PoMninu plačana t gotovini
Posamezna številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo m uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73.
Leto XXII. &t. *•
K rani, 1. Januarja 1938
izhaja vsako a -boto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 26.- Dla, četrtki no 10 Din.
Kmetu pravo vzgojo
Cas, v katerem živimo, zahteva celega človeka — zahteva mnogo od vsakega posameznika. Da kmet potrebuje dandanes več znanja je umevno samo po sebi. Ta potreba po čini večji izobrazbi najbolj potrebnega in najbolj razširjenega sloja >v držav?, je rodila naša društva in različne kmetijske šole, ki so v prvi vrsti namenjene že šoli odrasli mladini. Namenjene tisti mladini, ki tako samozavestno stopa v svet, v življenje, brez vsakega pra-tegu znanja. Ljudstvo se rado oprijemlje pouka, ker ve, da mu bo nekoč koristilo. Poglejmo, posebno v zimskem času po naših dvoranah in šolah, koliko ljudi posluša predavanja, igre, petje itd. ter se s tem izobražuje. Kakor pa mora vsaka vzgoja temeljiti na nekih gotovh načelih, tako mora tudi kmetska, ako hočemo kmeta obvarovati njegovega propadanja. Na nekatere osnovo bi rad opozoril, ki se ponekod vse premalo povdarjajo. In te so:
t. Verski moment je najvažnejši in podlaga vnaki vzgoji. Kaj pa je tisto, kar človeka krepi in mu daie moč? Ali no vera? Lo opazuj-mo ga pri delu. Z vzklikom ..Križ božji" se loti težkega dela. Hvaležno se ozre proti nebu, ko mu ženica prinese skromno kosilo — in zopet h'ti na delo. Nič se ne pritožuje, sni je vse svojo trplienje podari Stvarniku — Bogu svojemu, proseč ga obilnega blagoslova. In to lepo in gorečo molitev moli dan na dan, tako preprosto in tako goreč«. Ali ni tedaj neod-pnstljiv greh nekaterih, ko z zan^liivim obrazom, s posmehom na ustn;cnh spremljaio njegovo moltev, pa so obenem štejejo med njegove prijatelje in vzgoiitelje.
Vsi njegovi prdelki so izpostavljeni premnogim vremensk'm nezgodam Upravičeno priznava, da so v božjih rokah. V upu ž'vi od rane pomlad1 do pozne jeseni. Če prihrute nevihta, toča ali povoden j _ vse je v h'pu uničeno. Nem in un'čen stoii sredi polja. V duhu v'd; ženo in otroke, skrb in strah ga prevzame. Ali mu ni obupati' Skrb zase ga ne briga, a spomin na svoje drago mu trga srce. Pa se spomni Njega, ki ga je tako vroče in iz srca prosil blagoslova in se potolaži: ,.On je dal, On je vzel" ter s podvojeno silo hiti na delo. Upanje v Boga ga je obdržalo pred pudcem (or mu dalo novih moči.
2. „Naš kmet je surov in robat", slišimo večkrat govoriti. Res, ne zna se priklanjati — 'io bi se mu tudi ne podalo _ tudi govori nekam bolj trdo, vendar to še daleč ni vzrok krute in obče obsodbe. Naša društva in šole so že mnogo storile, da se splošna izobrazba širi. vendar je še premalo. Pod spretnim in
smo treni ni vodstvom se bo tudi naš kmet ogla-dil v vseh ozir.h. Ako bomo prav ravnali in mu razširili obzorje splošne izobrazbe, če se bo prav vzgajala mladina, tedaj bodo psovke raznih neotesancev na našega kmeta popolnoma izg.nile v čast vsemu slovenskemu narodu, v čast v vsem, ki so pripomogli in še bodo, da bo beseda „kmet" častnu in ne zbadljivka.
3. Še važnejšo kakor splošna vzgoja, je strokovna izobrazba. Citanje knj g, časopisov, obi-skavanja predavanj naj postane našemu kmetu vsakdanja hrana, da bo lahko spoznal v9a dobrine novega časa. Ravno letošnji fantovski večeri nudijo obilo dobrega gradiva, obilo kmetskih vprašanj se obravnava pri sestankih, o katerih se doslej še nj Culo. Vse pa silno važno, da lahko spoznamo današnji čas in vse njegove potrebe.
4. V srcih kmečkega naraščaja moramo gojiti ljubezen do domače grude. ..Sveta si zemlja in blagor mu, komur plodiš". Ta Zupančičev nauk utrjujmo v mladih srcih, v srcih onih, ki so s to zemljo v vednem stiku. S čutom in ljubeznijo naj jo obdelujejo. O, ko bi znala naša mladna ljubiti rodno grudo, ne bi tisoči vzdihovali po tujini, ne bi se naš:m sinovom pila srčna kri po tuih rudn;kih in plavžih. Ali je čudno, da zre oče s strahom v bodočnost? Saj so ga zapustili otroci, na katere je zidal vse svoje upanje. V duhu je videl svoje sinove in hčere — kako mu pomagajo pri delu. O, kako mu krvavi srce, ko odhaja drug za drugim, ne meneč se za prošnje s;ve matere, ne za glasno tarnanje skrbnega očta, ne za pritajene vzdihe rodne grude. V svetu vidi prostost, denar, in to ga zavedo. Naloga je vseh. k; jim je obstoj našega naroda res pri srcu gojiti v mladih srcih kmečkega naraščaja pravo živo ljubezen do domače grude. Saj je naša domovina tako lepa, tako čudov'to krasna in tako bogata. O, tudi druga mesta so lepa, a najlepša je le rodna vas, rodna gruda. Tla, kjer nam je tekla zibel, kjer nas je uspavala mati z milo slovensko pesmijo, ta tla naj ljubi naš kmet z vsem srcem, z vso dušo. Prenehalo bo izseljevanje, prenehal bo beg v mesta in blagostanje bo vzcvetelo. Tudi ljubezen do kmečkega poklica, do tega najstarejšega in najbolj potrebnega stanu, jim utrjujmo. Stan očetov naj bo drag in ljub tudi sinu.
Skrb.mo, da se bo bohotno razvijal rudeči nagelj za zelenimi polkenci. Ozračje naj se napolni z duhom rožmarina. In med cvetjem naj v lepih nočeh zopet zaori lepa slovenska pesem, zopet naj se raz'ega ponosni fantovski vrisk — sebi in domovini v ponos.       — lj. —
čurskega procesa". Na obtožbo, ki vsebuje med drugim tudi to, da so poizvedbe odkrile, da Prešern sploh ni nikdar kupi tako dragega kolesa in da je dotično polomljeno kolo kupil najprej neki Rozman za 1200 din in ga potem prodal Prešernovemu bratu za 950 din, je odgovor 1 obtoženec, da radi kolesa ne more več dati točnih podatkov, tudi se vsega ne more sedaj po šestih letih točno spominjati.
Trdovratno je vztrajal pri prvotni izjavi, da je g. Umnik nahujskal ljudi proti njemu, ki so mu razbli kolo in tudi njega pobili na tla. Prišel je za tem do narednika g. Snabla in mu to javil, leta pa mu je svetoval, naj gre domov in bodo pozneje to ured'li.
