L. Stanek:
Naloge naših športnih revij.
Zdelo se mi je potrebno podati v kratkih besedah vse one naloge, ki naj jih zasledujejo po svojih najboljših močeh naši športni listi, cilje, ki naj bodo našim športnim revijam zgled in mentor na poti razvoja, tupatam tudi graditelji in pospeševatelji našega sporta, ki je še v povojih, šibek in večkrat brez vsake življenjske zmožnosti. Vse te naloge naj tvorijo program vsakega športnega lista, delo in trud naj se posveča tem nalogam v zavesti, da bodo našemu na-
go nasprotnikov, in glavni vzrok temu je, da so dotični slabo informirani, neredko vsled pretiranih vesti naših športnih listov.
Nikar pretiravati! Amerikanizem ni vedno na mestu, posebno ne pri nas. Pojdimo s stališča zdravega razuma in želi bomo boljših uspehov. Pokažite javnosti, da je športni preporod našega naroda potreba našega razvoja, ravnotako potreben kakor Sokolstvo, Orlovstvo, ženska telovadna društva itd.,
Kolesarska dirka Ljubljana —Ribnica: Šolar in Umek kot zadnja na startu.
rodu v največjo korist, naši državi doprinašale svoje obole na ugledu in utrdile s sistematično telesno vzgojo naravno silo in moč, ki tiči v našem ljudstvu.
Prva naloga naših športnih revij bodi propaganda. Da je ta naloga ena najvažnejših, mi bo gotovo vsak rad pritrdil. Nujno potrebna je zlasti pri nas, kjer se sport začenja šele razvijati. Gotovo dejstvo je, da si je priborilo športno gibanje mnogo pristašev, zlasti vso mladino, žal pa beleži tudi mno-
ako ne v višji meri in vendar brez vsake kvarne konkurence imenovanim organizacijam. Najbližji sosedje naj nam služijo v zgled. Javnost bo od tega mnogo več imela in znala ceniti, kakor če ji pokazujete Ameriko in druge take dežele, ki so v naših krajih znane le kot dežele čudežev, nemogočnosti in pretiranih dogodljajev.
Sredstva propagande so različna. Nastopi, dirke, tekme itd. učinkujejo mnogo bolj kakor vse čašo-
pisne reklame, čeravno so te tudi velike vrednosti. Pristop naj bo omogočen tudi najširšim slojem, vstopnina nizka, tupatam v propagandne svrhe celo prosta, posebno za nižje vojaštvo. Učinkujoča je tudi propaganda potom slik, letakov, razglednic, brošuric itd. Vse to seveda ni toliko naloga športnih listov kakor športnih zvez in ostalih športnih instanc. Revija, ki naj jo izdavajo športne zveze in ne posamezni klubi, pa naj bo tudi najodločnejši propagator v člankih, noticah, slikah, sploh vsaka številka naj bo posvečena deloma propagandi članstvu, javnosti in v drugi vrsti tudi inozemstvu.
Preidimo k drugi nalogi, pod katero smatram strokovno izobrazbo članstva. Revija bodi članstvu v prvi vrsti vir teoretične strokovne izobrazbe, ki jo črpa iz člankov, razprav, načrtov športnih prostorov in drugih tozadevnih slik. Ako je financielna podlaga dotičnega lista, oziroma športne zveze, dovolj trdna, izda lahko v delno razbremenitev malo športno knjižnico, ki obsega različna novodila v posameznih panogah, če mogoče ilustrirana z raznimi tozadevnimi slikami. Če to ni mogoče, mora prevzeti nalogo list sam in posvečati kolikor mogoče veliko rubriko strokovni izobrazbi svojega članstva in to skoro v vsaki številki. Seveda mora imeti list posebno takozvano strokovno uredništvo. Ravno v tem oziru se pri nas mnogo preveč zanemarja. List, ki bo ponujal le vesti iz različnih krajev in dolge razpise različnih tekem, dirk itd., ne bo nikoli imel velikega uspeha. Ravno nam manjka v tem pogledu mnogo, skoro vse. Nekatere panoge, ki so pri naših sosedih popolnoma udomačene, so pri nas še popolnoma neznane. Zato treba v tem pogledu več naučnega dela in predvsem je naloga uredništva, priskrbeti si priznanih sotrudnikov iz športne stroke. K tej strokovni izobrazbi spada po mojem mnenju tudi športna higiena, vzgoja članstva k športni disciplini itd. Nemška revija »Sport im Bild« izdaja celo zvezke, ki so posvečeni posebni stroki, posebni panogi. Pred kratkim je izdala takozvano »sanitetno številko«, ki vsebuje vse kvarnosti, nevarnosti sporta, boj proti alkoholu, nikotinu pred in med tekmami, vpliv sporta na zdravje itd. Tudi podobni spisi bodo našli pri nas še neobdelano polje in bodo našemu sportu le koristili.
