PROLETAREC JE |) K A V S k I LIST ZA MISLEČE ČITATELJE jT. — NO. 1665. PROLETAREC Official Organ Yugosluv F<*, ISIS CHICAGO ILL., 9. AVGU STA (August 9). 1939 R..Mi.l>.4 W««kljr al 2301 3«. Lawod«U Aa«. LETO—VOL. XXXIV. Težave USSR v "LJUDSKI ZASTOPNIKI" ŠLI NA POČITNICE pogajanjih zvezo z Anglijo MESETARENJE ZA KORISTI IN OBLIGACIJE. SPORNO VPRAŠANJE BALTIŠKIH DEŽEL. -VOJAŠKI VESČAKI ANGLIJE IN FRANCIJE NA POSVETOVANJIH V MOSKVI cVmu zavlačevanje v pogaja--zvezo z Anglijo sklene, bo ob njih za zvezo med Anglijo in enem sklenila tudi trgovsko po-sovjeUko Rusijo, ki trajajo že godbo z Nemčijo. Nasprotniki par mesecev? Nihče točno ne nacizma so želeli, da bi Stalin vt\ kaj mislita o tem Chamber-' rohnel proti nacizmu kakor je lain in Stalin. Prvi je zvezo prej njegov komisar vnanjih predlagal v kampanji, da se u- zadev Maksim Litvinov, toda tavi pohod agresivnih sil. Mo- uvideli so, da je idealizem iz kva je posebno dokler je bil ruske vnanje politike izginil in komisar vnanjih zadev Maksim bil .nadomeščen s tako zvano l.itvinov vneto poudarjala na- realistično, praktično politiko, čelo kolektivne varnosti. A mo- n nakovski mir jo je razočaral. K«™««* »n Polj*. Chamberlain je šel tolažiti Hit- Anglija skupno s Francijo it rja na svojo pest in mu v ute- jannči neodvisnost Poljske in ieuje apetita podaril Cehoslo- Rumunije. Slednjima preti Hit-vu-ko. Francija — zaveznica lerjev tretji rajh. Ce ju napade reške, je sledila Chamberlainu. obti hkrati ali posamično, bo Rusija za svet niti vprašana ni francosko - angleško jamstvo bila. čeprav je bila zaveznica ma*° držalo, ker bi bil v taki Francije in s njo vred v za- v°inj Keografični teren v prilog vez n rAt v u s čehoslovaško. Hitlerju. Angleška in Franco-, _ _ , ska armada ne bi mogli na Polj- Nova taktike Moskve sko Francija in Anglija bi Vsled monakovskega mira je Nemčije na francoski meji ne vlada sovjttske Unije morala mo?li premagati in tudi na premen i ti taktiko, posebno ie, morju bi ji ne mogle v voja-ker jo je Chamberlain diploma- škem oziru kaj prida škodovati, ti;* 110 izoliral in se ji spet prija- Predno bi torej mogla Francija teijsko približal tele ko je želel in Anglija Nemčijo izčrpati v imeti njeno go. podarsko in voj- vojni, bi bila Poljska, ali Runo moč neoporečno na svoji munija, ali obe, že pod tretjim strani. t rajhom. Tako je ponudil Stalinu zve- RU'i'a odi 2 ioča sala zo. v kateri bi bile vodilne drža- "Migom ve Velika Britanija, Francija in Vli» drugačna situacija pa bi USSR. Slednja naj bi bila sicer nastala, če bi v Uko vojno pole bolj postranskega pomena. •**!« tudi aovjetaka Rusija. Odločala bi London in Pariz. Kežim sovjetske Unije te ponudbe ni hotel kratkomalo sprejeti, dasi je bila vlada v Londonu mnenja, da bo hlastno pobegel po nji. London v smoli Hogodilo se je obratno. Rusija je predlog načelno sicer sprejela, a zavrnila skoro vse angleške pogoje. Niti ni pokazala volje, da se ji mudi v kako zvezo. Kakor nalašč je zavlačevala pogajanja, sprejela kako točko in jo potem spet zavrnil. Nasprotniki hitlerizma so to početje v Moskvi razočarano motrili in začeli verjeti, da se Nemčija tajno pogaja z Rusijo za hrbtom Anglije in Francije* kot so trdila mnoga poročila. Posebno je bilo to verjetno tudi radi tega, ker je Stalin sam v fnemu svojih govorov izjavil, da Rusija ne bo hodila po kostanj v ogenj, da se bi opekla v korist drugih, in da tudi ako IKe zborovanji ilriiMlev in klubov P. M. Konferenca klubov JSZ in druitvev rasnih jednot ter tm, dalje kulturnih društev in de-m v, ki so vč I in jen i e Prosvetni matici v zapadni Pennsglva-n'ji se bo vršila v nedeljo 20. •vgu*ta v Strabanu, v dvorani društva Postojnska jama it. >38 SNPJ. Prične .e ob 1. pop. Po končanem zborovanju bo P'kiiik v Drenikovem parku. Konferenca klubov in dru-MfV Prc svetne matice sa clove-l*nd.»ko okrožje, ki vključuje Ona meji na Poljsko in Rumu-nijo. Ima ogromno armado, si-rovme in velike zaloge municije. V Rumuniji in Poljskem to dobro vedo, vzlic temu se vladi obeh dežel bojita sovjetske premoči. Ne ena ne druga ni za prihod sovjetskih armad v njuno ozemlje v vojni proti Hitlerju. Vzrok je. ker se posedujoči sloji obeh dežel boje, da bi v slučaju zmage sovjetske čete ostale na Poljskem, ali v Rumuniji, in "pridružile" prvo ali drugo, ali obe "zmagoviti" deželi sovjetski Uniji. Anglija je Rusiji vsled tega predlagala, da naj jima pomaga le z municijo, aeroplani, živili in drugimi .potrebščinami, ter na morju kolikor mogoče. V Moskvi so poslušali, argumentirali in dokazovali, da bi bila v tem položaju Rusija smatrana za manjvredno zaveznico, zato ji je pod častjo sprejeti tak pogoj. Baltiške dežele Dalje je Rusija od Anglije in Francije zahtevala, da če bo ona jamčila neodvisnost Poljske in Rumunije in jima pomagala* ako ju Nemčija napade, morata Anglija in Francija za- (Nadaljevanje na 5, strani.) Kdo v resnici prejema podporo iz blagajne pod p. organizacije? Radnikovci v Piftsburghu izdajajo za svojo propagando med Slovenci list z mikavno zvenečim imenom "Naprej". Nedavno je na svoj zavajalni način priobčil laž, da prejema Proletarec od SNPJ za oglase vsak teden $35, to vsoto pa daje "Proletarec" nato svojemu uredniku. Resnica je, da ne daje SNPJ za oglašanje v "Proletarcu" nikomur niti niklja. Ne zdaj, ne nikoli prej. Isti radnikovci, ki so dopustili to laž v svoj slovenski list, pa prejemajo od podporne organizacije International Workers Order za oglašanje v svojem "Radničkom Glasniku" okrog $2,500 na leto. Torej jim plača IW0 več kot enega urednika! Računi pričajo, da je prejel "Radnički Glasnik" že leta 1937 od IWO vsoto $2,585.98, kar ugotavlja glasilo HBZ "Zajedmčar" iz verodostojnih, oblastveno potrjenih računov omenjene podporne organizacije. . Dalje je prejel "Radnički Glasnik" par tisočakov od unij CIO, na katere je pritiskal za podporo pod napačnimi pretvezami, in za oglase, katere je pri-občeval za kandidate demokratske stranke in drugih politikov. Sramotno je, da krožek, ki prejema tisočake na leto iz takih virov, laže o drugih, da jih prejemajo, dočim se v resnici on redi ob njih. Kaj noj počno odstavljeni delavci WPA? Kongres, ki je btl v končanem svojem zasedanju najbolj "ekonomičen" pri najbolj bednih milijonih prebivalstva te dežele, je poskrbel za odslovi-tev tisocev, ki so bili upoaleni pri WPA in zaslužili za zastl no preživljanje. Kongreaniki so šli domov ali šli n« počitnice, toda kam naj gredo od slovi jeni delavci WPA in drugi, katerim je bil v tem poletju odvzet relif ? Kaj se je zgodilo z obljubo demokrat tke stranke, da ne bo pod njeno adminiatracijo v tej deželi nihče gladen? KONGRES SE 'POSTAVIL' V BOJU PROTI 'RAZSIPANJU' IN RKL1FNIM AKCIJAM SENATOR VANDENBERG 0 PRIHRANITVAH. NEW DEAL DOBIL PRILOŽNOST ZVRNITI KRIVDO ZA POLOME NA KONGRES.—TE2KI UDARCI ZA BREZPOSELNE IN WPA PRESOJANJE DOMA IW PO SVETI Masne persekucije v Španiji Dne 5. avgusta je bilo ustre-ljenih v Madridu 53 republikancev. Bili so obtoženi simpa-tiziranja z morilci, ki so 29. julija ubili nekega častnika civilne garde, njegovo hči in njegovega šoferja. Sedem drugih, ki so direktno obtoženi umora, je v ječi, najbrže v procesu mučenja. Oblast pravi, da je izvršila ta masni umor v svarilo drugim, ki morda goje sabota-žne naklepe proti Francovi vladi. V Somersetu, Pa., so bili v starem zapuščenem železniškem predoru, ki ga popravljajo za zgraditev avtne ceste v njemu, ubiti štirje delavci. Nanje je padla 20 ton težka skala in jih pokopala. Po nesreči je bila uvedena preiskava, v kateri "O dognali, da se je nesreča res zgodila. Tudi nekaj kritike so navedli, ki pa je bila več politična kot resna stvar. Predsedniku Rooseveltu je napravil zvezni kongres s svojimi reakcionarnimi nastopi veliko uslugo. Dal mu je priliko dokazovati, da new deal zato nc more pokazati uspehov, ker mu je nagajal kbngres. General Franco je odredil, da fašistična stranka v Španiji (Falange Espanola) ne potrebuje več članov. Hoče namreč ustaviti naval aplikantov, ki bi radi bili na strani močnega in uživali privilegije članov falange. Takoj sprejeti v to stranko se sme le one, ki so služili v fašistični armadi v civilni vojni in Ke odlikovali v nji. Vsi druai, ki *e priglasijo v njo, bodo morali biti pet let "člani na poakušnji", to je. brez t ahvaliti, da ni še razkosana. Izgleda, da se niso hrvatski nacionalisti od usode Slovaške in izdajalske vloge slovaških klerikalcev ničesar naučili. Hrvati so upravičeni do avtonomi je in si jo bodo izvojevali, ni pa koristno zanje ne ta nikogar v Jugoslaviji, ker svoj koj tirajo v tako fanatični nacionalizem, da bo razplamtene strasti za dolgo dobo nemogoče pomiriti. Naši "demokrati" in "komu nisti" v Ameriki imajo običaj, da s svojih zborovanj pošiljajo brzojavne pozdrave dr. Mačku, kateremu vzklikajo vzpodbud na gesla in ga hvalijo vsled njegovega boja za demokracijo in edinstvo države . . CloveU. ki je pripravljen iti pod Hitlerjev ali Mussolinijev "protektorat". ni ne demokrat in ne aa chranitev jugoslovanske driave. Situacija sicer ni še brezupna, ker se premier Cvetkovic še trudi najti izhod v sporazum, ki bi otel državo in zadovoljil Hrvate. Sestinsedemdeseti zvezni kongres (senat in zbornica poslancev) ima 531 članov. V obema zbornicama ima demokratska stranka veliko veČino. Plača senatorjev in kongresnikov je $10,000 na leto. Senatorji imajo pravico do dveh tajnikov vsaki in kongresniki enega. Najemajo jih večinoma iz svojega ožjega sorodstva, da oettane denar ves v družini. Za voznine so tajniki in člani kongresa u-pravičeni računati od 10 do 15 centov na miljo. Ob praznikih, kot na primer v božični sezoni, si voznine računajo tudi ako o-stanejo v VVashingtonu. Vrh tega šo člani kongresa upravičeni do raznih drugih finančnih privilegijev. Svoje govore v zbornici smejo v agitacijo zase pošiljali širom dežele poštnine prosto. "Varčnost" v pravi luči Iz gornjih par podatkov vidimo, da si člani kongresa privoščijo na stroške ljudstva kolikor si požele in mnogi si pomagajo še s postranskimi dohodki. Marsikateri izmed njiji ima pol ducata svojih sorodnikov v najboljših vladnih službah. Vrh tega pomagajo v vladne službe svojim agitatorjem in tako so vsi zadovoljni. Njihove počitnice so dolgotraj-i ne. Mnogi kongresniki se ne brigajo za ničesar drugega kakor kako čimveč dobiti zase in svoje prijatelje. Tak je bil običajno zvezni kongres v prostosti in tak je sedanji ali šetiin.e-demde.seti kongres, ki je pro. li teden končal svoje "trudapol-no delo" in odšel na "zaslužene" počitnice. Kajti priboril si je sloves, da je to kongres, ki predsedniku republike noče bi-! ti pečat in mu je zavrl "razsipa-nje . Bedni glavna žrtev Glavna žrtev tega napačnega "varčevanja" so milijoni brezposelnih in njihove družine. Senator Arthur H. Vanden-berg iz Michigana, ki bi rad prihodnje leto kandidiral za zveznega predsednika na listi republikanske stranke, je ob zaključku zasedanja zvezne I zbornice "pohvalil" demokrate", ker so republikancem pomagali ustaviti val razsipanja,! | v katerega je zagazila zvezna vluda. Vzlic temu je ta kongres dovolil trinajst milijard dolarjev v razne svrhe. Marsikje, kjer je potroišek popolnoma nepotreben, je dovolil milijone, da bodo senatorji in kongresniki lahko še razdajali "službe" — kajti prihodnje leto bodo volitve, toda naravnost žaljivo pa je sedanji kongres v minulem zasedanju nastopal proti predlogam za izboljšanje relifnih akcij in javnih del, pri katerih se bi zaposlilo čimveč brezposelnih v koristne namene. Tako pa je kongres relif no akcijo o-krnil in primoral WPA odsloviti tisoče in tisoče delavcev, dasi so brez sredstev. Nič pa nf tarna nad izgubami, ki jih je vlada utrpela s svojimi posojili privatnim korporacijam, kot bankam, železnicam, zavarovalnicam itd. "New Deal" vzradoščen Dasi je predsednik Roosevelt zaeno z njemu zvestimi demokrati apeliral za dovolitev dodatnih vsot v prid WPA, da bi zaposlil več delavčev, in četudi se je potegoval na veo moč tudi za razne druge svoje predloge, so "newdealovci" — veseH porazov, ki so jih doživeli v kongresu. Vzrok je, da zdaj lahko vržejo vso krivdo na veČino, ki je sabotirala newdealski program. Tn to jim je prišlo kakor nalašč, kajti nt w deal bi drugače moral za svoje neuspehe nositi sani odgovornost. Predvsem za nerešeni problem brezposelno-U, ki jo tam. kat je bil leta 19H0. Kajti relu sam na sebi je le olajšava stiske brezposelnim, ne pomeni pa rešitve tega najvažnejšega socialnega vprašanja. Porazi predsednika Tudi ako bi imel sedanji kongres republikansko večino, ne bi mogel nastopati o.kušali tndl posneje. Na gornji sliki jo kitajski kulij, ki se ja po nesreči dotaknil japonska iižne ograjo In bil nbit od električnega taka. isnj, tuJl lahko urediti, in da Proletarec j povsod in vsled tega obsojaU v Clevelandu zaradi Cankarje- vsako diktaturo, ki kratiMjud-vegp. Gls^nika