Kot priča ?e bil zaslišan narednik Snabl Ivan, ki je bil takrat komandir orožniške postaje v Smledniku, ki dobro pozna obtoženca. Potrdil jo, da je bi g. Umnik v njegovi bližin- prav takrat, ko je pršel k njemu Prešern, vendar je odločno zanikal, da bi slišal od g. Umnika klce: „Fanta ubijte. Kolo razbijte!" Priča g. Umn k Anton je povedal, da vse do takrat ni poznal Prešerna in zaradi tega tudi ni mogel hujskati proti njemu da pa je Prešern v Šenčurju izkupl. je bil sam kriv, ker je vpil: „Dol s papežem! Dol s Korošcem!" To je dalo domač;m fantom dovolj povoda, da so skočili za niim. Prešern je kolo vrgel v jarek, sam pa poiskal zavetje pri Lukčevih. Cela vrsta prič tako Kosirnik Miha. Gašperl;n Matija s*ar., Jenko in drugi so izključili vsako možnost, da bi -bil g. Umn;k zavpil: „Fanta ubijte, kolo pa razbijte!" Nobena priča pa ni potrdila obtožence vega ugovora.
Razumljivo je, da n-' bil Prešern s tek-mi pričami n;č kaj zadovoljen, zato si je želel še drugih prič ter se je obravnava nadaljevala 17. decembra.
ZasVšnne so bil' priče Mohar Janez, Stroian Fil;p. Teršan Franc, Volk Luka in Dolinar Jožef. Nobeden ni mogel potrditi obtožončevega zagovora. Že pred le*om dni je povedala žena Volka Luke. da ie nrišel Prešern Jožef k Volku in ga nagovarjal, da naj zanj priča in da mu bo dal 50 d;n. če bo zanj dobro izpadlo. Volk Luka io to zan'kal. njegova žena pa k razpravi ni nr;51a. K razpravi «o bili povabi ioni tnd; še OHak Stanko, Jerai Edvard in Grabeč Franc. Vsi triie so v beogrniskem procesu prčalj ugodno za Prešerna Vsi ti triie pa so od razprava izostali ter je Oblak Stanko pismeno spo-
Obremenilna priča šenčurskega procesa" pred sodiščem
Minulo je že več kot pet let, odkar je bil pred državnim sodiščem v Beogradu znani ..šenčurski proces", ki je Slovencem še prav živo v spominu, kakor bi se godil pred dnevi, kateri pa je obenem slika tistih strašnih časov, ko so bili preganjani naši največji možje. Minuli so ti časi, prestano je trpljenje. Spoštovanje, kj ga kaže naše ljudstvo do teh preganjanih mož, pa jim daje zadoščenje za vso Mninoto in klevete, ki so letele nanje.
Nu glavni razpravi „šenčurskega procesa" v Beogradu je bil obsojen kakor znano tudi g. Umnik Anton iz Šenčurja na 1 mesec strogega zupora in v plačilo odškodn ne za razlvto kolo v znesku 1930.— din. Obsojen je bil na podlagi pričevania Jožeta Prešerna iz Smlednika.
Jože Prešern, katerega g. Umnik poprej uploh poznal ni, je pred sodščem V Kranju in pred preiskovalnim sodnikom v Ljubljani izpovedal proti g. Umniku Antonu, da je hn iskal množico z besedami: „Fanta ub;i*e! Kolo razbijte." Trdil je dalje, da je g. Umnik nahujskal fnn*e. da so mu (Prešernu) razbili kolo. ki ga io kupil za 2000 d'n in je bilo takrat vredno že 1500 din.
Ze 10 VT. 1933 je g. Umn;k vložil po svojem zastopniku ovadbo zoper Prešerna radi lažnega
zapriseženega pričevanju pred državnim sodiščem v Beogradu. Po g. Umn ku vložene obtožbo pa apelucijsko sodišče ni dopustilo češ, da se g. Umnik ni pridružil kazenskemu postopku kot zasebni udeleženec. G. Umn,k je na to vložil novo ovadbo radi lažnega nezapriseženega pričevanja v Kranju in Ljubljani. Po dolgem po-čivanju so bile izvedene po zvedbe in preiskave, ki so zbrale proti Prešernu tol ko obremenjevalnega grudiva, da je naposled državni tožilec dv gnil obtožbo zoper 'Jožeta Prešerna radi lažnega pričevanja. Razprava je bila pred sodiščem že 7. avgusta t. 1. in se je takratni sodn k g. Gorečan postavil na stališče, da ne gre samo za prestopek lažnega pričevanja, ampak za zločin lažnega zapriseženega pr;čevanja, za kar je pristojen mali kazenski senat. Na priz;v državnega tožilca je ljubljansko apelacijsko sod šče razveljavilo to sodnikovo rešitev ;n odredilo ponovno razpravo pred sodn;kom poedineem za v ponedeliek 13. decembra. K obravnavi je bilo povabljenih 12 prič. Zasebnega udeleženca g. Umnka ic zastopa! odvetn;k g. dr. MeguSar, ob*oženec Jože Prešern pa se je zagovarjal sam.
Pred sodnika so prinesli na mizo velikanski kup sodnih spisov, ki izvirejo iz velikega -Sen-
Srečno ter uspeha polno Novo leto 1938 želita vsem naročnikom, čitateljem in so-tmdnikom
uredništvo in uprava
ročil, da nima s Prešernom Jožefom ničesar skupnega, da nič ne ve in da radi tega ne pride k zaslišanju, ker ničesar ne ve o njem. Med čitanjem pričevanj iz beograjskega procesa je g. sodnik izključil javnost. Državni tožilec je predlagal osebni prihod prč Oblaka Stanka, Jeraja Edvarda .in Grabca Frnnea. žene Volka Luke, novo pismo o glasu in nov kazenski list ter še 19 prič, ki bodo mogle izključiti možnost, da bi bil g. Umnik izrekel besede, radi katerih je bil obsojen in ki bodo deloma konfrontirane s pričami Oblakom Jerajem in Grabcem ridi okolnosti, ki so jih te prče netočno izpovedale. Pismo o glasu je izdala občina Smlednik v letu 1933, ko je bil župan še Bohinc Jernej. To pismo o glasu zatrjuje, da je Prešern Jožef na dobrem glasu. Prešern Jožef pa je bil že preje večkrat kaznovan ter je bil 13. 12. 1937 pripeljan k razpravi iz zapora. G. sodnik pa je vse / predloge zavrnil, zaključil razpravo in obsodil/ Prešerna Jožefa na 2 meseca zapora radi ia-ne -ga pričevanja, ker je vedel, de je kolo stalo lit 950 din, pa je pr;čal. da je dol zanj 2.000.— din, ter je prejel od Umnika odškodnino' za kolo i( znesku 1.500 d'n. G. Umn;ku pa mora povrnitif
razPko v znesku 550__din. Oprostil pa ga jei
obtožbe, da bi bil vedoma lažno pričal glede! Umnika, češ da je rekel: „Dol z izdajalci, kolo razbijte, fanta pa ubijte" in da se mu glede \ tega dela pričevanja ne more dokazati sub?ek- 1 t;vne krivde. Prešern se ni zadovoljil s sodbo, priziv pa je vložil tudi državni tožilec.