K nadaljnji nalogi prištevam informativno službo športnega lista. Informirati mora članstvo in javnost o doseženih uspehih športnega dela najprej v naši državi, potem šele v inozemstvu, s posebnim ozirom na naše najbližje sosede, Čehe, Nemce, Madžare in Italijane, države, ki reprezentirajo lep del športnega viška. Te informacije so lahko različne, članki o prireditvah večjega pomena, kratke vesti, seveda najnovejše, in končno slike. Posebna pozornost naj se posveča pripravam olimpijskih odborov, ki streme k najvišjim ciljem, častno reprezentirati državne barve pred tujim svetom in s tem povečati ugled države.
Boj proti vsem zaprekam športnega razvoja bodi našim revijam sveta in častna naloga. Savez mora ščititi svoje članstvo, klube in zveze pred oblastmi in javnostjo, a to vedno z resnim in stvarnim značajem. List naj igra pri tem vlogo posredovalca, ki išče medsebojnih stikov za dosego sporaz-umljenja in naj zainteresira merodajne činitelje, da gredo posebno našim mladim, krepko se razvijajočim športnim organizacijam na roko in jih po svojih najboljših močeh in po zgledu naših sosedov podpirajo. V to rubriko bi spadal končno boj, ki naj doseže od
naših oblasti odpravo kvarnega veseličnega davka na športne prireditve. Mimogrede bi omenil, da je z zakonskim načrtom od 15. julija 1921 v Nemčiji ukinjen veselični davek na vse športne prireditve; izvzete so le one, ki so spojene s totalizatorjem, z raznimi stavami in plesi. (Deutsches Reichsgesetzblatt vom 15. Juli 1921, Art 2, § 3, Ziffer 3.) Tudi občine s svojimi davki ne morejo na tej naredbi ničesar spremeniti. V Nemčiji upajo, da bodo tudi občine primerno uredile svoje razmerje napram tem prireditvam in podpirale nesebično stremljenje telovadnih in športnih organizacij. Pri nas se tozadevno premalo proučava to vprašanje, ki je ena največjih zaprek v razvoju posebno mlajših in zato šibkejših športnih klubov. Tudi zanimanje in propaganda trpe vsled previsokih vstopnin. Naš sport lahko smatramo še popolnoma amaterskega značaja in naši klubi ne izplačujejo nikakih dividend, kakor v Angliji in drugod. Profesionalni klubi pa bi se končno prištevali med one izjeme, ki so še vnaprej podvržene veseličnemu davku in vprašanje bi bilo rešeno.