nI itiubil naročnikov, ker Jih ima toliko ali pa vil, kakor ie bi C. (5. ne bil ustanovljen. Matfi. ^etrovich je bil vpra-naj izrazi svoje mnenje glede zadeve Rudolfa O-pare in pa akcije za ambulanco v prid bivJe Španske republike. V tisti akciji *o sodelovali namreč mnogi naSl sodrugi in enako tucji federacija SNPJ. Petro-vich Je izvajal, da je napačno, kadar kdo misli, da je le on v pravem, vsakdo drugi, ki tudi kaj dela, pa v napačnem. Za D »arov alutaj ae je *avzal» ker je t>ilo to človekoljubno in po-H2i)o. Z akcijo z ambulanco pa ni spgla|sl. Svaril je, da le ako bomo v stanju najti dovolj so-j)$*Ja med sabo za skupne ak-cjfe. za katere pa ni potrebno, da bi bile vse spočete v enemu kraju, bomo lahko obdržali kar imamo na polju napredka in mu pomagali do nadaljnih uspehov. sfcvu pod eno ali drutjo masao osebne svobodtlčine. Dalje je izvaja), da je za slogo med nami, da je pripravljen „ sodelovati kakor zmerom, in da se je izkazalo, da so bili njegovi argumenti. izrfJeni pred par leti z ozirom na širše (politične vezi, pravilni. Nato je predstavljen Anton Zaitz, ki se je vrnil iz Minhe-?ote. On je glavni odbornik SSPZ in aktiven član našega gibanja, od kar je v Ameriki. |z-vajal je, da se glede Husije strinja z izvajanji tvana Molka. Glede naših razmer je apeliral, da naj nikar nihče he škoduje slogi, oziroma volji sa slogo, z nepotrebnimi polemikami, ki koncem konca nikomur ne koristijo. Kred A. Vider je deial, da se radi poznega časa ne bo spu-ičal v širša razglabljanja, kajti o tem, kar se je govorilo tu nocoj, daje vsakemu dovolj ma-terijala za argumentiranje dol _ . „ , . , • , IjJro časa. Poudarja, da je storil Fred Malgai je izvajal, da * y^kem glu^aju kftr mu je ye ZANIMIVA KONFERENCA NAŠIH S0DRUG0V IN SOMIŠLJENIKOV Chicago. — Na priporočilo vnanjih sodrugov je bila sklicana v prošlem tednu konferenca članov JSZ in Prosvetne matice. ki se je vršila v Slovenskem delavskem centru dne 4. avgusta. Ob tej priliki je namreč bilo v Chkagu precej naših ljudi od drugod, večinoma ker so prišli na sejo gi. odbora SNPJ, a bilo je tudi nekaj drugih. Joseph Drasler, ki je nado-mestoval v tajništvu JSZ in PM Chas. Pogorelca, je na kratko omenil namen zborovanja in oznanil, da je treba izvoliti predsednika. To mesto je dobil s. F. Zaitz. Ostali so nominacijo odklonili. Predsednik je nato pojasnil, Čemu se ta sesta- , , , , . , , . nek vrši in v čem lahko koristi zasaičen med tolovaji — naj torej alderman skrbi, da se Jihina$j skupni stvari. obvaruje kazni. Paul Douglas pa je alderman nove sorte. Namreč vsaj do-zdaj je še. In paravi ljudem v pismih in v napisih v svoji pisarni: "Dragi ljudje, pomagajte mi, da ostanem pošten!" Izgube komunistov v unijah V unijah v Chicag|ieaf$čne bitke na Gpri pti l^agi, kjer so Hgbsbuntov-ci leta 1621 premagali češko yojsko in s tem vrgli češki narod v podložnost tuji državi (do 28. oktobra 1918.). Zmagoviti Habsburžani so 21. junija i621 za svarilo češkemu naro-au, da bi se zopet ne uprl, ob-rlavill 27 takratnih predstavnikov čeških stanov. PTed praškim magistratom je dal 21. junija 1621. Hababur-žan Ferdinand II. postaviti mo-rišče. kjer je čakal svoje žrtve krvnik z mečem. V stolpu blii-nje cerkve je pozvanjal zvonček umirajočih, nato so klicali imena na smrt obujenih, ki so pristopali drug za drugim in krvnik jim je povrsti sekal glave. pomenili ničesar. John Terčelj je omenil predsedniku. da naj apelira na tu navzoče za sodelovanje v prid čim uspešnejšega organiziranja bodočega zbora JSZ in Prosvetne matice. Predsednik je to radevolje storil. Izjavil je tudi, da mu je žal. ker ni več časa, da bi tudi drugi navzoči izrazili svoje misli. Zborovanje je nik v Strobanu Strabane, Pa. Razna društva in federacije prirejajo izlete in jubilejna slavja, in prav je. da ima en piknik v letu tudi tukajšnji klub št llft JSZ skupno s Konferenco društev Prosvetne matjce za zap. Pennsyl-vanijo. Vršil se bo v nedeljo 20. avgusta v Drenikovemu parku. Vstopnice so po 25c. Igral bo MartlnčiČev orkester. Klub št. 118 vabi vse prijatelje našega gibanja na to prireditev. Apeliramo enako naj bilo zaključeno blizu polnočni *lanatvo društev, ki so v Pro- Imena teh žrtev so ohranjena. Bil je med njimi tudi pisatelj Vaelav Budovec, zdravnik Jan Jesenius itd., celo 5 Nemcev je bilo med obsojenci. 74-letni Vaclac Budovec si je ob pogledu na krvnikov meč po-gladil lase in rekel: "Moji sivi lasje, glej, kakšna čast Vas čaka, počaščeni boste z m učen i-?ko krono." P roko p Dvorecky je rekel sodnikom: "Povejte cesarju, da ne stojim pred pravičnim sodiščem, toda on bo stal pred pravit nlm *>dnikom." 8(Wetni Ka-špar Kaplir je prosil krvnika, naj se poiuri in je zaklical. ko je krvnik dvignil meč: "V imenu božjem". Na kraju pred praškim magistratom, kjer so bih obglavljeni, so Cehi po ustanovitvi svoje države (1. 1919) priAgali dve 'Večni plamenici" njim in svojim neznanim vojakom v spomin, .ki so padli na raznih bojiščih, kjer je divjala svetovna vojna. Marsikak ameriški Slovenec, ki je bil po vojni na obisku tudi po češkem, predvsem v Pragi, se lahko še spominja tistih dveh plamenic pred starodavno občinsko hišo praškeft* mesta. Ako so jih naciji ugasnili v srcih Čehov še zmerom gore. ure. Kristina Turpin in Jennie Zaitz sta nabrali ob zaključku seje med navzočimi v tiskovni sklad Proletarca $17.50. V priznanje udeležencem te konference je, , da so v svojih izvajanjih bili vsi stvarni in izražali svoja mnenja ii srca in iz duše. — Poročevalec. •vetnl matici, da pridejo 20. avgusta v Drenikov park v Stra-banu. Zabavali se bomo v veseli družbi in se na konferenci tudi kaj pomenili o našem bodočem delu. Na svidenje 20. avgusta. Marko Tekautz. Jennie Dagarin piie Cleveland, O. — V predzadnji številki je bilo omenjeno, naj kaj porokam, kako mi uspeva agitacija za (Proletarca. Dasi bi o tem lahko dosti pisala, bom le bolj na kratko poročala. Mnogi stari naročniki, ki jih obiskujem, obnove naročnino takoj. Drugi, četudi težko vsled slabih razmer, jo vseeno plačajo, ker vedo, da je tudi ta mene težavno, če jih bi morala obiskovati po dvakrat ln trikrat. Seveda, imamo tudi naročnike. ki pri najboljši volji naročnine ne morejo obnoviti. Dg njih je treba večkrat, in vsakdo, ki se peča a tem poslom, ve, da mora Človek imeti veselje za tako agitacijo, kajti plače v njemu ni. Na primer, dogaja se, da moram iti do kakega naročnika petkrat ln večkrat, predno naročnino spet obnovi. Vzrok je, ker ljudje nimajo denarja. So pošteni in bi radi plačali, a često krat nt morejo, ker so prizadeti vsled slabih razmer. Radi slabih razmer je tudi tekko dobivati nove naročnike. Pri nekaterih pa naletiš tudi na vsakovrstne fzgovo- Velika pbveznost V Sed. državah je prišlo 1. 1937 na vsako osebo že $381 avnega dolga (zvezne vlade in drviiih oblasti). Tole ml ne gre V glavo? Čemu človek najrajše primerja druge ljudi po svojih napakah m jih sodi kakor da se njegovi grehi njihovi grehi? PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ (Nadaljevanje.) V osni listek iz Zagreba proti PlitviČkim jezerom srva ai kupila do postaje Vrhovine. Vlak je bil poln ljudi, večinoma Čehov, ki so se peljali v Split — k morju — kakor pravijo tam. Bili ao ve«eli, dasi je temna senca grabežljive Hitlerjeve roke že ležala preko njihove dežele. Tudi precej Slovencev je bilo v vlaku. Dve dekleti, ki nista mogli ilc.biti sede/a, sta se utaborili pri oknu hodnika in neprenehoma peli slovenske pesmi. Cehi pa so se med seboj le šalili in smejali, zaljubljeni pari med njimi pa so imeli svoje pomen-ke. Morda tudi skrbi, kajti nevarnost vojne je visela nad njimi. Ni prijetno mlademu fantu in vanj zaljubljenemu dekletu misliti na vojna bojišča, s katerih se mnogokdo nikdar ne vrne. Vožnja .po ravni ni bila nič posebnega. A kmalu smo v kraškem pogorju. 2eleznica po teh brdih in pečinah je sijajno inženirsko delo. Težaki, ki so jo gradili, pa so bili na marsikaterem kraju tudi v nevarnosti za svoja življenja. Koliko je bilo človeških žrtev, predno je bila ta železnica v Split dogo-tovljena, mi ni znano, a nedvomno precej. Proga je enotirna. razen na postajah in pa kjer je širina tolikšna, da so za srečavanje vlakov postavili lahko še en tir vzdolž. Tovornega prometa na progi proti Splitu ni mnogo. Ko so to železnico začeli graditi, so rekli. da ima poleg gospodarske ae posebno strategično vrednost. Vožnja po nji je slikovita. Gledaš v prepade pred seboj in si misliš: "Ako skoči vlak s tira in se zvrne navzdol, ne more nihče v njemu ostati živ." Ljudje v vagonih pa žgole v veselih pomenkih, se smejejo in nihče ne misli na prepade, ki zijajo drug za drugim ob progi. Vlak ae pomika višje in višje. Končno smo na cilju: "Vrhovine". kliče sprevodnik. Komaj za dva busa potnikov je nas izstopilo. Ostali so se smejali dalje na svoji poti k morju. Kaj bi ogledovali jezera, ki jih lahko vidijo povsod, če ne naravne, pa umetno narejene! V avtobusu, v katerem ava dobila sedež midva, je skoro nastal pretep zaradi prostora. Železnica je namreč državna in tudi avtobusna zveza med Vr-hovinami in Plitvico je državna posest. Neki potnik je giasno protestiral. da Jugoslavija ne bo nikoli imela kaj prida dohodkov od turizma, ker ljudi le vabi v lepe kraje z lepo tiskano reklamo, ne stori pa ničesar za kom-fort potnikov. Pa se oglasi postaven, modno oblečen možak v bran vlade. "Saj je še prostor, le poiskati ga moraš," je dejal onemu, ki se je pritoževal. Tedaj pa se je ta še bolj razhudil. Le kako more kaj takega trditi, je protestiral. Pridi sem zadaj, ako moreš prodreti gnječo, in videl boš, da sedimo stlačeni kakor užigali-ce. Zunaj je čakalo še pet potnikov za prostor v našemu bu-> au. Ker ga ni oilo ni za enega več—že itak nas je bilo preveč, i so se ostali odpeljali v poštnem ;avtu. Na cesti z Vrhovine proti Plitvicam je delalo na nekaterih krajih več sto ljudi. Bila je vsa razkopana, da me je spominjata na one, ki so jih razdrli na Češkem, da zgrade širše in itrdnejše iz strategičnih ozirov. Tu in tam je bilo širine po raz-drapani poti le za en voz. Na nekem takem kraju je peljal proti nam seljak voz drv. Naš šofer je pritiskal na piščal, da smo bili vsi nervozni, seljak pa I je bil v velikih skrbeh. Kam i naj se ogne? Cesta je bila globoko skopana, da jo vzravnajo za avtni promet, toda predno bo to res cesta in ob enem dovolj široka, bo vzelo še prilično časa. ln tu se vendarle moramo srečati, ali pa stati na mestu. Šofer je bil neusmiljen in pritUkal na avtno sireno, da je pričel mali seljaček grdo kleti, se uprl ob voz ob strani in pognal konjička v breg. Silno močno je živinče potegnilo svoj tovor. šlo bi vse po sreči, da ni seljak nenadoma omagal in moral odmakniti ramo, drugače bi se voz zvrnil nanj. Seljak je nato dobil par dobrih ljudi v bližini, ki so mu vog postavili nazaj na kolesa in ae obenj skupno uprli, da so ga zrinili s poti. Naš avto pa je brlizgal dalje. kajti prišel je v ovinke, po katerih se vidi le nekaj korakov daleč, pa ti zastre pogled spet nov ovinek. Mimo teče .potok, čigar voda vsled apnenčevega dna odseva v čudovito lepi modri barvi. Kadar bo Jugoslavija imela modernejše ceste do Plltvic, bo to raj za turiste. Malo je lepših prirodnih krasot kot so Plitvi-čka jezera. 2e zdaj jih obiskuje vzlic neugodnim zvezam tisoče ljudi vsako leto. Za sobo sva vprašala v hote-! lu Plitvice. Zgrajen je na gri-jču nad jezeri. Pritličje in prvo nadstropje je zidano, vrhnji del pa lesen, toda vae skupaj harmonična, lična stavba. Dobila sva sobo v vrhnjem s pogledom v gozd. One proti jezeru so dražje. Računali so nama zanjo 35 dinarjev ali približno 70c na dan. Torej v takem letovišču jako poceni. V sličnem kraju v Zed. državah bi stala najmanj $3. Sobarica je bila Slovenka. "Kdo je lastnik tega hotela?" sva jo vprašala. "O. država! Privatniki so ljudi preveč akubili in slabo postregli, pa je hotela vlada na pritisk turističnih društev in drugih prijateljev prirode temu napraviti konec s svojo konkurenco. Zdaj tudi drugi računajo manj in dobro postrežejo," je pojasnjevala Slovenka, katere rojstni dom je v bližini Novega mesta. Ta hotel je nekaj mesecev pozneje uničil požar. Vlada je ztpadila novega na istem mestu. V Plitvicah pogoatoma dežuje. Ko ava šla iz hotela in ae opuščala po strmem bregu proti jezeru, ne je nenadoma vsula ploha. Vedrili smo pod smrekami, ki nam niao dol^o nudile strehe. Že vsa premočena sva planila v bližnjo trgovino, kjer človek lahko kupi vse — od xu-venirjev, salame in sira, pa obuvala, dalmatinske kape itd. Prostor prodajalne je majhen, toda zatlačen z blagom. S hrano sva poskusila v najinem ho-Ite!ii in v drugih bližnjih krajih. 