Poteklo je že pet let, predno se je moglo doseči vsaj delni uspeh v tem znamenitem šenčurskem procesu. Iz sodbe pa se razvidi, da bo poteklo še mnogo časa in da bo treba Se mnogo truda ;n napora, predno bodo razkrinkani vsi kr;vopr<'sežn;ki iz tega procesa '"n predno bo razkrinkano tsto ozadje, ki je vodilo te priče na kriva pota
Tržiškl „umotvori
Tržič, 30. XII. 1937.
Nismo prijatelji političnih intrig in časopisne, ga prerekanja, ker se zavedamo, da od tega nimajo nobene koristi niti občani niti občinsko gospodarstvo. To je bil tudi razlog, da smo dalje časa molčali o spletkah in lažeh, s katerimi bi naši maloštevilni nasprotniki radi onemogočili ali vsaj zavrli uspešno delo da lašnje občinske uprave. Molčali smo, ker smo bili mnenja, da vsak pameten občan sprevid:, kaj občinskemu gospodarstvu bolj koristi: ali smotrno, nesebično in nepristransko delo, ali pa morda brezpomembno lajanje nekaterih oblasti željnih gospodov.
Ta naš molk pa so gotovi „prosv:tljeni" tr-žiški krogi, sodeč po njihovem obnašanju, napačno tolmačili. Ker sami niso bili nikdar vajeni, da bi svojo strankarsko zagrzenost žrtvovali, kadar to zahtevajo obče gospodarske korist1 občanov, zato jim tudi ne gre v glavo, da bi bil kdo drugi sposoben kaj takega. Toda vzrok za naš molk so morali imeti in ker „pre-brisanci" hočejo priti vsnki stvari do dna, so tuhtali (drugega pametnega dela itak nimajo) in najbrže tudi „:ztuhtali": Bore se nas! To je bil po vsem videzu sodeč zaključek njihovega „noporneen" možganskega dola za gospodarske kor;sti občne. Tak razveseljiv zaključek pa so naibrže smatrali za sebe usoden veter, ob katerem lahko brez skrbi stresejo svoio že tolikokrat -preizkušeno modrost" v ..Jutru". 7 duševnimi močmi so pometli posledn ie ..otrobe" po svojih ,.skisnn'h" mož<*on:h in SCltaVH prelep „slnvosnev" svo}: -bistroumnost'", katerega ie uvidevni -Ttitrov" urednik vtaknil v svoi H4 pod poglavje o -sedmih smrtnih grehih". Pod
ta svoj „umotvor" so dovolili podpis g. Lončarju v nadi, da bo to ime visoko povzdignilo vrednost članka. Pri tem pa so pozabili, da je zvezda g. Lončarja v Tržiču že davno zašla in njegovo ime ne pomeni za Tržičana prav nič več kot pa ime najbolj preprostega in revnega občana. Če bi bil pa g. Lončar morda sam avtor omenjenega članka, (o čemer pa zelo dvomimo) potem bi pa imeli Tržičani v rokah ključ do „zagonefke", po kakšni poti je prišel on s svojim gospodarstvom na boben. Z ozirom na ta duhovit članek, pod katerim je stalo ne preveč pr ljubljeno ime g. Lončarja, smo v zadnji številki -Gorenjca" istega opozorili na netočnosti oziroma pomanjkl j'vosti, katere so se v članku nahaiale Ta potreben pouk pa je šel g. Lončarju menda močno na živce, misbl je, kakor tudi vs>' njegovi sotrndnki, da se i:h res boi;mo, oziroma, da vsa} njemu oporekati ne smemo. Mi pa na niegovo brezpomembno ;py;co ponovno povdarjamo in pribuerno: G. Lončar, zavedite se že vendar enkrat da niste več vse-
Fotografirat na dom
pridem brez poviška cene. Garantiram, da bodo ravno-tako lepe slike, kot slikane v ateljeju-
Foto JUG, - Kranj
BTRAÍS ž
»GORENJEC«
mogočni narodni posip nec, kateri je t parlamentu podpisoval l.suno za izgon jezuitov in da pomenite manj, kot pa najnavadnejši volilec. Tisti časi, ko ste si' za enkratno pot v Beograd dali izplačati 25.000 din (poznamo človeka — gospodarja, kateri za isto pot porabi 1000 din), so že daleč za nami in se jih bomo spominjali samo še z občutkom, s kakršnim se spominjamo največjih nesreč in katastrof. Po vaš h gospodarskih metodah in nasvetih se pa na žalost ne moremo in ne smemo ravnati. Ne zato, ker ker bi morda ne bili učinkoviti, ampak zato, ker učinkujejo ravno narobe kot pa željno mi in vsak pameten gospodar. O tem je vsak Trži-čan, kateri se ni skregal s pametjo, trdno prepričan. Za vašo obdolžitev strankarstva smo se pa »maščevali" s tem, da suio enoglasno glasovali za gostilniško koncesijo vaše soproge, kljub temu, da smo mi s tvojo nekdanjo gostilno imeli nemalo sitnosti od vaše strani. Kje je potem strankarstvo, naj presodijo občani, če Vj nočete.
Ves ostali »prosvitljeni* krog pa prosimo, naj nam oprosti, če je morda razočaran s svojo »bistroumno" ugotovitvijo našega strahu, kajti iz »duhovitega* Jutrovega članka smo dobili vtis, da ste gospodje zmožni, samo ne vemo česa. Za občino koristnega gospodarstva gotovo ne. Ne zamerite nam. fe bomo skušali brez vašega dovoljenja, po svojih močeh popraviti napake (nekaj srno jih že), katere ste zakrivili vi s svojo toliko hvaljeno gospodarsko »sposobnostjo".
Če bi vas pa Se kdaj zasrbela kakšna »gospodarska" žilica, nam pa kar sporočite svoje želje na nač'n, kot ste ga vajeni. Samo nikar se ne blamirajte s tem. da bi se pod vaše gospodarske nasvete podpisovali gospodari!, ki se nahajajo s svojim gospodarstvom na bobnu.
Demagogija
Kranjski občinski odbor je med mnogimi važnimi zadevami uredil tudi vprašanje vodarine. Na zadnji seji je sprejel odsekov predlog, da gospodarsko šibkejšim iz bivše primskovske občine dopusti plačevanje puvšaliranc vodarine. Vjš no pavšala je odsek določil soglasno.
