V. Vodnikovo slavljenje.
Kaj ne, ljubi bravzi! de fte vfe, kar Ano vam v nafhih novizah dosdaj od rajnziga gofp. V. Vodnika, flavniga krajnfkiga pevza, sa pokufhnjo dali, vfelej s vefeljem brali. Ali vam ne bo morde vfhezh, ako vam tukaj od njegoviga shivlje-nja nekaj povemo? Le poflufhajte naf, to je on fam od febe sapifal:
„Rojen fim 3. §vezhana 1758, ob 3. uri sju-tra, v gorni §hifhki na Jami per S hibertu is ozheta Joshefa, in matere Jere Panze is Vizha. Dedez Juri Vodnik je rojen v §hent Jakobu uni kraj §ave, fe je pershenil na Trato pod Goro nad Dr avlam i k hif hi S h i b e r t. Potle kupihifho v Sjhifhki na Jami, ime feboj pernefe v leti 1730, vmerje 1774, ftar ofemdefet in pet let. Je rad delal in vino pil. Vezhkrat mi je fam pravil, kako fta on inunjega ozhe Miha hodila na Hravafhko, kupzhovala s prefhizhimi, vinam in platnam, sraven dober kup v ofhtarijah shivela. Ve-zhidel Vodnikov je posno ftaroft doshivelo; dva brata inu ena feftra mojga dedza fo mene doftikrat peftovali, inu potle hvalili, kader fim pridno v fholo hodil.
Devet let ftar popuftim jegre, lushe inu derfanje na jamenfkih mlakah, grem volan v fholo, ker fo mi oblubili, de snam nehati, kader ozhem, ako mi uk ne pojde od rok. Pifati in branje me je uzhil fholma-fter Kolenez 1,767, sa pervo fholo ftriz Mar-zel Vodnik, Franzifhkaner vNovimMeftu 1768 inu 1769. Od 1770 do 1775, poflufhamper Jesuitarjih v Lublani fheft latinfkih fhol. Tiga leta me shenejo muhe v klofhter kJFranzifhka-
narjam, flifhim vifoke fhole, berem novo mafho, fe s obljubami saveshem; al 1784 meLublanfki fhkof Herberstein vun pofhle, duf he paft. Krajn-fko meje mati uzhila, nemf hko inu latinf ko, fhole; laftno vefelje pa lafhko, franzosko inu fploh flo-venfko. Kamenje posnati fim fe vadil 1793.
S ozhetam,Marka Pohlin, Dif kalzeatam fe isnanim 1773, pifhem nekaj krajnfkiga inu sa-kroshim nekitere pefme *.), med katirmi je od šari o v o 1 j n i g a K r a j n z a komaj enmalo branja vredna. Vfelej iim shelil krajnfki jesik zheden narediti.
Baron §higa Zois, inu Anton Linhart mi v leti 1794 narozhita, kalender ##) pifati; to je moje pervo delo, katiro tukaj vfim pred ozhipo-ftavim, de fe bodo fmejali, inu s menoj poterplenje imeli. Zhe bom shivel, ozhem f he katiro noro med ludi dati; nafhi naftopniki bodo faj imeli kaj nad nami popravljati inu bruliti. — Pifano na Gorju-fhah v bohinfkih gorah 1. dan Roshnizveta 1796."
Do tega zhafa je Vodnik fvoje slavljenje fam popifal. K njegovimu laftnimu pifanju fhe to le pri-Itavimo:
V leti 1797 gaje fhkof grof Herberstein v Ljubljano poklizal in duhovnika pri f. Jakobu isvoljil. Tukaj je sazhel „Ljubljanfke novi z e" pifati, ktere je J. F. Eger natifkovalin poredama fhteri leta, to je od leta 1797 do 1800 na* fvetlo dajal, ki fe pa dan danafhnji prav pored-kama dobe, in ki jih morebiti, fkorej bi rekel, malo nafhih bravzov posna, odkterihfam gofp. Vodnik tako le pifhe:
§mo fiare Novize Negodne drobnize,
Nam dobri fo kotje
Sa delat napotjej §e bomo smedile Ifkavza«^dobile.
Pretekla bo sima? Saftojin naf ifhe: Nobeden naf nima,
Ko jes in bukvifhe.
Komaj je Vodnik tukaj eno leto dolshnofti prid-niga dufhniga paftirja opravljal, fo ga she uzhe-nika vLjubljanfke latinfke fhole poklizali, kjer je vezh let s velikim vefeljem, prisadevanjem in pridani likasheljno mladoft rasne uzhenofti uzhil. Ravno tazhaf je on tudi domazhe ^lovenze, umne prevoditelje, ki fo f. pifmo v flovenfki jesik pre-itavljali, s fvetam in v djanji podpiral, in vezhkrat mu je tudi duhovni sborLjubljanfke ftolize novi prevod f. pifma dal pregledovati.