'Posebne razlike v cenah ni in | s postrežbo sva bila zadovoljna. Po omenjeni plohi se je nama približal dečko, star kakih 17 let iff se nama ponudil za vodnika. "Koliko računaš?" "Za čoln toliko in toliko. To moram oddati gospodarju čol-! na. Za čas, ko vama bom raz-! kazoval jezera in vaju vodil o-krog, ali vozil po vodni gladini, pa plačata kolikor bosta sama hotela." Posijalo je aolnce in dejal sem dečku, da lahko porabimo za ogledovanje kraja že teh par ur, ki jih še imamo do večera. Prepeljali amo se preko enega jezera in nato nadalje-vali pot peš od enega do drugega, ki je vsaki na višji planoti. vai pa obkroženi z bujnim gozdom. Najvišji se izteka v nižjega in tako skozi drug v drugega. Teh jezer je 16. Najin vodnik ie nama uravil. da mu je ime Branko, da se smatra za Ličana, in da je edina njegova ambicija posedovati nekoč svoj lastni čoln ... če voziš za druge, skoro nič ne zaslužiš, razen napitnine. Pokazal je nama nekje krasno, prijetno žuborečo kotlino. Okrožajo jo formacije apnenca, ki jih bi noben umetnik ne mogel napraviti lepših. Stopil sem na nekakšen vzvišen, poraščen kraj tik kotline, se o-prijel orb drevo in gledal v kristalno vodo. "Beži. beži — beži i tif" je začel nama vpiti Branko. Izpod mojih nog se je vsul roj os, da sem jih imel hipoma polno v laseh, po rokah, na srajci, po hlačah in kamor še so se lahko usedle. Tekli smo vsi trije kolikor je kdo mogel po od mokrega apnenca spolzki poti. V diru sem si ogrinjal po životu spodnjo suknjo, ki sem jo imel prej radi vročine kar v rokah, in pri oblačenju in diru zdrsel po spolzki poti, ki jo je kako uro prej zmočil dež. Zdrsel sem po nji kakor po ledu, ae naglo pobral in tekel dalje. Branko je ose po svoji obleki kmalu pokončal in nato pomagal Angeli. Sreča zanjo je bila. da je imela na sebi celuloidni plašč, ki ga piki os niso mogli prodreti. Toliko bolj pa so se nakupičile v njene lase in jo pikale po obrazu. ssrn KONFERENCA KLUBOV IN DRUŠTEV PROSVETNE MATICE BO DNE 20. AVGUSTA V STRABANU, PA. Moon Run, ?a. — Zadnja konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice za za-padno Pennsylvanijo je zaključila, da se naše prihodnje zborovanje vrši v nedeljo 20. avgusta v dvorani društva Postojnska jama SNPJ v naselbini Strabane. Prične se ob 1. pop. (D. S. T.) Ko bo zborovanje končano, se udeležimo piknika, ki se bo vrši! isto popoldne v Drenikovem parku v Strabanu. Priredita ga skupno naša konferenčna organizacija Prosvetne matice in klub št. 118 JSZ. V teh resnih Časih je potrebno, da pošljejo na to zborovanje zastopnike vse pridružene organizacije; še posebno vabim one, da jih pošljejo, ki so pristopile v tem letu. da se tako seznanijo z delom te ustanove. Povabila so bila poslana vsem. Ako ga katero društvo ali klub ni prejelo, naj smatra te vrstice za uradno vabilo in pošlje zastopnike vseeno. Dnevni red bo važen, pa je potrebno, da vai sodelujemo v njemu. Dalje apeliramo na vse zastopnike, da povabijo s sabo čimveč drugih članov, prijateljev in znancev, da se udeleže piknika, ki se bo, kot že omenjeno, vršil po konferenci. Pomagajmo drug drugemu v tej agitaciji, pa ae bomo vsi veselili lepega uspeha. Za odbor Konference Prosvetne matice, Jacob Ambroaich, tajnik. "Slabo se je začelo," aem rekel Branku. "Najprvo naju je namočil del, zdaj pa še ta nesreča. Vrh tega imam jaz obleko vso blatno od padca." Nekaj os sem prinesel še celo v hotel v žepih, a niso bile več nevarne. Spati valed opika-nja nisva mogla in tudi Branko je nama naslednje jutro pojam-ral, da ni mogel zadremati, a bo kmalu dobro. Dejal je. da mu je bilo najhujše to, ker sva bila midva opikana in to po njegovi krivdi. Le čemu ni pazil, kam naj stopiva, kajti takih gnezd je mnogo v teh krajih. Plitvička jezera nama je Branko razkazoval še en dan in peljal je naju tudi do kapniških jam. Hodili smo peš ob Korani še dolgo in občudovali krasne vodopade. Branko pa je pravil o življenju ljudi v teh krajih. Težko je. Odgovarjal je samo na vprašanja. Ko sva šla midva z drugim vodnikom v kapniško jamo, se je Branko slekel in o-stal v potoku, dokler se nisva vrnila. Neka Cehinja, ki je bila z nami v tej plitviški jami. je rekla, da je silno lepa, a majhna v primeri s Postojnsko jamo. Vodnik je dejal, da jih tukaj šele odkrivajo. Nič se še ne ve, kakšne krasote so še skrite pod zemljo v Plitvicah. (Dalje prihodnjič.) Boji Jelovcev s komponijo Fisher Body v Cievelandu j Aktivnosti angleške soc. orgonizacije Chicago, III. —* V nedeljo 13. avgusta priredi soc. stranka či-kaškega okraja dinner. na katerem bosta govornika Herbert Zarn, urednik "Socialist Re-vJew", in delavska pisateljica Liliian Symes. Ta prireditev bo v VVorkers Lyceum Hali, 2733 \V. Hin*ch Ave. Predmet njunega govora bo "Sovjetska Unija danes". Predsedoval bo May-nard Krueger. Cena za osebo, vklju*ivši obed, je 65c. Prošli torek se je vršila v strankinem uradu konferenca, na kateri so razmotrivali o u-nij-kih vprašanjih, o problemu brezposelnih in organizatorič-nemu delu CIO. Važen predmet razprave je bila nova organizacija brezposelnih, Workers: Seiurity Federation, ki je bila, ustanovljena na iniciativo socialistov. Okrajna oi^anizacija je dala : poplaviti tudi svoj truck, ki je t.premljen z zvočnikom. Upo-i | rablja ga na uličnih shodih. Na1 V tej itevillu opisuj« lUvkovn« boj« delavcev tovarn« Fithor Body | razpolago je tlldi Omenjeni Or-' ^■'V 7U"ULndn ATn JmnkV\cW -v1* ganizaciji brezposelnih. t»dl Cem.lu. Žarnic k. O njih |o poročni „« konferenci v Chicagu 4. avtu. , ta * z . •tn v SOC. Ti-co ljudi j. demonstriralo proti nakani kompanijo. ki ho*. ^nega tečaja V DcbsOU de- •troti odpor »tavkarjov » »kebi in > iaetradanjo«n svojih delavcev. Na »liki »avski Šoli se udeležuje kakih j« dol množice, ki jo pikotiml« prod omenjeno tovarno dno 31. julija. 30 Učencev. ČlanOV je malo med _ njimi. Večinoma prihajajo somišljeniki in člani YPSL. člani YPSL prirejajo izlete v YPSL Training Camp blizu South Havena, Mich. Z njimi končajo 13. avgusta. V teku je zbiranje sklada, ki bi omogočil, da postane Social-list Call spet tednik. Konvencije YPSL, ki se bo vršila na Labor Day v Cievelandu, se udeleži iz Chicaga kakih 15 delegatov. stran od pravih delavskih organizacij, ter da jih držijo stran od čtiva, katero bi njim pojasnilo današnji položaj in pokazalo pravo pot, ki vodi iz mize-rije. nesi^urnosti v mir in blagostanje. Torej pridite na prireditev Cankarjeve ustanove v nedeljo 13. avgusta. Pripravljenega bo za vae dovolj — za telesna o-krepčila in za duševno razvedrilo. Podpirajte svoje delavske organizacije. Reakcija pa naj podpira svoje. Louis Zorko. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Joseph Drasler Obnovite naročnino, čim vam poteče. S tem nam veliko pri-hranite. Springfield, III — Anton Gorenc je poslal 3 naročnine, med njimi eno novo. Njegov dopis o posetu v državo Arkansas je bil v prejšnjem Proletarcu in se nadaljuje. Chicago. — Joe Oblak je prinesel dve naročnini. — Na prošli seji kluba je predaval Ma.v-nard Krueger. Udeležba je bila j dobra in razprava je stvarno potekla. — V petek 4. avgusta se je vršila v SDC konferenca članov in somišljenikov našega gibanja. Poročano je o nji na drugem mestu v tej številki. Kristina Turpin in Jennie Zaitz sta nabrali v tiskovni sklad Proletarca $17.50. Arma, Kans. — Klub št. 21 je prispeval Vistu v podporo $10 od prebitka njihovega piknika in nekaj posamezniki, skupaj $12.50. Dalje je s. Shular izročil štiri naročnine na Proletarca. Girard, O. — John Kosin je poslal dve naročnini. Ta naselbina je v našem pokretu pro-porčno ena najbolj aktivnih. Rockaprings, Wyo. — John Jereb je poslal 4 naročnine. Torej "drtava pelina" v tej koloni krepko vztraja. Warren, O. — To je naselbina predvsem železn? industrije, v kateri morajo delavci garati toliko, da je kvarno njihovemu zdravju. Izkoriščevalci so unijo odbijali leta in leta z dopustnimi in z nasilnimi sredstvi. Proletarec tu sicer vsled omenjenih in drugih vzrokov ni razširjen, a ima vendarle prilično prijateljev. — Joseph Jež mu je poslal nedavno tri naročnine. St. Michaels. Pa. — Frank Kavčič je poslal dve naročnini. Upamo, da se spet kmalu oglasi Cleveland, O. — John Kre-bel je poslal dve naročnini in $2 v tiskovni fond. Jennie Dagarin pa 13 naročnin. Dve izmed teh ki jih je poslala Jennie sta novi. — Rose Jurman, ki je ena najzvestejših prijateljic Proletarca že prilično let, je spet poslala. kot običajno vsako leto, $10 v tiskovni sklad. East Helena, Mont. — Jos. Mihelich je poslal dve naročnini in 60c v podporo listu. Pravi, da je bilo slavje 75-letnice njihovega glavnega mesti Helena sijajno. Sheboygan, Wis. — Frank Stih je poslal 2 naročnini. Obljublja, da bo storil vse v svoji moči, da nabere čimveč oglasov v koledar. Waukegan. III. — Martin Judnich je poslal 6 naročnin. Da. nekateri vprašujejo, čemu je tako hitro nehal z dopisi. Ne vemo. Urednik jih še pričakuje, pa je morda Judnič na počitnicah, zato jih ne pošlje. Cicero. — Kristina Turpin, ki je bila s svojim moiem in hčerko nedavno v New Yorku. pravi, da se Proletarec tam ob Atlantiku ljudem večinoma do-pade. Treba bo v naselbini ne- koga. ki bo zanj agitiral stalno. Dobila je v New Yorku dve naročnini. Farmington, III. Joe Tusek je poslal 4 naročnine. To je zelo lepa farmarska krajina, v kateri je tudi nekaj premogovnikov. Johnstown. Pa. — John Rak je poslal 2 naročnini in vsoto $5.95 v tiskovni sklad Proletarca, ki so jo zbrali na pikniku kluba dne 16. julija, in vsoto $1.10, ki jo je zbral Anton Dragar na pikniku društva št. 503 SNPJ na Hysoti dne 23. julija. Dalje je poslal v isti namen polovico prebitka piknika kluba št. 5 v vsoti $15. Eljr, Minn. — Chas. Pogorelec je poslal od tu 18 naročnin, od katerih je 15 novih. Obiskal je v svrho agitacije tudi več drugih naselbin v severni Min-nesoti. Chicago. — Frank Barbič se je v našem uradu znova oglasil in prispeval $1 v tiskovni sklad. Objavljanje naročnin je za obstoj vsakega lista jako važno. Sedanja številka Proletarca je 1665. Ako je ona poleg vašega naslova, ki je prilepljen na list, manjša, je to znamenje, da je vam naročnina potekla. Kolikor je številka v naslovu nižja, toliko tednov več ste zaostali na naročnini. Uprava Proletarca vas prosi, da jo obnovite ne da bi vam pošiljali opomine. Stem nam prihranite delo in stroške. Presojanje dogodkov doma in po svetu (Nadaljevanje s 1. strani.) i Od kar ima država New York zakon, da mora vsak list v vsaki izdaji navesti ime odgovornega urednika in ime družbe ali posameznikov, ki list izdajajo, je napadov v I)aily VVorkerju veliko manj. Sličen zakon bi bi! potreben tudi v Penns.vlvaniji. V Chicagu se ta teden vrši konferenca zastopnikov in ekonomskih veščakov farmarskih kooperativ. Med njimi je okrog sto takih, ki so določeni za referente in predavatelje. Kooperativno gibanje ameriških farmarjev je jako močno. Kongres se 'postavil' v boju proti 'razsipanju' in relifnim akcijam (Nadaljevanje a 1. strani.) bili takoj spet le zastopniki kapitalističnih interesov. Klic k varčnosti je na mestu. Toda če hoče kongres hraniti le na stroške najbednejše»ga dela ameriškega ljudstva, bo koncem konca povzročil še veliko večji polom kot je bil leta 1929. Dogodi se lahko tudi socialni potres, ki bo take sorte poslance, ki se norčujejo iz "lenobe" brezposelnih pome I iz zbornice in jih poslal "lenariti" h krampom in lopatam. Izletniški prostor društev S. N. P. J. Cleveland, O. — V javnosti je bilo že poročano, da so društva Slovenske narodne podporne jednote v Cievelandu kupila izletniške prostore. Že 1. 