Član odseka je tudi g. Kerč Franci ki je soglašal z vsemi odsekovimi sklepi, ter je torej bil tudi za malenkostno povišanje pavšala, ki je moral  biti povišan  iz tehničnih razlogov. Pavšal pa še ni dosegel vodarine, ki jo plačuje-V jo oni, kateri imajo števce. Poročevalec odseka V- ing. Mlakar je torej v sporazumu z g. Ker-|'cm predlagal izpremembe Človek bi torej pri-akoval, da bo g. Kerč torej tudi na seji ob-i č nskega odbora podprl odsekov predlog. V občinskem odboru se vedno bolj uveljavlja stvarno in resno razpravljanje   To  je razveseljivo dejstvo, ki najbolj tepe po ustih tiste, ki so iz katerihkoli   razlogov nezadovoljni s sestavo se-
danjega odbora. Morda spada med te slednje tudi g. Kerč. Na sestavo tega odbara jc sicer pristal in podpisal kandidatno listo, ni pa zanj glasoval m je torej dal samemu sebi nezaupnico. Zdi se, da ga stvarno in resuo delo obč.n-skega odbora še ni prav nič poboljšalo, Kakor ga je vzgojila njegova delavska organizacija, ki hoče z demagogijo komand.rati delavstvo, tako se g. Kerč torej uveljavlja tudi v občinskem odboru. Nastopil je proti odsekoveniu predlogu in torej tudi proti svojemu lastnemu ter predlagal, da naj se poviša vodarina tudi onim, ki imajo števce, češ če se vodarina poviša gospodarsko .iibkejšim naj se torej poviša tudi gospodarsko močnejš m.
Občinski odborniki so se sprva čudili dema-goškim izvajanjem g. Kerča, ko pa so zvedeli, da jc g. Kerč član odseka in da je soglaša! z njegovimi sklepi, pa so soglasno odobrili odsekov predlog, s tem odklonili torej tudi predlog g. Kerča. Občinski odbor ni naklonjen demagogiji. Demagogi torej'v občinski odbor ne spadajo. — Torej...!
Kaj pravite?
Nekdo me je opomnil, da sem prebral v nekem lističu zelo »objektivno" kritiko o nastopu naših fantov in deklet, ki so ga imeli v Kranju pod pokroviteljstvom bana g. dr. Marka Natlačena. Slučajno sem zapazil, ko sem prebiral zelo »objektivno" pisane vrstice, dve kritiki, ki sta si bili v tako velikem nasprotju, da je kar vpilo. Tu sami superlativi, v Ljudskem domu pa vse zanič.
Prepričati sem se hotel, če je res točna taka trditev in hvala, pa sem se v nedeljo nalašč
Vse za zimski sport!
' Domače smučI:
Din 55 —, 60-— Prvovrstne »Arta" smuSI D. 7R-—, 85'-„ArtaM elitne smuči Din 90--, 100--
Palico loikovo la. D. 35 Bambus, p per D 45-Tonkin Bpecial D' «v-
Scidl vezi otr. D. 33 — moško ali dumske D. 39
Lodon u dres", modro ali rjavo barve m Din 55, 76 Orifr liroNki lodni I ir.   14», IA0. Nopremočljivo bl»gn ta votrno plašče Din 38. Kronska svila Din 60.
SnmoprodaJ« org. Švicarskega folnga „W»tro" in „\Vincrn" za simičrske drese in jopic i m Din 50, fiO Smučarski nepremoClj vi čevlji Din 250 —
IVAN SAVNIK, KRANJ
Ogejte si n:iso Uloibol
potrudil v sokolski dom v Stražišče, čeprav ne-rud zahajam v hiše, kjer nimajo nič slovenskega. Pričakoval sem res nekaj, kar bi b.lo tehnično na vrhuncu, kar bi odgovarjalo sodobni telovadbi. Zmoti) sem se; takoj v začetku sem se prepričal ravno v nasprotnem, posebno če še upoštevam dolgo dobo neprekinjenega delovanja, velikih in izdatnih podpor ter ne vem še kakšnih vse olajšav, ki jih imajo sokoli.
Prva točka je bila pesem sokolsk h legij, ki so jo peli vsi oddekli. Če rečem, da so jo peli, je milo rečene*, saj smo oučutili vse kaj drugega, kakor pa človeško petje.
Naraščajnice so nastopile z vajami na gredi; manjkali so jim celo osnovni gibi, kaj šele, da bi \aja odgovarjala sodobnemu duhu.
Pri udeležbi 70 ljudi (všteti tudi majhni šolo-neobvezni otroci) je prikorakalo 6 telovadcev, ki so skušali pokazati višek orodne telovadbe na bradlji. Pričakoval sem nekaj izrednega, to bi moralo tudi biti, saj nemoteno delujejo in gojijo telovadbo že leta in.leta.
Zelo sem se pa začudil, da je naraščaj pokazal svojo spretnost in znanje za — zastorom. On je namreč pokazal tri skupine, ki pa so jih izvršb vedno za zastorom ter sc pokazali gledalcem šele po izvršenem dejstvu v končnih pozah. Ker sem videl na odru bradljo, sem mislil, da bo najmanj 6—8 stoj, nevem kako težko
izvedenih, pa se mi je vse skrilo za zastor. da res ne moreni oceniti te ttčke.
Velik aplavz in vihar odobruvanja so želi člani. Pa ne radi telovadbe, ne, ampak radi lepe in enoine obieke: vsi so imeli lepe bele hlače, bele čevlje in bele majice. Ko so pa začeli izvajati vaje sa jnn je lak.', zmedlo, da .so kar obstali. Tudi pri drugem poizkusu (tiso prišli do konca. Vsled silnega smeha gledalcev so jo morali žalostni in potrti odkorakati nazaj za — kulise.
Naj'bo dovolj! Moram pa pribiti, da sokoli v Stražišču še daleč niso pokazali tega, kar SO pokazali naši fantje in dekleta v Ljudskem domu v Kranju, če hočemo biti pravični in upoštevati, da bi sokoli morali biti zdaj na višku svoje slave — vsaj glede telovadbe, katero so mogli gojiti podprti od vseh merodajnih faktorjev v državi. Če upoštevamo, da imajo tudi dobro plačane župne vaditelje ali prednjake (v vojski sedaj tako pravijo onim konjem, ki spredaj vlečejo), bi morali pač pokazati nekaj boljšega in lepšega.
Mislim, da bom v prihodnje prav gotovo bral zelo »objektivno kritiko", da so sokoli v Stražišču ne samo na všku sodobne moderne telovadbe, temveč da so celo za 15 let naprej, recimo v letu 1953.
Gledalec.
Tedenske novice
KRANJ
Himen. V nedeljo sta se poročila gdč. Štefka rlorjančičeva z gospodom Jankom Lenček, slaščičarjem v Ljubljani. Mlada gospa je bila zelo pridna in agilna prosvetna delavka, cesto smo jo gledali na našem odru. Mlademu paru želimo obilo srečel
V torek so pokopali na Primskovem Nežo Pelko. Pokojna je ležala doma težko bolana ce-1 h 6 tednov, bila je tudi operirana v ljubljanski bolnici, vendar vse zdravniške intervencije niso mogle rešiti dragocenega zdravja. Prepeljali so jo domov, kjer je podlegla in zapustila moža ter 6 letnega sinčka. Naj počiva v miru!
Pred Božičem je v mestu napravila policija ter orožništvo rac jo na vse postopače in delo-inrznež.e, ki so se v zadnjem času zopet priklatili v mesto. Po raznih hlevih in pristavah so zalotili nkrog 20 sumljivih tipov, ki so jih aretirali, nekaj od njih oddali v sodne zapore, neka i pa izgnali.