Vezh prijatlov flovenfhine fo ga nagovarjali, de bi fvroje pefmi, ki jih je pofamesno pel, fkupej na fvetlo dal. Tega nagovora vefel, jih kmalo vezh prav lepih odbere, ter jih pri J. Rez er ju v Ljubljani v letu 1806 pod nadpifam „Pefme s a po-kufhno"da natifniti, in med ljudi pofhle. — Na-fledno leto, to je 1807 je pa „§ulzhbo med vitesamaLamberginPegam" (^das Turnier zwi-schen den beiden Rittern liamberg und Pogam), pefem krajnfkiga naroda, na fvetlo dal, ki jo je gofp. J. A. Supanzhizh v nemfhki jesik preftavil.
Potem, ki fo bili v latinfkih fholah po želim zefarftvi sa vfako fholo pofebni uzheniki poterjeni, je naf h domorodez gofp. Vodnik uzhenik semljo-pifa in dogodivfhine v  imenovani uzhilnizi poital,
*) Pifanize od lepili umetnoft na letu 1781. **) Ta kalender   je pod imenam   »Velika   Pratika'<   v letih 1795, 1796 in 1797 na fvetlo dajal.
139
sa ktero je tudi prekrafne bukve dogodivfhin v nemfhkim jesiku fpifal, ki fe imenujejo : „Geschichte des Herzogthums Krain, des Gebietes von Triest und der Grafschaft Gorz."
V leti 1809 je dal on tudi pefmi sa Bram-bovze na fvetlo, ktere fo fe od uft do uft po zeli desheli tako rasfhirile, de fe fhe dan danafhnji fem ter tje peti flifhijo. Tiftim, ki jih morebiti fhe ne po-snajo, tukaj le eno sa pokufhnjo damo, ktera fe glafi:
„Brambovfka dobra volja.a
Kar fmo mi brambovzi                     Narpred Zefarjovo
Vezh nifmo zagovzi                           Sdravizo pit.
Volje fmo shidane
Dobro nam je.                           Kralja ni gorfhiga
F olka ni bolfhiga Kaj neki    maramo                            Kakor je Zefar Fronz
$amo to baramo                                Kakor fmo mi.
Ke fo fovrashniki?
Ih zlim o pobit.                           Sdaj pimo tizhino
Na Z efarizhin o Drava zhigava je                              Sdravje, naj lilia
§ozha zhiga-va je                              Vezbno zvete.
lh bomo varvali
Kdo jih zhe pit.                         She fmo natozhili
Ga bomo pozhili Prid'te fovrashniki                            Zefarfki Vaj vodi
Prid'te rasbojniki                              Na vafho zhaft.
Tepeni bodete
Val* je prema].                           §ami naf vodite
Pred nami hodite Polzi, Eftrajhari                               Sa vami pojdemo
Zhehi, nu JMadshjari                         JJerze vela!
Vii imo sa eniga
Eden sa vfe.                              Domove varite
Prav gof podarite Mi vaf povabimo                               Shenize matere,
Ki ne posabimo                                 §tari moshje.
Kakfhni vojfhaki fcc
Saj mite sJ nam!                        Nevefle hibize
Terzhmo na kupize 8' verham natozhimo                        Ko nasaj pridemo
Kosarze, hozhemo                             Poroka bo.
Ko je bil s Franzosam na Dunaj i mir poterjen, fe je tudi v Ljubljani*kih fholah veliko preobernilo, in naf h Vodnik poftane vodja latinf kili fhol, kmalo po tem mora tudi uzhilnizo umetnikov in rokodelzov prevseti, in ravno tazhaf je bukve „P i f men oft ali Gramatiko sa perve f hole fpifal, ki jih je L. Eger v leti 1811 natifnil.
Njegovo nar vezhi in koriitnifhi delo, ki fi ga je naloshil, je bilo: JNf e m f h k o - f 1 o v e n f k o -1 a t i n-fki fl o v ar, kakorihnigs i o s nami vred domazhi pavijani she sdavnej pogrefhovali. Pridno in s velikim trudam je flovenfke befede sbiral, koder koli je hodil, predenj jih je okoli 30 tavshent v floven-fkim jesiku sa imenovan flovar fkupej fpravil, kterga je miflil v leti 1813 natifniti in med pavijane po-flati; ravno satd gaje tudi prijatlam pifmenftva osna-nil, in pervi lift she natifnjen v roke podal: to de kmalo potem fe je sopet vojfka s Franzosam is no-viga vnela, in to delo ni moglo od rok iti, ampak je moralo saftati, noter do danafhnjiga dnel Pazh velika fhkoda, de ni dosorelo in ftoterniga fadii doneflo!
Po dokonzhani franzoski vojfki poftane nafh she prileten gofp. Vodnik uzhenik laf hkiga jesika in flovftva, dokler gaje negoden mertud 8. dan Profenza 1819 proti defetim svezher sadel, in is fredc njegovih prijatlov vsel, kteri s želim flovenfkim nar o dam vred fhe dan danaf hnji po njemu shalujejo.
Na Ljubljanfkim pokopalifhu pri f. Krifhtofu po-
zhiva, kjer fo mu njegovi prijatli in ljubovniki v
vezhen fpomin kamen s naflednim napifam poftavili:
VALENTIN VODNIK
rojen 3. Svezhana 1758 v §hifhki, umeri 8. Profenza 1819 v Ljubljani.
Ne hzhere ne fina Po meni ne bo — Dovelj je fpomina Me pefmi pojo !
'     Poftavili 1819, popravili 1839 prijatli.«           Danecki.
140