1928 je bilo skoro vse pripravljeno za akcijo in sentiment se je med članstvom večal z vsakim dnem za svoje lastne prostore, kamor bi prirejali piknike in delali izlete. Pri vsaki začetni stvari so v začetku na^protstva. Tako je bilo tudi pri tej akciji. Potem je pa prišla kriza, bančni krah in se ni moglo uspešno delovati za idejo. Sedaj se je idejo uresničilo. Prostori so kupljeni. In ne samo to. prostori so lepi in prijazni in ne preoddaljeni iz mesta — samo okrog 20 milj od Slov. nar. doma, za Collinwoo(T Čatie in Euclidčane pa še precej bližje. Nahajajo se na Shardon Rd., zraven dobro poznane Zurcove farme. Na teh prostorih se bo vršil izlet ali "basket" piknik Cankarjeve -ustanove v nedeljo 13. avgusta. Vršil se bo, pa naj pada dež ali pa Če je lepo vreme, ker na teh prostorih dež ne more škodovati, ker je dovolj strehe. miz in stolov. Upamo, da se bo napredni element iz Cleve-landa in iz okoliških naselbin odzval in posetil prireditev v velikem številu. ♦ Cankarjeva ustanova je delavska organizacija, katera je bila ustanovljena širiti ideje največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Teh idej se Cankarjeva ustanova drli in se jih bo v bodoče; ker na tej podlagi je bila ustanovljena — širiti izobrazbo in kulturo med slovenskimi delavci v Ameriki. Njene prireditve so za slovensko delavstvo večjega pomena, kod vse priieditve, ki jih prirejajo pod enim ali drugim imenom, v tem ali v drugem kraju koristolovci samo z namenom, da mešajo delavce, da se med sabo prepirajo in da jih držijo MILLER'S CAFE S20S St. Clair Avo., Cleveland. O. Fino pivo, vino in iganje. Vask petek ribja vederjs, ob aobotah kokoš) s. — Fina poatrešba. Dobi« godba. S potovanja po Arkansasu Springfield, III. — (Nadaljevanje.) Na glavni ulici v Korth Smithu so bile pred 30 leti na južni strani le male hišice in "sonde". Zdaj so ob nji velike stavbe s trgovinami in uradi — skoro večje kakor pa na severni strani. Na južni stoji še zmerom velika stara cerkev, katere se spominjam najbolj radi tega, ker naju je v n ii neki nemški menih poročil. Bil je bradat in zgovoren. Moral naju bi po katoliškem obredu izpovedati, pa je dejal, da tega ne potrebujeva, tudi časa nima, pa saj nisva grešnika! Redovnik je imel prav. Bilo je vroče, ko smo se vozili po mestu in šoferju sem predlagal, da bi ustavili in si privoščili kozarec hladnega piva. Bil je zadovoljen. Dejal je, da piva že dolgo ni pil. Ustavili smo ae v gostilni, ki mi jc bila znana še v mojih mladih letih. V nji je še isti natakar, Američan po rodu, pa sva vpraševala drug drugega o razmerah sedaj in spremembah. Pravil sem mu. da imamo premogarji v Illinoisu zdaj kar dve uniji. O uniji premogarjev v Arkansasu mi je natakar dejal, da je v zelo slabem stanju. Ni več kakor prej, je nekam razočarano omenil. Delavce v rovih silno izrabljajo. Plačujejo jim polovično mezdo v primeri z ono, ki jo določa unijska lestvica. Lastniki malih premogovnikov najemajo na nočne šihte nedoletne fante in jim plačujejo po $1.50 na dan. Tudi tehtnice pokažejo zdaj precej odstotkov manj teže kot pa dokler je bila unija še v stanju ščititi delavce. Omenjene fante na jemajo brez vednosti unije in če odbor o tem kaj ve, se dela, da mu ni ničesar znano. Morda tudi pomagati ne more. Natakar je dejal, da pričakujejo preobrata v organizaciji na boljše ne samo tu nego tudi v sosedni Oklahomi. Ljudstvo v Forth Smithu je oblečeno dobro in slabo, nekatere ženske pa le polovično, kakor v Springfieldu. Pred 30 leti je bil preko reke Arkansas lesen most in vozili smo se po njemu v kolesljih in kočijah. Današnji most pa je moderen, stal je okrog dva milijona dolarjev in dolg je eno miljo. Ponoči je moderno razsvetljen. Speljan je nad železniškimi tiri in reko. Veže Forth Smith in Oklahomo. Konj in kočij ni več na njemu, pač pa švigajo mimo avti, busi in trucki. Ob strani mostu je lep hodnik za pešce. Res, veliko se je spremenilo v 30 letih v teh krajih. Anton Gorenz. HlMIMIMMtlMMMIMM PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI I ; PODPORNI JEDNOT1 I ! NAROČITE SI DNEVNIK ] i "PROS VETA"; Stan« aa colo loto $«.00, pol lota $3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov (le) js treba sa novo dništvo. Nsslov ca liat in ta tajništvo je: 2657 S. Lavmdale Ave. CHICAGO, ILL. .......I................. ♦...............UMI*......MIHI.................j ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS . • KRITIČNA POROČILA IN RAZPRAVE m m = PISMO IZ CLEVELANDA Piše IVAN J0NTEZ Kulturne vrtove v cleveland-skem Rockefellerjevem parku sem že večkrat videl mimo grede, toda natančno »i jih nisem ogledal do pred kratkim, ko sem neke nedelje popoldne sklenil porabiti svoj čas bolje kot ga človek more .porabiti na razni,h piknikih. Ni mi bilo žal. Ce bi kdo napisal zgodovino teh vrtov, bi bila zelo zanimivo čtivo, zlasti slovensko poglavje, ki je bilo kar tragikomično, deloma po zaslugi naših klerikalnih bratov in deloma po zaslugi naprednega tabora, ki jim je stvar prepustil, ko jo je imel vsaj delna že v svojih rokah. Ideja za te vrtove se je rodila v glavah elevelandskih politikov, ki so se s tem hoteli prikupiti našim drugojezičnim skupinam, katere glasove potrebujejo pri volitvah. Vendar so elevelandski kulturni vrtovi vilic tem političnim motivom in poznejšemu političnemu izrabljanju postali važen simbol — simbol kozmopolitskega Clevelanda: ameriškega mesta in člove&kega mozaika, sestavljenega iz najrazličnejših narodnosti, velike ameriške topilnice narodov vobče, in duha demokracije. brez katerega bi bil ta proces pretapljanja narodov v nekaj povsem novega nemogoč. V tem leži velika vrednost teh vrtov: sprehod skozi te vrtove vam pove, da je Amerika postavila na lai trditev evropskih šovinistov, da je narodom prirojeno medsebojno sovraštvo in da ne morejo živeti v medsebojnem miru in bratstvu, obenem nas »pa opozarjajo, da moramo ostati čuječi, da naši lastni šovinisti ne zasejejo med nas strupa narodnostne, plemenske in verske nestrpnosti, ki bi vrgel ta proces mirnega pretapljanja narodov v Ameriki v zastoj in krvavo zmedo. Tudi vrtovi sami so zanimivi. Po obsegu so nekateri večji in drugi manjši, nekateri razkošnejši in drugi skromnejši, ali vsak je na svoj način lep in zanimiv. Rusinski vrt je na primer zgolj majhna ograjena ploščad, raz katero je lep razgled po dolini parka, a nobene- ga kipa ali grede, pa je vzlic temu zanimiv. Helenski (grški) vrt nosi pečat starogrške kul-tuie. Če&ki vrt je obširen polki og z mnogimi cvetličnimi gredami itd. Na kratko povedano, je sleherni teh vrtov po svoje zanimiv in obrača nase »pozornost obiskovalca. Nekateri izmed njih še niso dovršeni, kakor na primer ukrajinski vrt. Jugoslovanski vrt, ki se nahaja le nekaj korakov od St. Clairske avenije, je prav mikaven. Njegovo središče je okrogel kameniti dvor z vodometom na sredi, z manjšim štirikotnim dvorcem na levi in desni. Ko pridete po stopnicah na glavni dvor, vam pade v oči najprej kip škofa Barage, ki zavzema častno mesto na čelu ploščadi. Ce se ipotem ozrete na desno, opazite poleg stopnic kip velikega črnogorskega vladike in pesnika Njegoša. Dvorec na levi je še prazen. Oni na desni je Cankarjev. Simona Gregorčiča so postavili ob stopnicah, )ci vodijo iz Cankarjevega **šti-belca" v dolino. Jaz sem se najdlje zamudil pri Cankarju. Izmed vseh kipov mi'je najbolj ugajala njegova soha. Njegov obraz je razgiban kakor bi bil živ, ne bronast in negiben. In vselej, kadar sem se ozrl vanj. se mi je zdelo, da slišim njegov smeh in besede: "Ali ste neiimrtil" Ko sem tako ogledoval Cankarja. me je zbudilo iz razmišljanja nenadno vprašanje: "Kateri vrt pa je to?" Zastavil m) ga je priletnejši neznanec prijaznega suhljatega obraza in sivih las. "Jugoslovanski", sem mu pojasnil. Mož je z očmi pokazal na Barajjo: "In to bo najbrž vaš največji pesnik ali nekaj takega?" "še malo ne!" sem se odrezal. "Samo škof in indijanski misijonar." "Pa ta Je?" je pogledal Cankarja. "Največji slovenski pisatelj in eden očetov naše modeme literature." Neznanec se je nato obrnil proti Njegušu: "Pa on?" 4 Največji srbski pesnik." >lož me je nekaj Časa nekam nejeverno gledal s svojimi modrimi očmi, potem je pa počasi odmajal z glavo, kakor bi ne-j česa ne mogel razumeti. "Itf vi ste postavili na najbolj Mino mesto — samo škofa ..." "Kaj ae hoče, taktno je življenje". sem se mu nasmehnil,! ne brez zadrege in rdečire nm | licih. Potem sem ga pa opozoril na Cankarja. pa on ra- zume celo stvar in se jI smeje... Drugega tudi ne kaže..." Ko sem nato možu na kratko razložil zgodovino našega vrta, se je tudi on smehljal. Ko sva se razstala, je še pristavil: "Ampak to bi bili pa lahko vklesani v kamni. da je bil Nje goš pesnik ln Cankar pisatelj, kajti kako naj sicer jaz, Američan. vem, kaj sta bila S čemur sem se tudi jaz strinjal. Na podstavku Cankarjevega spomenika ni niti njegovega prvega imena, temveč samo: Cankar. Toda dovolj o tem « fcwdor m domišlja, da »je bilo slovensko časopisje v Ameriki s Pirčevo smrtjo rešeno vsaga slabega, se jako moti. Prav za prav pa pokojni Pire še ni bil Uko slab. če ae ozremo v Pitts-burgh in v tamošnji tednik slogo, slovenstvo, slovanatvo itd. " Samo poglejte, kaktnih umazanih metod se na primer poslužuje v boju proti Proletarcu! Zadnjič je priobčil "dopis", zlagan od prve do zadnje vrstice: da daje SNPJ "Prpletar-cu" vsak teden pet in trideset dolarjev za oglase, "kolikor znaša plača urednika", ki se tako "na stroške SNPJ vozi v stari kraj in na svetovne razstave td. Da se reši odgovornosti in očitka, da se poslužuje umazane taktike, je '"Naprej" priobčil te laži pod naslovom "Javna govorilnica", pod katerega je postavil opozorilo, da "uredništvo ne odgovarja za vsebino dopisa"... Kot časnikar, ki so mu znana pravila časnikarske etike in morale, moram povedati "Na-prejevemu" uredniku, da se gr- vgročajo Angliji mnogo skrbi V Angliji m> j« v prollih par m«*«cih dogodila cela vrsta bombnih tki plaši j. Bile so polosena v parlamentu, u postajah podulična šolesaic«, na kolodvorih, na mostovih, v skladUčih itd. Povsročilo »o mnogo »kod«, vladi pn nk koliko ttrnha prod napadi ajonih notranjih «ovrainikov na aalofo mn niči jo, nn aDgleftko potnitto ladja itd. Terorističnih dejanj jo obdolšeaa laboavana »raka r<*»ublikaa»fca armada, ki dolnjo podtalno. Zahtova ločite* I reke izpod angleška nadvlade. Legalne nI dovoljena aiti na Irskem, kjer je tudi vlada H ločitev od Anglije. Z bombami, Id navadno abijaja ia po-vurošojo ikodo le nekHvim ljudem, irski republikanci evojogn cilja no bodo doeegli. Angliji lahko store veliko škode, a ob enem tudi Irski, ker vlada v Londonu toga terorja no bo dolgo trpela. U ie kaj podvsame proti Irski, bodo »pot trpeli nokrivi Irci, kor pravih krivcev in napndnlcov angleška vlada ne moro iseloditi. Co bodo ali teroristi predaleč, »o bo Anglija maščevala nad Irsko, kot je v sedanji civiliaaciji še obiraj. Na sliki jo avto, ki jo Ml pri ne dnom efcepleaiji irske bombe v Londonu poškodovan, in ajegev lastnik, katerega policija sprašuje aa rnsvoaljnnje bombnega napada. naslednji razlog, akoravnp bo-4e sodrugi pri Proletarcu morda rekli, da ni dovolj tehten, a mislim, da je. Pri nažem društvu št. 118 SNPJ smo imeli dolgoletnega člana, pred nekaj edni umrlega nekdanjega župnika slovenske cerkve v Pitts-mrghu. Pa. Radi njtitfa pa nismo imeli prav nobenih zmed in prerekanj in tudi SNPJ je prav ako uspavala. Ta član je prišel v naše vrste še v času, ko je pokojni brat Zavertnik urejeval prosvete. Mislim* tudi takrat ni hifo med nami prerekanj iii prezirov radi poklica ali verskega prepričanja, ker drugače bi ta član ne prišel v naše vrste. Umevno je, da tudi on ni nikdar nastopal proti S. N. P. J. ne z besedo in ne s peresom. kakor to delajo drugi manj tolerantni duhovniki Za to sem pa tudi prepričanja, da obstaja možnost sodelovanja skupnih nastopov versko in brezversko mislečega delavstva za delavske -principe, kadar bo za to volja in potreba Ta potreba pa narašča z vsakim dnem. V teh časih, ko moč in tiranija hoče s sik) zavladati nad proletariatom, je pa dobro, da se čuje odmev tudi izven naših ustanov. V iskrenosti do delavskih principov sera napisal teh par stavkov in v tej delavski iskrenosti jih pošiljam v priobčitev Frank C. Starman PLINSKA KURJAVA JE NAJBOU ZADOVOLJIVA, j * SNAŽNA IN UDOBNA SAMO MESEČNO (* Povprečno aa S mesečno gretje v sesoni aa 8-sobno hišo' "Prepričali smo se, da je plinaka korjava docela zadovoljiva v vneh ozirih, kakor na«'je aagotovlla plinaka druiba v Kvoji ponudbi." — Pnulšae Matanovich, 5235 Sawyor Are., Chicago. * * ..... " * PLINSKA KURJAVA JE BOLJŠA, ker je učjn|covitejjki e Plinsko kurjavo ne lahko instalira povsod. Plin je Idenlno «eri-vo, bodisi aa parno, vodno ali tračno (rretje. V par urah vam aame-njamo vašo sedanjo centralno kurjavo s popolnoma avtomatično plinsko kurjavo. Kličite, pišite ali telefonirajte: Waba*h 6000 »a BRJ5ZPLACEN proračun plinske kurjave za vaš dom. PlinsKa kurjavo je edina (60% AVTOMATIČNA KURJAVA \ - % I r i ' l sTr do moti, če misli, da se je s tem res reiil odgovornosti za priob-čene laži. Kadar urednik nekega lista priobči dopis, ki vsebuje vsem očitno neresnico o drugih listih ali ljudeh, tedaj je po vseh »pravilih časnikarske etike in morale soodgovoren za pri-občene laži — sokrivec, pa če tisočkrat zapiše, da "ne odgovarja za vsebino"! Ameriška domovina" od 24. julija ima tako naiven članek o "privatni lastnini" oziroma kapitalizmu, socializmu itd., da sem se mu moral smejati. Po sodbi urednika "A. D." na primer se socializem zato ne more razširiti med ameriškim ljudstvom, ker propagira "odpravo vse privatne lastnine" (torej tudi hlač) in podržavljen je narodnega bogastva, "kar je napačno. . ker je dolžnost države. .., da spravi kapitalizem na poltena pota" (ovčji pastir naj poboljša volka, da bo njegove ovce poljuboval in ne več žrl kot doslej). Zato se ga ljudje boje, pravi veleučeni gosp. urednik James Debevec, "kajti sleherni, ki dela, hoče imeti zaslužek" — kakor bi socializem učil konfiskacijo delavčevega zaslužka in ne nekaj docela nasprotnega — pravico do poštene, človeka vredne eksistence v zameno za pošteno izvršeno delo! Isti list tudi piše, da "nekje baje od časa do časa prikuka na svet "Cankarjev glasnik". Oboje potrjuje domnevo, da nekdo na našem slavnem Scnkler ju spi spanje »pravičnega, kakor