S'Ives*rovali bomo seveda v Ljudskem domu! Preskrbljeno ie za dobro kapljico in tudi dolgčas nam ne bo. ker nastopajo na odru naši naiboljši konvki. Baie bomo zvedeli kraniske novice za leto naprej in nazaj in videli baje
celo ženo — v čebru. Kdor ne bo prišel, je seveda ne bo videl. Ker so sedaj čebri zelo dragi, bodo pobirali vstopnino din 5 za osebo, kor
se bo čeber razsul _      tudi ni čuda če bo žena
v njem — in bodo morali kupiti drugega.
»Gorenjski rejec malih živali v Kranju vljudno vabi vse člane, prijatelje in ljubitelje malih živali na članski sestanek, kateri se vrši v nedeljo dne 2. 1. 1938 v društvenem prostoru gostilne Lukeš, Kranj, Glavni trg ob 9.30 uri dopoldne.
Za člane obvezen sestanek, ostali vljudno vabljeni. Odbor.
Krajevni odbor Udruženjn vojnih invalidov v Kranju sporoča, da ima svoj občni zbor dno ». januarja 1938. ob 9. uri dopoldan v veliki dvorani hotela Stara pošta.    Dolžnost je vsakega
Novoporočenci!
Že od Din 40'- naprej dobite 6 lepih fotografij.
Foto JUG, - Kranj
fBSJBEBtSXBi&SSà
Gorenjci nosijo TI V AR-jeve obleke,  Ker so dobre in poceni
TIVAR OBLEKE
Mimica Zagorska:
Pod Triglavom
(Zgodovinska povesi iz I. 1 + 13. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje)
»Pismo imam v torbi, toda nesem ga Podgorcu, tam bomo zlomili pečate in ga prebrali, V obraz nam obetajo, za hrbtom se rogujo."
»Se ne bodo dolgo," je zardel Klander.
Tovorniki pri prvi mizi so vstali in se odpravljali, Anžnn jc vsipal srebrnike po mizi, plačal je zase in za tovariše.
»Kam ste sedaj namenjeni?" je vprašal Ožbalt.
»Domov v Skofjo Loko, odtum pa še sami ne vemo kam. Kamor nam bo pač gospod£.r velel iti."
»Po malo pozvedite, kaj se godi po gradovih," jim je velel Klander.
Anžon se je glasno zasmejal in prešerno rekel:
»Kaj neki počnejo v gradovih? Vino p jo in pesmi pojo, v turnirjih se zabavajo in tlačane v ječe zapirajo. Če slišijo, da se kmet iz spanja budi, se jim to prav imenitno zdi in pravijo, da bodo upornike tako pobili, kakor bi zajce v zanjke lovili."
»Tako?" je zategnil Klander. »No, ti že veš, saj tovoriš grajskim."
»Kaj bi ne vedel. Toda zdaj moramo iti, do Loke se pot presneto vleče. Ostanite zdravi in srečni, možje!"
»Tebi naj pu ne zmanjka pesmi in srebrnikov!" so mu klicali pivci.
»Dokler mi tega ne bo zmanjkalo, bodo oštirji dobro živeli jn ljudje bodo še dolgo poslušali tovorniško pesem."
Pokril si je klobuk in šel, zu njim so šli Peter, Andrej in Miklavž. Natovorjeni konji so zahrzali. V hišo se je cula Anžonova pesem:
»Tam gor' na Koroškem pa lipa cvete, pod lipo sedelo je mlado dekle, iz oči so ji padale grenke solze." Pri Svetem Janezu je zazvonilo poldne. Na sejmRčn je potihn'10. ljudje so se strnili v posamezne gruče, odkrivali se in molili. Potem pa so se zopet razšli vsaksebi, hrup je postal še večji, kakor je bil poprej. Hlapci beneških trgov-
cev so gonili pokupljeno živino, nekateri so tudi začeli odhajati domov.
..Ljudje se že razhajajo," je rekel Rado. »Tudi jaz moram iti."
»Da, glavni del sejma je v kraju," so pritrjevali pivci.
Nekateri so že plačevali zupitek in sc odpravljali od Jezerska. Tedaj je zunaj zavrelo, potem pu vse potihnilo. Po listi grobni tišni so pa privreli prav v hišo klici:
»Po njih! Udarite!"
»Kdo je slišal kaj takega? Lopovi malopridni! Pobijmo gadjo zalego!"
»Pobijmo gadjo zalego I"
Pivci so plaino gledali drug v drugega. Niso vedeli, kaj ta hrup pomeni. Zunaj se je začni klic:
»Rado Veharjev, udari po njih!"
»Udari, Vehar!" se je začulo sto glasov.
Kaj jc? Kaj jo tu?" je hlastni mladi svobodnjak.
»Pojdimo gledat!" j,, velel Klander in starcu so oči čudno bleščale.
Zunaj je množica razkačeno rjula in stiskala pesti. Pred fuž;narji. ki so prodajali železo, so stali trije biriči na konjih. Rado, Klander in krofasti krojač so pazljivo vlekli na ušesa, da bi kaj izvedeli.
»Kuj pa je?" je vprašal Klander blizu stoječega Bohinjca.
..Ilartnian je pogini biričo z ukazom, da morajo spoditi fužinnrje s sejrna domov, železo pa ugrabiti."
..Kaj?" so zazijali puntarji. »Kako mora to storiti?"
Okrog biričev so se gnetli ljudje, pretili so in kleli, udorti pa ni upal nihče, Konji so besno plesali, Izmed fu-žinarjev je stopil domači podjetnik Primož Lavrenčič in je vele! biričem:
»Če so vam cele glave ljube, se mi brž poberite odtod j"
..Tebe bomo slušali, pes!" se je besno zadri eden izmed njih.
»Jnz pes? Od kogn? Od tebe pritepener?" je vnil Primož, da so ga vsi okoli stoječi dobro slišali.
Birič je tedaj potegnil izza pusu pasji b'č in je z njim udaril moža čez glavo in pleča. Primož je zatulil, iz ust se mu je vlila kri.
Rado je vse to nvrno gledal in poslušal, ko pa je videl nezaslišano drznost in surovost grajskega hlapca, je kri
zavrela v njem. Ni se več zmenil za krojača in Klundra, planil med množico, pehal ljudi vstran in se preril do fužlnarjev,
»Kaj hočejo?" je vprašal fužinnrje in bliskul z očmi. »Prepoditi  nas  hočejo  domov,   vzeti  nam  železo," hO tožili.
»Odkedaj je to varn dovoljeno?" »Kaj tebi mar?" se je spet zadri oni surovi birič. ..Ti mi ne boš ugovarjal! Ja/ ti pokažem!" »Maščuj me, Vehar!" je hripal Primož in brisal krvava usta.
»Pomagaj nam! Po njih!" so divje rjuli sejninrji in silili vatlj, Rado se jih je otresel in je stopi tik pred Ivriče.
»Kako se upate preganjati svobodne fužnarje s sejmišča?" je vprašal in jih kar prebadul s Črn'mi očmi.
»Tebi nismo dolžni odgovarjati," je rekel oni surovi birič in z levico potegnil pusji bič izza pasu.
Rado je videl to, od togote je postul smrtno bled. Desn»-ca mu je potegnila meč kar samu od sebe.
„Z bičem me boš, z bičem?" je zapihal skozi stisnjene ustnice.
