. Kazimir Vrtačnik (soba 48) od 13. do 19. ure, dr. Jakob Pevec (soba 49) od 13. do 19. ure, dr. Jože Marolt (soba 175) od 7. do 11. ure, dr. Boža Smrekar (soba 173) od 13. do 19. ure, dr. Miro Jamšek (soba 172) od 6.30 do 12.30 ure, dr. Jurij Podgorelec (soba 172) od 13. do 19. ure. Zobne ambulante Otroška zobna ordinacija (v pritličju): Dr. Vera Grupčeva (soba 99) vsak delavnik od 7. do 13. ure, dr. Marija Planinšič (soba 100) od 7. do 13. ure, stom. Janez Pogačar (soba 100) od 13. do 19. ure. Zobne ordinacije za odrasle (v II. nadstropju): Dent. Ferdo Leskovic (soba 228) od 7. do 13. ure, dent. Jože Prezelj (soba 228) od 13. do 19. ure, dent. Franc Knez (soba 227) od 13. do 19. ure, stom. Nada Čepin (soba 226) od 13. do 19. ure, stom. Alenka Stare (soba 225) od 13. do 19. ure, stom. Janez Rupnik (soba 221) od 13. do 19. ure, dr. Barbara Vene (soba 226) od 7. do 13. ure. Ordinacija za ortodonti-jo (v pritličju): Dr. Franc Farčnik (soba 99) v torkih in četrtkih od 14. do 19. ure. Rentgensko slikanje zob (v II. nadstropju): Od 13. do 17. ure (soba 219). ČESTITAMO Dragi bralci, zastonj bomo objavili zapise o pomembnih dogodkih v vaši družini, pri prijateljih in znancih (rojstva, poroka, obletnica, diplome itd.). Delovni kolektivi, društva in organizacije, ob delovnih jubilejih čestitajte svojim članom v našem časopisu. Napišite nam: priimek in ime slavljenca (če je potrebno tudi: mlajši, starejši), stanovanje, kratek opis dogodka (ne pozabite, datuma). Naročnik se mora obvezno podpisati in navesti svoj naslov. Sporočilo pošljite na: »Zbor občanov«, Ljubljana, Par-mva 33. Ker je »Zbor občanov« bežigrajski časopis, bo najbolje, če je slavljenec doma iz bežigrajske občine ali pa če defa v bežigrajskih podjetjih. Obratne ambulante