se reče... * V collinwoodski naselbina moramo imeti nekega človeka, ki je zelo navdušen za "Prole tarča", kajti v čitalnici Delav- Stavka pri Fisher Body je ponovno demonstrirala staro resnico. da se delavstvo ne more zanašati na meščansko časopisje. Vsi tukajšnji domači dnevniki so se namreč postavili na stran korporacije General Motors in zahtevali od policije, da '•napravi red", to je, da prepreči nadlegovanje stavkokazov od strani stavkujočega delavstva in zaščiti "delavoljne delavce" ali po domače skebe pred srdom poštenih delavcev, ki se bore za boljše pogoje. To menda delajo iz hvaležnosti do delavcev, ki jih kupujejo in jim s tem ustvarjajo veliko cirkulacijo, ki pomeni mastno plačane oglase. — Izmeni slovenskih listov je "A. D," stavko "tolmačila" na približno enak način kot na pr. "Press", dočim so se pri "Enakopravnosti" potrudili do pra verza vira — do unije in stavkovnega odbora — in tako predstavili stavko v pravi luči. Tudi drugače je "E." ves čas stavikujočim delavcem na razpolago, za kar zasluti pohvalo. * "Ameriška domovina" si je nadela tudi nehvaležno nalogo, braniti podpredsednika Gar-nerja»pred Johnom k. Levvisom. Pravi, da je Garner velik demokrat in sploh izvrsten možakar. Da je vodja demokratske "pete ko)one", ki z republikanci vred na vse pretege izpodkopuje Roosevejtov "new deal" in s posebnim veseljem sleherno delavstvu naklonjeno zakonodajo, pa "A. D." menda "ne ve"... ista "A. I)." rada ob vsaki priliki naglasa, da je "za Roosevelta' in riew deal" Kako oboje soglaša, si lahko mislite. Gorenjec1 bi dejal: "Pet krav za grof. pa še tele po vrhu!" *oai*N coo«i*t cohium ust. w*iu T M f PtrJPlEi GAS t IG H T ANO COKE C O M P A N Y Sodrugom pri Prolctorcu Pittsburgh, Pa. — Povprečnemu delavcu je znano, da je Kari Marks zaklical: "Delavci vsega sveta, združite se!" To je znano tudi sodrugom pri "Proletarcu". Kljikb temu pa, da predsednik Roosevelt ni marksist, je že večkrat povdarjal važnost delavskega združenja, ne tziraje se na versko prepričanje posameznikov. Zato mi je vsekakor čudno. da se sodrugi pri "Prole- tarcu zanimajo za mojo ma-skega doma ga skoro ne morete lenkost. I>a pa bi mi posvetili dobiti v roke;1 komaj pride, že nekako četrt kolone dragocene izgine. Nemara bi bilo dobro, da bi Jennie Dagarinova skušala poiskati tega "slmpatičarja", da bf mu povedala, da lahko svojo naklonjenost do lista pokaže na lepAi in poštenejši način — a tem, da se naroči nanj ga prostora, ki je danes tako nujno potreben delavstvu v pouk v listu, ki noši tako lepo proletarsko ime, bi pa nikakor ne mogel Verjeti, ako ne bi videl ha Ustne oči, ker kaj take- "Potvarjanje resnice" je eno zavijanje resnice pa drugo. Delovanje za slogo je dandanes zelo potrebno. Dopis, ki sem ga priredil in je v resnici tudi nosi moj podpis priobčen v Prosveti z dne 12. julija, se pa vsekakor ni nanašal na prireditev sloven skega dneva, ampak zgolj na važnost in potrebo, udeleževa nja društvenih sej, v spodbudo članstvu za širjenje principov naše SNPJ in nje interesov. Iz delavskega stališča je bratstvo in sloga eno, propaganda nevtralnosti in izolacije v delavskih masah pa drugo. Med eno in drugo je pa razlika, kaj ne? Kakor je razvidno se v Chicagu zelo interesirate za potek prireditve slovenskega dneva v Pittsburghu, Pa. Zato naj bo na tem mestu povedano, da izmed tisočev, kl so posetill imenovano prireditev, so mnogi obžalovali, da tud! Cikažanov ni bik) navzočih. da hI se na lastne oči In udesa prepričali, da je ta manifestacija bila praV tako, ako Še ne bolj delavska kot nacionalna. Vsekakor tudi delavsko politična, v prospeh slovenskega delavstva v Ameriki. Vsi slovenski govorniki so naglašali važnost solidarnosti in sloge v delavskih vrstah, celo govor župnika Kebeta je imel v sebi več delavskega duha, kot gia pa imajo nekateri članki, ki jih prinašajo nekateri slovenski delavski listi. Kot zavedni delavci se pa vsekakor ne moremo ozirati samo na versko prepričanje, ker to samo pospešuje razkol, izolacijo in klikarstvo v delavskih vrstah. Ozirati pa se je potrebno na delavske principe In mo cedili v delavski borbi radi verskega prepriča nja? Da pa je pokojni Konda sovražil vero in duhovščino, je pa zato imel tudi svoj razlog, mogoče pa tudi napako, brez katerih kot živa bitja nismo. Tudi jaz nisem veren, ker sem prepričanja, da se b**ez vere prav lahko živi kakor z njo, »amo nekaj tolerance je potrebno, Da pa je progresivnemu ali čelo brezverskemu delavcu mogoče sodelovati v delavskem progresivnem smislu, z versko 'mislečim delavcem ali celo 0 "dnevih" in jezi onih, katerim nočemo na limanice Imperial, Pa.—V Proletarcu se že dolgo nisem oglasila. Ta list prav rada čitam, in mislim da ga radi berejo vsi drugi na ročniki in tudi nasprotniki. V Penni, se je v tem poletju vršilo precej prireditev SNPJ v svrho proslave njene 36-letni ce. Udeležujemo se jih tudi iz naše naselbine. Govorimo na slavjih tudi ustanovitelji društev, ki radost no pripovedujejo o težkočah kajti četudi so imeli naporno delo in boje, se danes vesele ker vidijo, da Žrtve in trud niso bile zaman. Mnogo naših pig ilirskih delavcev pa je že v grobovih. Njihovo delo uspeva. Na takih proslavah se jih častno spominjamo. Na slavju dneva SNPJ v Clairtonu, ki ga je priredila federacija SNPJ zapadne Penne, je bila velika udeležba. Vreme je bilo lepo kakor nalašč in ljudje so prišli if mnogih krajev. Med udeleženci je bilo tudi nekaj glavnih odbornikov SNPJ. Kaj pa "slovenski dan", ki so ga imeli v Pittsburghu? Z njim so naprejevči povzročili precej prahu, ki pa po lega. pravijo, da so jmeli Veliko ljudi— tisoče jih je bilo, a drugi pravijo, da bodt) komaj stroške pokrili. Prebitka torej ne bodo mogli deliti, ker ga ni. Ampak če je bH6 res tisoče ljudi, čemu naj bi tak piknik imel izgubo namesto dobiček? Vprašala sem nekega fanta, če bosta Šla njegov ata in mama na piknik "slovenskega dneva", pa je odvrnil, da na take prireditve, kjer so duhovhiki govorniki, ne gresta. Tudi on jih nima rao*hd John Rak.) Ciooro, III. — Jtristina Turpin 60c. Chicaao, IU. fl: Fred Mslgsi (Peri, 111.), D. J. Lotrich. Milan Med-Vashek (Cleveland), J*a Turpin, Fred Vider; po 50c: Frank Udovich, Philip Godina, Math. Petrovich (Cleveland), John Terčelj (Strabane, Pa ), Vlucent Cainkar; Joseph Drasler 44c; po 40c: Anton Garden, £dward Tomsic (Wal-nenburg, Colo.); po 25c: Andrew VI-drteh' fJohnstoarn, Pa ), Justin SaiU, Vinko 1/OČnlAkar, Ivan Molek, Rok Bo-iitnik. Skupaj $10. (Nabrala Kristina Turpin.) Chicago. IU. Po $1: Camilus Žarnici (ClevMand), Angela Zait«, Anton Ahular (Arma, Kans.), John Goršek (Sprlngfield), Frank Groser, JoMco Oven; po ŠOc: Anton Zaita, Frank Vrata rich (WUkes-Barre, Pa); po 25c: frank Barhlč (Cleveland), Fr. Bolka (Milvvaukee). Skupaj $7.60. (Nabrala Jennie Salta.) Ara«, Kana. Klub It. 21 JSZ $10; Pa |1: Anton Shular, Neimenovan; John Sodnik 50c. Skupaj $12.50. (Poslal Anton Shular.) Skupaj v tem likaau $67.25, prejšnji likat $688.16, skupaj $726.41. I y "JUNAJTEDFRONTARJI" Tragiko medij a v anem dejanju. »pisal Cv«rab|li vsa sred. tva, da nairli. (Pog cda na ura.) God- uničimo socialiste. Razbijali damn, že štiri je ura, pa še ni- smo njih shode in seje. Vrtali smo pričeli seje. smo od znotraj, da so se nam Kimovec: Precej. Že grem. svedri skrhali. Toda vse zaman. (Odide.) .Ti hudiči imajo devet življenj, T*AGED|JA ŽIDOVSKIH BBGUNCEV (Iz spodnjih prostorov se sli- kot črna mačka, si živahno kričanje. Najtflas- 2uiamaiai (Se prekriža.) nejši med njimi j? ata žužama- Cingelcongal: Končno smo s za, k» udriha pa sedali,tih, da Fomoijo ntAih draRih bratov je veselje. Nekateri mu iz na- Hrvatov ustanovili "Nedelav-jrajivosti ugovarjajo, kar ga Ae i ko Slovenijo", ki jo je pa vrag bolj razpali, a ostali mu navdu- podtral, po teh ajzen. ieno pritrjujejo.) ponarskih cfcaretarjev. Kimovec: (Pride.) Ckngel- congel je rekel, da vsi na sejo — pa precej. Alo. . Žutamaia: Počakaj 1 Daj še enkrat vsem piti... samo tistemu socialistu ne. (Pokaže na rojaka, ki sedi pri mizi. Vsi se zakrohotajo in kličejo: Živijo žiržamaža. Dol s socialisti! (Pijejo.) Skakač: No sedaj po pojdimo, da ne bo trublna. (Nekateri počasi od racaj o v dvorano, dočim ostali hripavo zapojo.) Drugi prizor: C ing elcong el i (Počasi vstane, udari s kladivom po mizi in zavpije:) Mir! Sedite in šerap! Ti Lisjak vodi zapisnik, pa da ne boš pisal neumnosti, ker socialisti imajo grde jezike in ti tudi vse ošnofajo. Cincar: (Že malo okajen): Živijo Lisjak. Arduš ... Vsi t Prokleti dihurji..., da bi jih koklja brcnila ... tuiamaia: In da bi jih dihur pekel na ražnju. Amen! Cmgelcongeit Mir! pravim. Well, en čas si vsled tega nismo upali iz naših lukenj. Medtem so pa prišli iz starega kraja novi naseljenci in prinesli s seboj neko čudno politično filozofijo, sestavljeno Iz komunistično-ka-toli&ke- narod ne Čorbe. In kot vam je znano, je nova linija iz vzhoda dodala tej filozofiji še antifašizem in junajtedfront.... in tako imamo jed, da jo lahko jedo celo kralji, cesarji in papež. tuiamaia: Živijo, Franc Jožef in papež! CingelcongcI: Jed smo torej servirali, ali na žalost ni bilo skoro nikogar, da bi jo pojedel. Tedaj pa je šinila Lisjaku v CirgrIconnel: V imenu vseh^lavo imenitna misel. Ustano-pravorenih antifašistov otvar- vimo si Časopis — je dejal, ča-jam današnjo sejo in vas poživljam, da vsi nabrusite svoje jezike proti največjim sovražni- sopis, ki bo imel monopol na antifašizem, kruh. mir in svobodo. Kako bomo vse to dose- kom naše demagoške in oportu- gli. ni naša stvar. Mi se mora-nistične politike—socialistom... mo učiti politike od buržvazije Vsi, izven Skakača: Dol z — dosti obljub, a nič dejanj, njimi! Buuuuu! Živel junajted- Seveda smo se vsi strinjali s to front . . . idejo. In tako smo ustanovili Skakač: Predsednik, imam list "Godlja", ki je danes ponos besedo? Bratje, ne smemo ta- slovenskih suckerjev. ko. Ti vranji socialisti imajo povsod svoje špijone. In če zvedo, da smo javno proti njim, nas bodo mrcvarili v 'Delavcu*, da bo groza. Jas predlagam, da kar se gnojnice tiče, jo zlijmo na socialiste na zaupnem sestanku. Lisjaki Podpora! Troublamakar: (Skoči pokonci) : Ti •govoriš kot fašist... strela te udari. Ti si izdajalec naše komunistično-antifa&sti-čne- demokratske-katoliško-na-rodne brozge ... e, e, pardon, hočem reči fronte. (V dvorani nastane splošno vipitje. Nekateri že iprijemajo za stole. Končno jih predsednik v toliko pomiri, da nadaljujejo s sejo.) (Sledi splošno ploskanje, vmes se slišijo vzkliki: Živela "Godlja".) Za urednika smo postavili človeka jezuitskih zmožnosti. On se zna prilagoditi povsod in vsakomur. Da, še celo s socialisti skuša biti v dobrih odnoša-jih. To je seveda le naša strategija, a v srcu jih sovraži kot gade. Troublamakar: Bravo, bra-vo. Tako se mora! Skakač t Predsednik! Malo pripombe. Jaz kot bivši socialist se pa ne strinjam docela s to taktiko. Ako smo pošteni, moramo priznati, da imamo med nami pol ducata časopisov, ki so prav tako antifašistični ......................t...............1............, PRISTOPAJTE K I SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO tolče 8 kladl- Ned. »po J« 4 3-letaa itika iidkinj« A dela Ui|«r vrgla iloii okno vrh* rj«fa radstrop ja bl«U Coafroaa v Chicagu tvoj* dva otroka ia potem tedi rama »li'o*lU doli. Vtl'tri Jo »o bili obiti. V Ameriko Jo prillo prod meseci • tvojim mol »m i« Praga, od kjer »o utekli pred oocijakim terorjem V toj doioli bi amoli bivoli • mesecev. Njoo moi Jo »kuiol dobiti privolitev s« trajoo naselitev v Kanadi, o mo oi »»pelo. Zooako Jo V tvojem »traku, da bo morala > otroemi naaaj pod Hitlerje, iavrtila omenjani obupa. Hm. — Mo K. rnji sliki jo tkopiao otrok iidovskib beguncev, ki »o dobili oofcoj čaaa zavetje v Angliji, potem pa to bili po« le ni aa trojno noaolitov v Palotlioo. Njibovi starši to oaUli kdovo kje. Samomori na Cetkem to mooie, kor moo«i pri.adet, ljud ie *e morejo vec pr.n.ut. pcrseko«aSaflMeul« in mnenja. iS A RODITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 ! Naročnlea ta £dr«iooo driave (itven CKieoga) le Kanado $600 mm loto. $3.00 ma pol loto, $1.50 aa let- loto; Sa Ckicago I« Clcaro $7.90 aa colo lote, $3.78 aa pel loto* ao inooemttvo $9.00. NASLuV ZA LIST IN TAJNIŠTVO JEt ! 