Meča slu se zobliskala, konj jc besno plesni, sejninrji so od strahu pridrževali dih v prsih. Zdaj je brizgnila kri, biriču je padel meč iz ranjene roke. Rado je odskočil, bled. Birič je tulil, ženske so rjule od strahu, možje so pa do bili pogum. Od vseh strani je začelo leteti kamenje in podobno,
,.l'o njih! Pobijmo jih, gade!"
»Udari. Vehar!"
Konji so začeli hrzali in se vzpenjati, ljudje so se umikali pred njimi, biriči so jih zapodili v divji dir. Spremljalo jih je divje vpitje in škodoželjen smeh.
Ko so birči pobegnili, so se vsi Zginili okrog Primoža m Radota. Vsi so hiteli vanju in ju spraševali:
»Ali to močno boli, Primož?"
»Se boš kmulu pozdravil?"
»Jaz sem le dober, birič pa ne bo še tako kmalu," je odgovarjal fužinar.
Val navdušenja je zdaj hotel zaliti Radota. »Udari na gradove, Veliar!"
Mladi svobodnjak ie pa malomarno vtaknil meč nazaj še krvi ni obrisal. Ljudje pa 9» vpili na ves glas:
»GORENJEC«
STRAN 3
Rudolf Florjančič
Ključavničarstvo
-==    KRANJ BfBBr—
aR
tlllllilllllillipiIllHI
i
te
'■f!v
želi srečno Novo leto I
Moderna škarjasta omrežja, ogrodje za sončne plahte, vrtne, stopniščne in balkonske ograje, štedilnike, železna vrata in okna, ter vsa v to stroko spadajoča dela izdeluje po zmernih cenih
Vsak mesto od 3. do 10. tedeil
ostankov
Flanele, barhenta, svile, modno-volnenih kamgarnov, štofa, belega blaga za rjuhe, brisač,oksfordov itd.-- Zelo znižane cene.
Crobath
Kranj
člana in članice, da se udeleži tega občnega zbora. Povabljen je tudi delegat od oblastnega odbora iz Ljubljane, da nam bo razložil položaj ob novem invalidskem zakonu, ki upamo, da bo kmalu rešen in nas rešil sedanjih gmotnih težav. Na tem občnem zboru bo obdaritev revnih članov in član.c, kateri so organizirani pri naši organizaciji. Tovariši in tovarišice, na ta občni zbor pripeljite tudi one vojne invulide, vdove in sirote, katere še niso organizirane in spadajo pod naše okrožje. Odbor.
V Beogradu je sokolska župa na občnem zboru sklen la, da bode odslej obvezne strelske vaje za naraščaj. V Beogradu gotovo nimajo strelskih družin, ki bi mogle širiti strelski šport, temveč je morala vzeti to nalogo gokolska Župa, Večkrat so se že nekateri starši pritoževali, da njihovi otroci ne obvladajo slovenskega — materinega jezika. Ni čudno, saj jih že v ljudski šoli, ko še niti materinega jezika ne obvladajo muč jo s srbohrvaškim jez.'kom, tako da na koncu ne znajo ne enega ne drugega. Tako smo bili v nedeljo zopet priča, da je nastopila nekje šolska mladna v skladu z „veIiko nacionalno idejo" s pesmijo v srbohrvaškem jeziku, ki je morda niti tretjina gledalcev n' razumela, da o otrokih sploh ne govorimo. Le tako naprej! Toda, da bi slovenski narod zbr sal' s svela, ne bo n'kdar uspelo! Če se pa pred svetom tako radi in upravičeno postavljamo s slovenskimi knjževnmi produkti, potem je dolžnost nas vseh in zlasti Soln'kov, da s slovensko lepoto seznanijo mladino tudi takrat, kadar nastopi pred javnostjo.
Srbi bi bili lahko vzor domoljubija. ko sebo nikdar ne zala je ali skriie'o! Slovenci smo in ostanemo, pa tudi noši mladina bo ostala slovenska, če je nekaterim s novom slovenskih mater prav aH ne Dober Slovenec, dober Jugoslovan in nikdar izdajalec svojega rodu!
„Javi!o kopališče" v Zdravstvenem domu je v petek dne 31. decembra 1937. odprto od 8. do 17. ure.
Slovensko planinsko društvo v Kranju si je
postavilo nalogo, da podere staro in raznndajo-čo planinsko postojanko Vfalvazorjevo kočo pod Stolom v prihodnjem letu in sezida na istem mestu novo. ki bo odgovarjala vsem potrebam planinstva in bo'služila tudi kot letovišče.
Nekateri kranjski planinci in plannke so sklenili da vzamejo slovo od stare bajte in sturega leta nu Silvestrovo v Valvazorjevi koči. Oskrbnica gdč. Murica je o tem že obveščena in je obljubila, da nam preskrbi udobno bivanje pod gostoljubno streho zadnjič v starem letu v stari koči.
Koča je oddaljena od postaje v Žirovnici pičle 1 in pol ure; kolovozna pot z ruznimi bližncami je zložna, odlično markirana z navadnimi markacijami, orientacijskimi tublcami in napsi: „Vroče"? „2ejni"? »Trpite"' „I.e po-trpite!" „Kmalu bo!" „Valvaz.orjeva koča".
Pridružite se, ljubitelji našega Stola, vljudno Vas vabi načelnik 55PD Kranj! Na svidenje in dobrodošli!
ŠENČUR
Prosvetno društvo iz IIrastja ponovi "igro »Mala pevka" pri nus nu Novega leta dan. Pri-četek popoldne ob 3. uri. Ker je predstava zelo ganljiva in vzpodbudna v vseh ozirih ste vsi Šenčurjoni in okoličani toplo vabljeni.
Vljudno vabi odbori
NAKLO
Naša gasilska četa bo priredila v nedeljo dne 2. januarja popoldne ob 3, uri v Stari šoli burko „l)va paru se ženita". Mnogi te burke niso videli, čepruv so jo v Kranju morali
Couch zof e, otomane, divane
in vae tapetniške izdelke Izvršuje točno tn solidno
V.TONEJC
tapetnlk, Kranj
igrati ti krat. Upamo, da pri nas ne bo ljudi, ki bi ostali doma. Vse, ki so željni lepega razvedrila, vljudno vabijo gasilci.
BESNICA
Fantovski odsek je prvič nastopil na sv. Štefana večer v gasilskem domu v Sp. Besnici s prav lepo „lgro o jezičnem dohtarju", ki se jim je tako dobro posreč.la, da ne more nobena kritika do izraza.
Burka je izzvala med občinstvom mnogo ziba-, ve in smeha. Vsi igralci so svoje vloge prav dobro rešili. Po končani igri pa so fantje zapeli nekaj prav lepih pesmi.
Fantje, dobro ste pokazali prvi nastop, tako je prav, le tako naprej! Želimo še takih prireditev.
Tudi gasilci so se zdramili. Izvedeli smo, da gasilci pripravljajo za večer Novega leta zelo zabavno igro. Nato pa se vrši prosta zabava v gae. dvorani. Prav je, da se tudi gaslci enkrat zdramijo, saj smo že mislili, da so popolnoma zaspali. Toda tukaj bi pa radi na nekaj opo-zorli, kar ne bo nikomur škodovalo, namreč, da se ne bi zgodilo, da bi radi te zabave drugi dan ko je nedelja, kdo ostal brez maše. Upamo, da bo v tem oziru vse v redu. Vsem naročnikom in čitateljem Gorenjca želi srečno, veselo in zadovoljno Novo leto, — dopisnik.
ŠMARTIN PRI KRANJU
Prosvetno društvo priredi v petek 31. XII. t. 1. ob 7. uri zvečer v Šmartinskem domu S Ive- 1 strov večer pri pogrnjenih mizah. Na programu je več šaljivih prizorov in polnočna slika.
V nedeljo 2. januarja 1938 pa ponovi naše društvo veselogro v treh dejanjih »Razočarani svatje." Prijatelji smeha in poštene zabave vljudno vabljeni.
PREDOSLJE
V starosti 90 let je umrl Joža Beton, po domače Soršekov oča, v Predoslj h. V mladosti je bil 28 let nepretrgoma zaposlen pri Zabretu V Britofu. Naj v miru počiva!
Osnutek občinskega proračuna za 1. 193S-39 leži v občinski pisarni v pogled vsakomur, Vsak davkoplačevalec lahko pristavi svoje pripombe in eventuelne predloge.
Nove jaslice v cerkvi vse občuduje. Vsak jih je vesel in mnogo se jih je že oglasilo, da radi prispevajo po svojih možnostih k temu napredku.
Ne samo.igra temveč tudi petje, kupleti in godba je na programu za Silvestrov večer. Ne pozabite kupiti vstopnice v predprodaji.
Letošnji božični prazniki. Povsod skrbijo za to, da se božični prazniki obhajajo kar najbolj slovesno. Pravijo, du v božičnih praznikih zvonovi najlepše pojo, orgle najlepše done in iz človeških grl se si šijo najlepše božične pesmice. Toda pri nas je bilo precej drugače: Na Sv. dan pri jutranji maši ni bilo nobenega slovesnega pritrkavanja — zvonilo je kot zn kako prav navadno nedeljo, med povzdigovanjem nobenega zvonjenja, med tako zvano pastirsko mašo smo molili žalostni del rožnega venca, pelo se je samo pri veliki sv. maši, pa še to petje ni bilo na kakšni posebni višini. Z eno besedo lahko rečemo, da pravega božičnega razpoloženja pri jutranjih sv. mašah ni bilo in če ne bi zagledali v cerkvi naših novih in prelepih veli-ličastnih jaslic, sploh ne'bi vedeli, da smo obhajali po ljudsko pojmovan največji praznik v letu — Jezusovo rojstvo. •
Upravičeno se sprašujemo med seboj gospodarji in gospodinje, zakaj moramo biti v tako velkili praznikih ravno mi najbolj prikrajšani? Ali nismo tudi mi vredni, da se nam da za božič v cerkvi vsaj nekaj božičnega razpoloženja? Ali se ne bi moglo uvesti slovesnega pritrkavanja pred sv. mašo in pa zvonjenja med pov-zdgovan jem, nli se ne bi moglo peti vsaj dve sv. maši, recimo med zornico bi molili veseli del rožnega vencu, za pastirsko in veliko sv. mašo pa je 'epih božičnih pesmic v izobilju nu razpolago. Na sv. dan pa nam .es w bi bilo treba premišljevati v rožnem vencu Kristusovega trpljenja, ko bi vendar moruli poveličevati Njegovo rojstvo. Z zvonjenjem in lepo ubranim petjem si vendar dvigamo naše misli k Bogu in tuko ustvarjamo razpoloženje za našo notranjo poglobitev, ki nam je prav v današnjih čas h tuko neobhodno potrebna.
Merodajne faktorje lepo prosimo, da bi naši želji ustregli.
Gospodarji in gospodinje.
BREZJE
V nedeljo 19. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor živinorejskega selekcijskega društva na katerem nam je spregovor 1 več vzpodbudnih besed g. Ovsenik iz Predoselj. Za uvod nam je obrazložil pomen našega organizatoričnega kmečkega gibanja. Za zgled nam je stavil slovaške kmete, ki so s svojim 30 letnim zadružnim delom na tako visoki stopnji, da potom svojih produktivnih in nabavnih zadrug sami določajo cene kmetskim prdelkom. G. predavatelju, ki se mora kot kmet boriti z istimi težavami kot mi, se za njegove vzpodbudne besede naj-prisrčneje zahvaljujemo. Po sprejetju pravil je bil izvoljen odbor samih priznanih živinorejcev.
Novoporočenci
ki se poročite na Brezjah, pridite se fotografirat za spominsko sliko k
Foto JUG, - Kranj
Sadjarjem!
Kranjska podružnica Sadjarskega in vrtnar, društva je imela svoj 13. občni zbor na sv. Štefana. Poročilo o delovanju in račune je zbor potrdil. Voljen je bil dosedanji odbor. — Sklenilo se je prirediti sredi marca sadjarski tečaj. Na tem tečaju bo govor o sadjarstvu sploh, o sadnih škodljivcih in še posebej o preceplje-i vanju drevja. Kdor ima drevje, ki sploh noče roditi, ali pa ima malovreden sad, ta naj to drevje precepi s sorto, ki mu je všeč. Kako se to vrši, bo videl na tem tečaju, kjer bodo štirje izvežbani precepljevalci precepljevali drevje na Berjakovem vrtu.
Kdor ima torej tako drevje, naj že zdaj pogleda, katero bo treba precep:ti in s čim. Eni imajo primerne cepiče že doma ali pri sosedu. Drugi naj pa pišejo koliko jih žele in kakšne, da jih bomo o pravem času naročili. Cepiči se režejo koncem februarja z vrhov rodečih dreves. Potem jih pa do vporabe denemo v vlažen pesek in hladno klet. To je treba točno izvršiti, ker s slabimi cepiči ne moremo doseči dobrih uspehov,
Janko Zirovnik.
GLAVNI ODDELEK FINANČNE KONTROLE V KRANJU.
4.365-37.
Stev
R A Z G
o izmenjavi Prav.lnika c
m H LI OGLASI
Za vsako besedo v milih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, iapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Prodam brejo svinjo 9 tednov ter dva prašiča po okroglo 50 kg za pleme. Gostiina Rozman. Zgornja Bela, p. Preddvor.
Mlad fant se želi izučiti za avto-mehanikarja. Naslov v upravi.
Sprejme se takoj služkinja, ki je vajena tudi kuhe. Naslov v upravi.
Išče se soba event. dve s kuhinjo 1. ali 15. januarja v mestu ali okolici. Naslov v upravi
LAS
višini, načinu pobiranja in kontroli pri pobiranju banovinskih trošarin na vino in žagnje. Banovinska trošarina na vino znaša 1.— din
za en liter vina, na žganje pa 5__za hektoli-
tersko stopnjo. To trošarino plačujejo tudi privatni konsumenti, to je osebe, ki je doslej niso plačevale-. Uvedena je transportna kontrola, to je vsako vino v količini nad 10 litrov in vsako žganje nad 3 litre mora biti ob transportu krito z listino, ki se dobi pri finančni kontroli ali pri občini. Najvužnejše določbe .novega pravilnika, ki je že v veljavi, so te-le:
1. ) Uvedba splošne transportne kontrole;
2. ) Obdavčba privatnega konsumti;
5.) Trošarina se plača takoj ob vkletenja v toč Ino klet;
i) Odprava pečatenja posode;
5. ) Prijavna dolžnost vinogradnikov ob prodaji vina in
6. ) Kazen nadomcstilnega zapora, I i se izvrši le tedaj, če stranka sicer n'ma premoženja.