2637 So. Laviadale Avenue | Ckieago, Illlnoi* - kot naš. Da. še več. List "Delavec" piše v strogo delavskem smislu odkar obstaja, dočim smo se mi pomaknili precej na desno. Zato ne razumem zakaj smo ustanovili nov lut. Po mojem mnenju bi morali razširiti in izboljšati "Delavca" fn oja-* i t i njih klube *.. Vsi: Ven z njim! Buuuuuuu! Dajte ga sem. {Predsednik tolče s kladivom.) Troublamakar: Predsednik! Protestiram. Kakšen antifašist pa je Skakač? Saj brbra kot so-slallst — vrag jih pocRraj. Ali so te spet zmešali, a? Ali ne veš, da vse to spada k novi liniji! Kaj nas briftajo principi, program, marksizem in vse te lepe fraze. To je za zaspane socialiste. Mi moramo slediti novi liniji. Ste razumeli? Cingelcongel: (Tolče s kladivom) : Afi'sta divjaki, ali kaj? Ali je to socialistična mi-tenga, ali antlfašistična? Ti Skakač ... drži jezik za zobmi, č* ne ... Kimovec: Ut sfiksaj ga, Cin-gel! A krami nt! Cmcalcongel: šerap! Kaj sem še m Mil povedat . O yes. Včasih ga naš lisjak tudi nekoliko polomi, kar pa ni nič čudnega pri tako močni opoziciji, kot sta lista "Delavec" in "Luč", ki pogledata vsako stvar pod rešpetinom. Tako je na primer Lisjak na vse pretege hvalil sedanjega pape-ža, toda ko t3 papež žegnal mesarja Fran-ota, se je Lisjak, pod pritiskom lastnih pristašev zvijal kot jegulja, da je stvar ufrlaill. V eni izmed zadnjih številk "Godlje" ima pa že članek o "Ozadju papeževe diplomati-Čne akcije". Žušamaša t živijo papež! H ura za junajtedfront! CingelcongcI: To pa še ni vse. Liijak ga je tudi neznansko polomil, ko je priporočal v "Godlji" ubijalca štrajkarjev za župana v Vetrovnem mestu. S tem je dal mogočno oroije v roke socialistom, da sedaj udrihalo po nas... Liijak; Prosim za besedo. Bratje junajtedfrontarji I Ni res, da sem tega kozla sam u-strelil. To povelje je prišlo od zgoraj, zato sem ga moral izpolniti. Sicer je pa ta "Nova Igra" dokaj čudna tvorba, proti kateri smo mi bre« moči. Med nami povedano: danes je ie vsak lopov pristaš "Nove igre", seveda iz materialističnih ozi-rov, jutri bo pa v nasprotnem taboru če bo slučajno na krmilu. Bratje, včad se mi dozdeva, da imajo končno vendarle socialisti prav, ki vztrajajo na po-ftteni delavski platformi, ki bo pomedla s sumljivimi karakterji. Pa pustimo to. Glavno vprašanje je danes/kakor dobiti le več .^uckerjev, da bomo bolj u-dobno sedeli v Zakajenem mestu. •v Kimovec: Akramint! Ta pa zna, ta. Saj govori kot bi rožce sadil. Skakač: Besedo, predsednik! Kaj pa "Kranjski dan", ali ni tudi to blamaža. Ali mislite, da bodo v VVashingtonu in Beogradu kar z ušesi migali, ko bo zborovala peščica junajtedfrontar-jev brez kakdja cilja in defini-tivnega programa? Po mojem mnenju bo to le parada gotovih ambicioznih posameznikov. Dacol! Vsi: Buuuuu! Prokleti socialist! Ven z njim! (Cuje se žvi-žiganje in ropotanje s stoli. TEŽAVE USSR V POGAJANJIH ZA ZVEZO Z ANGLUO •MlMMIMIIttMMttttttttttfftittt^^ (Nadaljevanje s 1. strani.) eno z Rusijo jamčiti isto baltiškim dešelam in Finski. Ruski vnanji komisar Molotov je zastopnikom Francije in Anglije dokazoval možnost, da bi ena pili druga baltiška dežela vsled simpatij do Nemčije slednji sama ponudila iti pod njen "pro-tektorft'*. To s^ ttiora v novi zvezi smatrati za agresivnost prav tako kakor če bi Nemčija dotično deželo dejansko napadla. Vse tri valesile bi morale y tem slučajti Nemčijo nemudoma napasti. Vlade baltiških dežel in Fin-ske so Parizu In ^jOndonu takoj sporočile, da nočejo nikakega vnanjefa janjstva, da so ne vtralne in hoč*|o to tpdi ostati. Ampak Moskva ju vztrajala In še vztraja pri tej svoji zahtevli Pravijo, da je to najMlf oreh, ki zavlačuje sklenitev pogodbe. Vojna misija v Moskvi Dasi zvest torej še ni, sta Anglija in Francija vzlic temu poslati svoje vojne misije v Moskvo, da se posvetujejo s sovjetskim generalnim štabom, kako v slučaju vojne čimboljše uso-glasiti vojne sile teh treh velesil, da )>i si zajamčile zmago. Nobena teh treh držav ne ifell vojne. Chamberlain še posebno "God-V do- 1 (Cingelcongel j vqm.) I' r O ublernaker i predlagam, I da se Skakaču zamaši gofljo, če ' ne nam bo vse štrene zmešal. iBramota, da si upa ta človek j kritizirati -Kranjski dan". Bratje; ta dan bo zapisan v ta velikih bukvah naših slavnih ju-najtedfrontarjev. Na ta dan se bomo pokazali kdo smo mi Kranjci. Orka fika! Povedali bomo tem zabitim Amerikan-cem, da nismo na prežgani Župi priplavali v to kontro. Povedali iim bomo tudi, da brez nas ne bi imeM krsnjsklh klobas, niti potice, &a menj pa našejra lista "Godlje". Pa še nekaj. Na tem *hofVj bo govoril tudi naš faj-moMer, kar tudi niso mačkine Fol^e. Zat3 le glejte, da se bo-(Jete obnašali kot ljudje, ne kot prasci! Ali ste razumeli? Cincar: (Ki se je ravnoksr prebudil): Arduš; kranjske ! klobase. Dobra pogruntacija. Daj ie enega! Cingelcongel: Mislim, da smo iz dnevnega reda. Kaj sem že Imel na jeziku .. .? Aha. Priznam, da list ni značajen in da ne vsebuje drugega kot agitacijo in propagando za naše piknike, za nove naročnike in da maha po socialistih. Pa bodimo odkriti. Glavni namen Ije" je uničiti "Delavci® sego tega se moramo poslu žiti vseh sredstev in še nadalje propagirati za junajtedfront—saj me razumete, kaj mislim s tem. Namreč junajtedfronto pod našo marelo. Kdor se bo temu u-piral. ga proglasimo za fašista, ker to je danes prav tako v modi. kot Beer Barrel Polka. V tako junajtedfronto ne bo "Delavec" seveda nikdar pristal, zato ga bomo še nadalje proglašali za fašističen list, njegovo organizacijo pa za razbito barko. tuiamaia: Dol z razbito barko! Živijo -Godlja"! CingelcongcI: Kar pa se tiče dnevnika "LiiČ" mu pa itak ne moremo do živega, ker je v preveč ugodnem položaju. Zato pa naprtimo gotove izjave njenih urednikov enostavno na grbo "Delavca" in domovina bo rešena. Ba>'ta. Ima še kdo kaj pripombe? Troublemaker: Jaz predlagam, da naša "Godlja", in vsi, ki jo mešamo, še nadalje podpira demokratsko stranko in njene padarje. Nič zato, če smo jo pred par leti kleli in bombardirali s papirnatimi fi-čafaji. Takrat nam še niso metali kosti pod mfzo, kot to delajo danes. Zato so fejst fantje, dočim so socialisti — šleve. Ne pozabite tudi, da je nas in demokratov 25 milijonov. Ali ima ie kdo kaj na srcu? Cincar: Jaz predlagam, da gremo v kevder. Vsi: Podpora. (Sledi živahno ploskanje, nakar počasi odhajajo v spodnje prostore.) Cincar: (Poje s hripavim glasom.) Pa še enkrat cingelcongel, cingelcongel v kurjo dlli pot, da jim preprečijo vstop Spomini na pionirsko dobo v tovarno. Stavkokazom v po- mot je priskočila policija in s East Helena Mont. — V eni Um se je pričel splošen pretep, P™j*njih Številk je bilo poroča- ^ no o pripravah za proslavitev postanka mesta Helena, v kate- vas (Zastor.) zato ne, ker noče, da bi Hitler propadel. Rad bi znfial le njegovo moč in to samo toliko, da ne bi bila nevarna Angliji ne nikomur drugemu. Rnako je v interesu Rusije, da Nemčija ne postane premegočna, kajti če bi se jačala še nekaj let kakor se je v zadnjih petih lf£tih, bi postala sovjetski Ukrajini resnično nevarna in Rusiji lahko zaprla tudi Baltiško morje. Rusija ve» da ie ji je v sedanjem $vetovnem položaju veliko manj bati Anglije in Francije, ako bf ji bife sovražne. Vakor pa Nemčije, posebno ako bi i*> maknfla svoje meje do one, ki je sdaj nteja med Poljsko in Rusijo. Rdino vsled tega skup-n0ga m t rab" je Analija predlagala sklenitev zveze in le vsled bojazni pred naraščajočo oWoirijo silo treijeaa rfjha, ki iziiva y voJpo. $e ^»e tri nanjo tuil resno pripravija-jo» Ako se ifitler ne premisli in pristane v predlog« m mirno reševanje *p čakali na skebe. Kompanija je namreč zvedela za nakano sklicateljev shoda in poslala stavkoka-ze uro in pol prej iz tovarne kot običajno. Sklicatelji shoda na ta trik niso računali, zato so sklicali nov shod za piketiranje na dne 31. julija, na katerega so povabili tudi somišljenike in člane iz drugih tovaren. Omenjenega dne je bilo na Ucu mesta že ob 5:30 zjutraj nad tisoč liudi in pozneje nad 7,000. Ampak prišla je tudi policija vseh vrst: na konjih, na motornih kolesih, pehota v uniformah in v civilu. Bilo jih je nad 450. S sabo so imeli tudi ambulančne vozove in brizgalnice z ognje-gascl. Ko se je pripeljalo par avtov skebov, so piketi zagra- ki je trajal vsega skupaj okrog poldrugo uro. Ko je policija u-videla, da ne more odgnati pi-ketov m krepeljci in 'black jacki", je pričela neusmiljeno metati v množico plinske bombe. Nekatere, ki se niso raz počile takoj, so stavkarji nemudoma zmetali nazaj v policijo. Nato je na množico navalila še policija na konjih in kolesih, med mnoško pa so se gibali policaji v civilu, da pomagajo o-nim v uniformah in da zaznamujejo "glavne kalilce miru in reda". Končno so stopili v akcijo še ognjegasci in brizgali vodne curke na napadeno množico. Okrog 50 oseb je bilo ranjenih ali pretepenih toliko, da so potrebovali zdravniško pomoč v bolnišnicah. Veliko ranjenih in pretepenih pa je šlo po bitki domov ali k bližnjim prijateljem in ti niso všteti med one. ki so bili poslani v bolnišnice. Sreča je bila, da policija ni streljala, da vsaj smrtnih slučajev ni bito. Od omenjenega datuma se zbere pred tovarno vsaki dan mnogo ljudi. Številna je pred to varno oziroma okrog in okrog nje tudi policija. Stati v okolišu tovarne ni dovoljeno. Lahko korakaš, toda ne v skupinah. Samo do pet piketov je dovoljenih pred vsakim vhodom. Ustavljati se ali spuščati se v pomenke, je strogo zabranjeno. Skebov v tej ogromni tovarni je zdaj ko to pišem (dne 3. avgusta) le okrog 50 Po prej opisanem boju tudi spe in jedo v tovarni. Drugega menda ne delajo, ker ni čuti iz delavnic nikakega ropota. Spe, jedo in lenarijo. Unija je poslala pikete tudi pred njihova stanovanja, da ljudi opozarjajo na njihovo sramotno delo. V stavki pri isti kompaniji. ki se je vršila pred nekaj leti, je bila policija delavstvu naklonjena dočim je sedaj dala vso - pomcČ kompaniji. Koliko časa bo trajal ta boj, ne vemo. Moje mnenje je, da bo zmaga na delavski strani, ako ne bo cincanja in izdajstva na strani stavkovnih vodij. Kajti delavce so razočarali že neštetokrat. Ko to poročam, je slavkoka-zov slovenske narodnosti mogoče kakih 10 do 14. Sami nazad-njaki in brezbrižni za vse razen za $. Sramu ne poznajo, dasi se zavedajo svoje umazane vloge. Poštenemu človeku si ne upajo pogledati v obraz. Ko jih srečaš, upro svoj pogled v tla. Večina naših delavcev sim-patizira s stavkarji; tudi trgovci. dasi ne vsi. Župan Harold H. Burton je menda opravil s svojo kariero, ako se bodo delavci pri prihodnjih volitvah, ki bodo v jeseni, fee spominjali njegovih dejanj, ^nako diskreditiran je županov privesek, "varnostni" ravnatelj Eliot Ness. Anton Jankovich. Majhne pokojnine Oaevnindvajste držav plačuje iz svojih penzij^kih skladov potrebnim starim ljudem manj kot 10 dolarjev pokojnine na mesec. Liiten to and Adoertite over PALMOECH'S rUGOSLAV RADIO Foik Songš and Music Tamburitza Orchestra Station WWAE, Ev*ry Sunday 1 to 2 M S. Clark St., Chfcago — Har. 3006 ri je vlada te države. "Wild West" je ob tej priliki prišel do popolne veljave. Seveda je zdaj že več tednov vse po starem. Fantje in možje so si ostrigli brade in se brijejo kakor je običaj v današnji dobi. Moški m ženske so pospravili starodavne noše, kulise, ki so preastavljale mesto divjine in vse drugo sli-čno je odstranjeno. Bilo je res imenitno. Le 75 let je tc!?a, ko je bila naša krajina še nerazvita za prebivanje v nji, prava divjina. Ob opazovanju slavja in veseljačenj ob tem jubileju smo videli, kako težko je bilo življenje ljudi pred 75 leti.. Ko sem gledal parade, se mi je predstavil ipomin na čase, ko sem živel v Pueblu, Colo. Pa-radirali smo po ulicah ob spremi je vanju zvokov harmonik in plesali kar po pločnikih. Tu smo videli še bolj originalne prizore prvih naseljencev, ki so bili -predvsem zlatoiskaljci Za časa proslave smo imeli v prometu le.->ni denar (bankovec za 5e, tiskan na lesenih deščicah), od katerega pošiljam e-nega v spomin Chas. Pogorelcu. Zdaj nima vrednosti, ampak dokler je proslava trajala, je pomenil toliko, kakor pravi denar. Drugače pri nas nič posebnega. — Jos. Mihelič. Izlet društva "Narodni vitezi" bo 13. avgusta """Chicago. — Društvo "Narodni vitezi" št. 39 SNPJ priredi niknik v nedeljo 13. avgusta na vrtu Val. Kobala v Clarendon Hillsu. Vabljeni so vsi prijatelji društva in domače zabave, ki jo bo v izobilju za vse. tO _______|__ Priporočite prijateljem, da si naroče Proletarca. PRIREDBE KLUBOV Jo S. Zo AVGUST Conontborff, Po. — Piknik klobo it. 118 In Konference JSZ ko sop. Peono 20. avfuta no Drenikovem porko » Strabane, Pa. CLEVELAND, O. — Konferenco klubov JSZ in druitoe Prosvetne milic« r nedeljo 20. ovgvato ob 9. dopoldne v Slov. nor. doma, St. Cloir Avoaeo. MILVVAUKEE, WIS.—Pikoik klobo at. 37 JSZ v nedeljo 27. ovfuato v K u xmatovem porko na W. Beloit Rd. in So. 92nd St., Wost Allia. CHICAGO.— Piknik i>evškege .bo-ra "Sova** v nedeljo 27. avfuato pri Valentinu Kobalu, Clarendon Hilla. OKTOBER CHICAGO, 'LL. — Dramako pred-atava klubo it. \ JSZ v nedeljo 29. oktobra v dvorani SNPJ. NOVEMBER CHICAGO. ILL. — Koncert "Savo** v nedeljo 26. novombro v dvorani SNPJ. ČLEVELAND. O. — Koocort soc. Zarje no Zohvolni dan 30. nov. v SND na St. Cloir Avo. DECEMBER CLEVELAND, O. — Pleano veselica kluba it. 49 JSZ na boiicoi dao 25. decembre v Slov. del. doeiu no Waterloo Rd. CHICAGO. ILL. — Silvealrovo aa* bava klubo it. 1 dne 31. doc. 1939 V dvorani SNPJ. Dr. John J. Zavertnik PHYSIC!AN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:00—1:00; 7:00—8 580 Daily At 3724 W. 261 h Street Tel. Cr»wford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Doily Tel. Conol IIOO Wcdn**d«y nnd Sunrl»y by appointments only Reaidence Tel.: Crowford 8440 If ao onaurer — Call Aoatio 8700 imiHUfMjiliiimm, BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel 1475 424 Broad Street JOHN3TOWNt PA. .»MM MI »MM I M Ml 11 MM HIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIH . * # a i t 0 I ' % 9 i | j Prva alovenaka pralnica ae priporoča rojakom v Chicagu, Oiceru in Berwynu. Parkview Laundry Co. FRANK GRILL in JOSEPH KOZDR1N, lastnika » . «f ' i 7» Fina postrežba — Cene smerne — Delo jamčeno ■ Telefoni: CAN A L 7172 7178 J 1727-17*1 W. 11 »t Straet CHICAGO, ILL. i-aiII Ae A Yugo*lav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF Vugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONVVEALTH NO. 1665. Pokliskod Weekly at 2301 5«. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., Aucuit 9, 1939. VOL. XXXIV. Industry Must Be Socialized An apostle of the New Deal told us hia social philosoph.v the other day. "Mhinkhe sakl. "that people who make it the individnaTs responsibilit.v to get along are wrong. Government should operate in such a manner that everybody \vouki have a job to do." The stranke thing about the gentleman who expressed that opinion is that he's not a Soviali^t. He believes that indus-iry should be owned by private capital and operated by private initiative. "You believe that people should do useful work in pro-ductive industry?" we asked. "To be sure," he asserted. •*Well,M vve told him, "you are asking goveniment to do a job that it just can't do under present property relationships." Then, when he looUeil surprised that a Socialist should make such and admission — "You see." we explaincd, "economics, not politks. is the basis of life. The government doesn't control economic procesnem. When men work they must use the mills, mineš, factories. banks^rliilroads, etc. But as things are todav private in-dividualifr^B^st say 4yes' or 'no* to every man who wanU to work. If the answer is m>.' tfetn there'l nothing the government can do about it. If you vvant the government to provide jobs at pro-ductive work, then you must make it possible for the government to control the means of work. You just can*t plan with what you don't control." Our Nevv Dealer looked surprised and mystified, and after looking Into space for thirty seconds he changed the subject. Just to make certain that he doeaiTt foiget the problem we're going to send him a copy of this editorial so that he can think about it in solitude at leisure. The queatk>n is: "How can economic securitv be planned by the government unless the government cdntroU the economic reso ure es of the nation? After we've studied that one until we've understood it, we go on to the next— MHow can economic control bv government remain democratic unless the vvorkers unite their political power to bring it about?"—Reading Labor Advocate. IT CAN HAPPEN HERE "Stascism Comes to Minnesota" i Follovring is an exact copy of the slip of paper vvhich w«« enclosed with the O hi Age Pension check vvhich a Minnesota farmar received recently: "Plati* ka advised tkal recipiaots ol Old Aga Auiil«ncc ara not to leave tke atate of Minnesota for visiting or etker purpoae« witkout firat notifyinf tke welfare office and aecuring tka permiaaion of tke . . . Countjr Board."' This Hitler-like order in part and parcel of the Republican policy to mistreat old people »o that they will endure almost any hardship rather than accept the small pension which is grudgingly offered. In Minnesota today. the Republican lavv piovides that whoever, in spite of ali these degrading conditions. does accept a pension, must first give the »tate a lien on a farm or such proper-ty a* he posae*ses, to the full amount of such suhslstfnce as he may re-ceive bv his pension check. ..THAT iS WHAT A REPUBLICAN REGIME MEANS. —Minnesota leader. T0DAY v«. T0M0RR0W LITTLE ESSAYS By JOHN M. W0RK My Uncle Doc was a pioneer ps.vsician in the heart of the corn belt—the type that sometimes had to swim his horse over svvollen rivers to reach his patients. He was over 80 and stili praetking vvhen I did the chores for him a few months vvhile getting an alleged education. Many stories vvere told and are stili told about him in the community. Called to treat a vvoman in h.vsterics he gave her a dose of asafetida. She promptly recovered and said, "Doc, that vvas the damnedest dose of medicine that ever went into a Christian." A big mans dislocated shoulder had to be set and of course there vvas no anesthetic. There was danger that he might fight back and injure the doetor, so Uncle Doc bled him until he fainted and then set his shoulder. Consulted about a very skrk patient he told the family doetor the medicine he was giving should be discontinued, The family doetor said. "If I diseontinue it he wiil be in hell in half an hour." Neverthelesa the medicin« vvas discontinued, and, as the communit.v tells the story, the man did not go to hell for severa 1 vears. Except in a few out-of-the-way places, the Uncle Does of medicine no longer exist. Those were days when individualistic medical service was in order. Uncle Doc was a hero of early medical service, and there were many others like him. It seems difficult for some doctors to realize that "them days are gone forever." Individualistic health service just does not fit into the pattern of present conditions. Socialized health service would fit them like a glove. JSF Conference in' Cleveland, O. A nitast 20 Cleveland, Okio. — Delegates from fraternal lodges, cultural organiza-tions and JSF Branches affiliated vvith the JSF Educational Bureau. vvill meet in the Slo v«-ne Nationa! Home, St. Clair Avenue, Sunday, August 20, for vvhat is predieted to be one of the most important con* ferences yet held by the JHF Educational Bureau in that section. Girard and surrounding territories will be represented, as well as other neighboring cities. The conference wi!l open at 9 A. M. Delegates are urged to be prompt. PIONEER MOON LIGHT DANCE CRU1SE Ckicago.—Dancing Neath the Starš —Cool ing breeze* refresh you—See Chicago from the Lake—A Panorama of Alluring Attractiveness—Glorious Hours Afloat — Music — Entertainment—Ali yours if you will join the Pioneer Lodge group Saturday, Aug. 19, from Navy Pier at 9:80 P. M on the S. S. Theodore Roosevelt. Ticketa' are 75c. Call the lodge secretary, D. j J. Lotrich. Lavrndale 2.144, for tickets | and reservations. The World's fair confronts us in bewildering confusion out on the Flushing Fair grounds theae days. Here a world-of-tomorrow symboliam vies vrith a world-of-today reality to produce a sort of after-the-movies feeling of depreasion, as we return wearily from the gorgeous and tem-porary escape Mr. Whalen and com-pany have provided for us — at a priče, of course! There's no denying it's worth the priče, at least for one admission. It'« a grand shovr with much of »nterest and vronder and, in spota, bieath-tak-ing beauty. We are proud that the central block of seats on opening was occupied by construction vvorkers vvho built thia fantaatic city on a swampy dump. And that a permanent park and playgrounds will t>e left in Flushing whe«i the fair is over. There is no denying too. the magic vistas at vvhich vve are given brief peepa—the hints of order, leisure, comfort, bruutv and even — peace. Vet it is difficult for some of us, at least, to see this great forest of pos-sibility for the trees of inconsistency vvhich stand nearby. For example— The scandalous diserimination in job appointments, Negioes, Jews, older vvomen, not-so-pretty women, and applicants vvithout college de-grees being the chief vietims; and the inclunion, incidentally, of social re-gisterites vvorking at the fair for the thrill of it. The prohibittve food prices, as a result of vvhich vve must muneh toda)''* sandvviches vrhile vievving to-morrow's vvorld outside its modemist-ic restaurants. The admission priče, juatifiable for the first admission. perhaps, but pro-hibitive for many visita for most people, and vvhat can you see in one or tvro trips! The World of Tomorrovv seems to be for a select group only; A WPA pavilion displaying "the vvealth created by tbe »kili and artis-try for tomorrovv, but let today take care of itaelf; The juxtapositk>n around a "Court of Peace" of exhibits of nations at this moment bitterly vvarring upon each other; Those gaping holes in the Fair— Spain and China, and incomplete Csechoalovakia (though her friends stili hope to puli her exhibit throiurh); And, vvhereas it vvas possible to eap-ture a cosmic ray to lllumine the fair, ali that could be done vvith six protest ing restaurant pickets vvas to ar-rest them; Therefore, vve should prefer to have it frankly recognized that our social sciences stili lag far behind our technical progress and to have the fair presented vvithout such elaborate symboltsm about the future vvhich is ali too remote in view of the present realities and conflicts. It may be significant that the voice of the commentator seems lost in the vastneaa of that "greatest globe ever constructed," and the outlines of its "De>mocracy" are stili far beloMv us and vary dim.—^From the Women's Trade Union League Bulletin. Unite, Educate, Organize-Or Fail! They ara united. We are not. They art organized. We are not. They havg the money and the credit of the vrorld in their control. We have not. And vrithout it we are helpless and without the means of defense. But wofst of aH vre do not know our vveakneas nor our danger. So we drift on unorganized, divided and often quarelling among ourselves. We charish high and noble ideals and love poacf. We have lost the art and the povver of defense because we think vve do not need them. Our unawar«ness Is our greatest vveakness and our enemies greatest opportunity. Unless vve can avvaken and arouse our paople to the peHI that is upon us; unless vve can organize them to meet that peril; unleas vre can unite Profits ofReligion By UPTON SINCLAIR Those vrho use the church and religion as a source o t income and a shield to privilege have much to fear from this book. Povverful churches or fly-by-night sect« —- vvhoevar selfishly profit hy religion or prostitute it to serve the exploiting classes are sho>vrn up in their true rolora. Sinclair npares no one nor doaa he mlnee words. Priče $2.00 Order From: PROLETAREC, S301 So. Lovvndale Ave., Ckicago, III. our forces for the inevitable conflict, our ideals of democracy and our cherished American institutions will perish and vvith them our liberties. To this task to educate, inform and arouse America, to organize the progressive forces and unite them in sufficient numbers and strength to defend and fulfill the hope and purpose of Democracy, we are dedicated. And to that task vve summon aH who have eycs to see, ears to hear and heart to cherish orderly progress and hu man freedom. VVho vvill help us? Who vvill help reeruit, unite, and organize the defense?—From "-Public Ovrnership of Public Utilities," March. 19.19. JSF CONFERENCE AND PICNIC IN STRABANE Strabane, Pa. — Follovring the J51F Conference at SNPJ lodge hali in Strnbane Sunday, August 20, for which a large attendance of delegates is predieted, the vrhole group vvill journey to Drenik'g Park vrhere a picnic sponsored by the conference organizations vrill be held. Fraternal lodges and other organizations holding merrtbership vrith the 1SF Educational Bureau are therefore urged to send delegates and visitora. Jacob Ambrosick, Secretnry. "Smart Talk" over the dimwr table i« not so important as the Union La-bel on w»hat yon eat and wear. TTw first and vroint of ali frauds is to cheat oneself.—Bailey. ROOSEVELT APPEASEMENT The dietum of the Roosevelt Ad-ministration that "you cannot strike against the government" is, of course, a policy followed by ali governmenta. A strike in the army and na\-y is re-garded by ali governments as mutiny, snd it is prohibited in such continuous and essential services like that o< the postoffice. but the WPA does not fall into either of these catcgories. The WPA is not a permanent government agency but an emergency program to meet a grave unemploy-ment situation. Its funetions are not essential to the preservation of the government. If they vrere, WPA vvould continue to funetion after industrial employment becomes normal —if it ever does. No one contends that VVPA is to be a permanent feat-ure of the government, for, as the general counsel of the Pennsylvania Federation of I^abor points out, build-ing of outdoor toilets, painting pic-iures, binding library books and many oth»*r WPA activities are not permanent government funetions. Nor could the governmenfs con-tention be maintained if vve vvere at war, for it is a matter of record that during the VVorld War Miere vvere itrikes in shipyards, copper and coal mineš, lumber camps and even in munitions plants. These vvere essential to prosecution of vrar, and yet they were not legally prohibited. Facing a two-party gang-up on m#ny legislative fronts, the President tried a little "appeascment" by his leclaration, but he vvill no more check tha blactj reactlon by this course than Chamberlain has stopped Hitler by yielding at Munich. —Nevv Leader. H Ol'si is o Bil A. SC.RAPED In the rush to finish up and get »w*y on their vneations.