Vsi lastn;ki tovornih uvtomolvlov in drugih ^ozil se opozarjajo, da morajo imeti ob prevažanju vina in žganja kontrolni list ali svobod-nico, sicer se jih smatra za soudeležene na tihotapstvu.
Kmet je prost trošarine na žganje, toda le tedaj, če je žganje iz lastnih snovi. Kdorkoli — tudi kmet — prozvaja žganje iz lastnih ali kupljenih snovi, mora svoj proizvod v 24 urah prijaviti finančni kontroli (ne pri občini) ter plačati ustreza jočo trošarino. V Kranju, dne 28. decembra 1937.
Starešina glavnega oddelka:
Višji poverjenik: Janko Torkar, 1. r.
Knjige, mape, bloke, albume, odjemalue knjižice, kaširanje slik in zemljevidov, itd. izvršuje po izredno ugodnih cenah
Knjigoveznica
TISKOVNEGA DRUŠTVA
V KRANJU
(za farno cerkvijo)
Sprejme se mlada in zdrava vajenka za izdelovanje gornjih delov za čevlje. Naslov v upravi.
Srečno in veselo Novo leto želi cenj. strankam
Zupan Ivan
krojaštvo ČIRČIČE 12 — KRANJ
Orečno Novo leto
želi vsem cenjenim odjemalcem
ŠTER MIHAJLO
ČEVLJAhTTVO KRANJ, Jenkova ulica št. 112 PODRUŽNICA DUPLJE
ter se priporoča za nadaljni obisk.
Srečno ter uspeha polno Novo leto 1938 Vam želi
Štefan Vari
glavni zastopnik Zavarovalnice Dunav
KRANJ - KLANC
Srečno, veselo ter uspeha polno
Novo leto
zeli vsem cenj. /gostom in se jim še na d ulj o  priporoča »a njihovo naklonjenost
MIRO PETERLIN
HOTEL KRANJSKI DVOR
Vsa dola se izdelujejo elegantno, trpežno in ceneno. Javne knjižnice imajo popust!
Srečno in veselo novo leto 1938 I
DOM. ČEBIN
Premog, drva, koks PODRUŽNICA v KRANJU
Vidovdanska cesta — Telefon 14.
Zahvala
Vsem, ki so z nami sočustvovali in izrazili sožalje ob prerani smrti nepozabne soproge
Neže Pelko
se najiskreneje zahvaljujeva.
Posebna zahvala gre g. dr Petri-ču za izkazano požrtvovalnost in naj-vestnejšo zdravniško pomoč, č. g. župniku Pečku za vso tolažbo in vodstvo pogreba. — Prisrčna hvala vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Kranj, 29. dec. 1937
Žalujoči soprog in sinko ter ostalo sorodstvo
STRAN 4
SILVESTROVANJE
v dvorani hotela ,Stara pošta4
Bar Jazz orkester Ples
Vstopnina prosta.
Nakup svinjskih kož!
Kakor vsako leto tako tudi letos kupujem po najvišjih dnevnih cenah svinjske, kakor vse druge vrste kož v vsaki množini. Srečno novo poslovno leto Vam želi
R. B a t i s t i č
Stražišče-Kranj
Srečno ter uspeha polno Novo leto želi vsem ter se priporoča še za nadalje tvrdka
FRANC SEKNE
tesarsko podjetje HUJE 25 — KRANJ
Nova trgovina!
Vse kar rabi skrbna gospodinja
bo ot vorjena na Sfari cesti št. 9.
J. KRELJ
v ponedeljek 3. jan. 1938.
Bližnji in daljni soseščini hočem ugodit s svojo novo zelo čedno in nnjskrbnejše urejeno
trgovino z meš, blagom:
najde v bogati zalogi, ki jo imam; posebno pa opozarjam, da se bo pri meni dobila izvrstna moka, iz katere se peče najboljši kruh, najlepše potice in pecivo. Soseščini Stare ceste ne bo več treba hoditi tako daleč po potrebno špe-cerijo, saj bo dobila vedno sveže blago ob prijazni postrežbi odslej naprej
p™v h]i™ _ PRI KRELJU
Za obilen obisk se pri poroča in želi Stara cesta štev. 9.
srečno Novo leto J KRELJ.        ,„._„ „.      . .__.
__ (poleg Zdravstvenega doma).
.Noji ponos« eiiguntnl na rom šive- ' lakastl čevlji za gospodje. Za r' t k smoklngu In fraku najp Ikln«' .<\|sl 90. Fina Izdelava 1 soliden okras Jamčijo za njihovo eleganco.
Fine nogavice Iz flora v raznih vzorcih In barvah, iv kupite en par. piiaete se po drugega, ker ste lili r. nJim zadovoljni.
vsaka elegantna In praktična gospodinja pozna vr-Une naših nogavic »Prin-ceva«. katere so tanke, trpežne pa poceni.
		
SREČNO NOVO LETO želi Justina Jakofčič modni salon — KRANJ	Cviček pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopunska ulica II.	SREČNO NOVO LETO ŽELI M. BEVK KRANJ
		
Žarnice pregorele
sprejme v popravilo oziroma v zamenjavo Z doplačilom od din 6'50 dalje
„Obnova žarnic"
pri Franio Nadižar
Kranj, Prešernova u I. 18.
Vsem, ki se nameravate fotografirati!
Pri boljšem fotografiranju naredim po dva posnetka in pri vpogledu preb šele naročite fotografije. (Oglejte si naše izložbe!)
Foto JUG, - Kranj
Pozor! Ženini in neveste!
Nudim Vam Veliko izbiro lepe morske trave, žime, cvilha, posteljnih vzmeti (fedrov), in za vezanje istih, močne vrvice in motvoz.
Nadalje nudim cvilšne vreče, vrvi za perilo, kokusove predpražnike in razne taške iz motvoza.
Imam pa tudi v zalogi vseh vrat vrvarsko blago kakor: strange, uzde, vrvi, gurte, biče, bičevnike in motvoz vseh vrst itd.
Vsem mojim odjemalcem se najtopleje zahvaljujem in priporočam, ter želim SREČNO IN VESELO N,>VO LETO!
A. ŠINKOVEC - KRANJ — vrvarna.
HRBHIIHICB tU POSOmniCBti KRRI11U
»m. m HUMIH nu iniiMiiiM.......nuni......iiiiiMimiiiiriiiiiiiMmMniiiiiniiMimi..............min ........■miHi««........111.....—minil—......mi."
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vlnge na tekoči račun. — Hran Ine vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razgolago
Nove hranilne vlope se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak   čas   brez napovedi.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranju.
Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Krün ju.