—very likely more important to them than any-thing else —- the forces of reaction in Congress, in addition to slashing the relief appropriation to nothing, threw overboard the Preaident*s $800,000,-000 houslng proposal in a bandvvagon rush for adjournment. The wage-hour aet amendments, and further relief grants are rather more Iikely than not, due for more maltreatment, if aeted on at ali before adjournment. This ought to open some boths this one has little foundation in fact and even the so-called Washington precedent does not support it. Neitk*r does anything in the convention vrhich framed the Constitution. Waahington wanted to retire after his first term but vvas persuaded to accept another. and fear ing that he vvould be urged to serve a third term. he urged his friends not to exert pressure although "patriotism does not forbid" a third term. In 1788 he also vrrote Lafayette expressing opinions that cannot be reconciled vvith the anti-third term vievr. The later history of the idea has no more sound basis for it than the above. Each party, faction and group in our history has taken its stand for or against a third term solely in terms of party or factional advantage; this applies to both ruling parties, and it applies to both novv. It is toda.v a factional issue in the Democratic Par-ty as it once vvas in the Republican Party. Sometimes a myth becomes so strong in influencing popular thought that it be<-omes a fetter on human progress, and it becomes necessarv to challenge it. If the issue could be raised independent of the aims of rival political brokers vre might get an intelligent decision. but in the čase of ruling party myths this is imposs-ible. The "issue" vvhich the third term tuday masks is primarily one of delegates to the next Democratic convention.—Nevr Leader. COMMUNIST EDITOR IS JAILED PENDING LIBEL PAV MENTS NEW YORJv.—Cla renče Hathaway. Editor of the Communist nevvspaper, Daily Worker, vvas arrested last vveek and taken to Kings county jail in con-neetion vrith a 125,000 verdiet against the paper in a libel suit filed by Mrs. Walter K. Liggett, vvffe of the sla in Minneapolis editor. f The vvarrant served to the editor in his appartment stipulated that he vvas to remain in prison until the sum of $2,672.11 vras paid. Deputy Sheriff Hugh Breslin reported Hathaway told him he received only $30 a vveek after deductions for alimony and party dues from his $100 weekly salary. Mrs. Liggett charged the Daily Worker falsely aceused her and her husband of being foes of labor. Liggett, editor of the Midwest American, vvas slain Dec. 19, 1935, as he vras about to appear before the state legislature to charge certain politicians aith corruption. REFLECTIONS By RAYMOND S. HOFSES HEARST*S NAZI PAI^ t Editora of Hearst publications have been notified by the Lord of San Simeon that "Wincbell is unreliable" : and WincheH's columns have been ordered cenaored — because he be-came Interested in Democracy and dared to criticize "The Chtefs Nazi heroes, calling them "Ratzies." ONE MINUTE TEST 1. Who had the longest reign in the annals of English historv? 2. What book vron the 1938 Pul-| itzer prize? 3. In 1910 vvhat former kingdom vvas annexed by Japan? ONE MINUTE TEST ANSVVERS 1. Queen Victoria, vvho reigned 64 years. 2. "The Yearling," by Marjorie Kinnan RavHings. 3. Korea. By the streets of By and By one arr»ves at the house of Never.— Cer-vantes. THE HORRORS OF WAR rv;- 1 -- - XMt- BiASTtSls OS trWoPMr A VERAMI K A M KltU*. AN.S WHO| vvill be the du|>es and cannon-fodder in the next war—vvhen and if thih naiion en te rs the lists to "save the democracy"—should be interested in knovvirig the real gripe against Nazi Germany vvhich afflicts British Prime Minister Chamberlain and his capitalist contemporaries in aH other "have" nations including our ovvn. I therefore advise the reading of an editorial in the pro-New Deal Philadelphia Record of July 25. Hovvever, since it is certain that few Advocate readers vrill take the trouble to look up back numbers of a nevvspaper in these fast-moving times, I vvill quote the follovving revealing portion of the Record's contribution to a better understanding: "Go down the record of German promises. Not only the promises of peace and non-aggression, but also the 'promises to pay.' .."From tke dajr of tke invasion of tka Rkinaland to tke final grab of Caockio, Hitlor'« word vva« provad aa wortkloss as kit bonds vvhich have been rtgged through blocked marka and otkor financial device« to do-fraod iovastora avarywhera. "Just one specific example. General Motors Corporation operates a plant in Germany. That plant earned $4,000,000 last year, in sddition to $12,000,000 earned in previous years years since Hitler—aH of vvhich mo-ney is lost to General Motors stock-holders through N'a*i exchange rest riet ion?. The money ju«t can't He taken out of Germany." THEJUC IT IS! That s w4iy Ger mSny is hated—and feared! Its not a question of humanity. True, Nszi suppression of minorities is indefensible. But that 'vrouldn^t ma'ter to the mast**r capitalists of the woHd «f Nazi economic practices vvere along the right line. The mutila 1 tio i of black-skinned natives of the 'Congo at the behest of Belgian rubber capitalists didn't bar Belgium from high international society. It*» not a oueotion of dictatorship. Trtie, individual freedom has been ' destroyed in Naziland. But aren't the boasted "democracies" seeking allian-j ces with dietator« in Poland. Turkey, Rumania and Greece? Cook County Party News ZA M—SYMES DiNNER SUNDA Y, AUGUST 13 Herbert Zam, editor of the Socialist Review and Lillian Symes, well-known labor writer and author of "Rebel America." vvill be guest speakers at a dinncr sj»onsored by the Cook County Socialist Party, Sundav, August 13, at 6 P M. at Workers L.vceum Hali, 2733 W. Himch Ave. (1400 North.) | Their subjekt vvill be "The Soviet Union Today." Ma.vna rd Krueger vvill be chairman and Elizabeth Morgan, noted Socialist singer, vvill present several labor and folk songs. Priče per plate is 65 cents. Phone reservations in immediately to Harry Flvlachman at State 3250. DEBS LABOR SCHOOL A group of thirty students have been regularly attending the classes at the Deb* I*abor School and much interest and enthusiasm has been • roused. Next Wednesday, August 9, ut 7:30 P. M.. Lillian S.vmes begins her course in "Labor and Socialist History." In addition, the course of' Professor Oskar Lange, noted Socialist economist, on "Economic of Socialism and Capitalism." continues. Classes are held at 549 Randolph. COUNTY SUSTAINING FUND We hate to harp on this, comrades, but wo need many more and much more substantial contrrbutions to the County Sustair.ing Fund than vre have been receiving during the summer. You aall knovr that the summer is a bad time for Party finances—but the woik of the Party must continue. As a matter of fact, many nevv activities have been undertaken—trade union, unemployed, cooperative, educational work, social affairs. etc. — and in-j inereased financial support must be , fortheoming. Don't vrait any longer. I)»g deep (even if you've given be-' fore) and send in some money, as much as poaaible. Help build for Socialism, MAKE THE CALL A WEEKLY A drive has been launched by thj NEC to ensure regular weekly publication of the "Socialist Call" by September. A great deal of response is coming from party members thru-out the country. Every party braneh has been asked to donate at least a dollar a month to the Call sustaining fund to help make it a weekly. At thia writing, only the 5th Ward, Bohemian and North Side branches in Cook County have complied vrith thia ra-quest. If your braneh hasn*t done so yat, raise this question at the next branch meeting Make th« CALL a we«kly. Nor is it a moral revolt against aggression vvhich affroiits the cap-itaiivt rulers of the vvorld. For the conipelling fact is that the rape of Czechia vvas » co.nplished with the connivance and the blesaing of "demon acies" vvho had made pledges— as srorthlesa as Hitler's—that ('zechia should be preserved. Moreover, the history of the unti-Nazi nations is » history of aggression, vvith Britain heading the list. No greater international outrage can be assessed against Hitler's Germany than the vvar vvhich Britain successfully vvaged to foist the opium habit upon millions of Chinese for the profit of a fevv British capitalists! Tka reason for tha katrod of Hitler U not tkat ho is doing novv wkat "ros. peetakle" capitalist rulora have been doiog rigkt along, but that he ia play-ing tka game vrithout roapoet for the ganator rule« of tho capitalist racket. Inatoad of pojring dividend« to General Motor« »tockholdcr«, ke keep« tha profits at komo. Instead of giving privato capital a froo hand, Hitler has made capitalists tha subjeets of a totalitarian state wh>ch decree« what and how muck shall be manu-facturod and wkere tke private profits—if any shall bo iovastad. LET'S UNDERSTAND IT. Even though there isn't much vve can do about it. vre may as vvell "know why" vvhen our sons are called upon to sacrifice and die — to preserve de-mocracy! The Chamberlains of ali nations could gl*dly welcome the socialiaatiori of people vvhich has taken plače under HitJer rule. But it's the socialization of things, along vvith the enslavement of *he people—of industries, of capital and of profita—that brings the *rath of individualistic capitalists do»vn upon Adolf Hitler. The Record has given us a gl i m p.stat the real grief. It should give enough to shovv us the true reason why vvar threatens. If millions of ordinary vvorkers are called upon to fight and die it wil! not be to preserve moral values. It vvill be to col-lect some profits for investors. And to stem the grovvth of an economy vvhich enslaves capital along vrith labor! Consumer Notes A Column of Useful Household Information Remedy for Poison lvy: Laundrjr Soap Remember these jingles if you vvant to .«tay clear of poison ivy when you*re off for a jaunt in the out-of-doors: "Leaflets three—let it be." But if you suspect you've brushed up against the poisonous leaves, then: "There i* hope, in kitehen soap." This is not a guaranteed remedy, but it may relieve light cases. You can teli poison ivy because its leaves are divided into three separate leaflets. When the leaves are mature, thevVe »lark green on top, and lighter and sometimes velvety underneath. But in autumn they turn the most beautiful shades of scarlet and orange. If you ve come in contact vvith the plant, or have been cleaning it out. or even touch tools used to get rid otf the plant, do this as soon as you can: \Vash with plain yellow laundry soap, with an excess of alkali. Work up » heavy lather on the exposed part of the skin, then rinse off the lather completely in running water. If you have no running water but use s b»»>»n, change the vratar often. Re-peat the lathering process at least 3 or 4 times, and pay special attention to the hands and finger nails. If you*re too late and severe ivy poisoning develops, see a doetor. Other home remedies on mild čase* are sometimes effective. One is t® wa*h wfth kitehen soap, then svrsb vvith a solution of Epson salts or cook-ing soda. Or else svvab vvitih a 5 percent solution of potassium perman-ganate. Vou can apply these vvith light bandages, kee-ping them moist and changing fre<|iiently. Burn the bandnges vvhen you're through with them. If you have poison iry or poison sumat around your home snd vvant to get rid of it, vvrite the Department of Agriculture, Washington, D. C., for its free bulletin, "Poison Ivy and Poiaon Sumac and Their Eradica-tion." CRADLE 0F LIFE By LOUIS ADAMIČ Author of "The Native'* Return" CRADtrfTTVF UFT, ia a perfi»ct and inevitAle development from THE NATWE\S RETURN. for it takes a faacirming sU»ry only hintevl at in the esrlier \book and set« it forth ? 11 in aH ignifieent proportions. Priče $2.50 ' Order Frosn: PROLETAREC, 2301 So. Lawndale Avo., Ckicago, III.