To bi morale biti v kratkem glavne točke v programu vsake naše športne revije. Posamezniki bi si želeli gotovo še kaj več, in končno zameriti ne moremo nikomur. Okusi so piač različni. Kakor rečeno se nahaja naše športno gibanje (posebno v Sloveniji) še v povojih in s tem tudi naša športna literatura. S časom in z vztrajnim sistematičnim delom bo bolje tudi v tem pogledu in konkurirati bomo lahko smeli z ostalimi kulturnimi narodi brez razlike.	_
Nekaj pa bi kljub temu še priporočal našim športnim revijam. Glasila in športne revije naj izdajajo posamezne športne zveze in nikar posamezni športni klubi. Nepristranostjepačprvainglav-na zahteva pri presojanju športnih uspehov ali neuspehov. Z različnimi separatističnimi športnimi revijami se našemu sportu izpodkopujejo tla in neti sovraštvo in razkol tam, kjer bi morala biti sloga in medsebojno sporazumljenje. Razumem popolnoma lasno vzrok, ki je zakrivil porod takega separatističnega glasila, a ravno tako jasno leži tudi pred menoj krivda. Ponajvečkrat je krivda na strani centralnega glasila, ki ni nepristransko motrilo razvoja zveznih klubov in po krivem koga zanemarjalo ali celo zapostavilo. Vodstvo in uredništvo glasila vsake športne zveze bodi v strogo nepristranskih rokah, prosto vsakega kvarnega vpliva od strani športnih klubov. Pri sodelovanju naj se zainteresirajo vsi klubi, ne samo najbližji, in vcepiti se mora članstvu serum, ki naj zabrani vstop vsakega separatizma in ga zatre že v kali. Ta serum je in bo vedno le nepristranost.
Toliko za sedaj. Želj in nasvetov je dovolj. Naloga merodajnih činiteljev je sedaj njih proučevanje in po možnosti tudi njih udejstvovanje.
(3)
Lahka atletika v športnem tednu 1921.
Športni teden 1921, zamišljen kot nekak pregled razvoja vseh športnih panog, ki so se tekom letošnjega leta gojile v Sloveniji, je zaključen. Pokazal je veliko napredka, v celoti pa je bil primeroma slabši od lanskega, prvega v Sloveniji. Doseženi rezultati kažejo viden napredek, ako pa se primerja število tekmovalcev v lanskem Športnem tednu 214 z letošnjim
številom 181 -)- 23 dam, se mora konstatirati nazadovanje. Vzroik temu številnemu nazadovanju je v tem, da so bili nekateri ljubljanski, posebno pa celjski in mariborski klubi v konkurencah Športnega tedna zelo slabo zastopani. Par klubov se sploh ni udele žilo tekmovanj. Pojav moremo smatrati za mimo-idcč, krivda leži deloma na splošni organizaciji, deloma pa na neumevanju pomena lahke atletike v posameznih klubih samih.
Končna klasifikacija klubov v lahkoatletičnih tekmah po doseženih točkah (I. mesto 3 točke, II. mesto 2 točki, III. mesto 1 točka, štafete in petoboj dvojno število točk) je sledeča: S. K. Ilirija 56, S. K. Primorje 36, S. K. Jadran 12, Ljubl anski športni klub 7, Hermes 5, Kolesarska Ilirija 3, S. K. Maribor 2 točki. S. K. Ilirija, prvoboritelj lahke atletike v Sloveniji, stoji kot lani na prvem mestu. Za njo se je placiral S. K. Primorje, ki je pcstal Iliriji nevaren tekmec ter bil številno najbolje zastopan. Kljub pomanjkljivemu treningu je dosegel prav lepe uspehe. Ljubljanski športni klub je nastopil na letošnjem Športnem tednu prvič na polju lahke atletike; s prvim nastopom je lahko popolnoma zadovoljen. S. K. Jadran je poleg Ilirije edini klub v Sloveniji, ki goji žensko lahko atletiko.
Na letošnjem Športnem tednu smo dosegli prvič v Ljubljani dva nova necficielna jugoslovanska rekorda, in sicer S. K. Ilirija v štafeti 4 X 100 m v času 47-7 sek. ter Perpar (Primorje) v skoku v daljavo z mesta s 306 cm. Ta pojav moramo pozdraviti z največjim veseljem, kaže namreč očividen napredek tudi napram drugim jugoslovanskim klubom, ki nas dosedaj še nadkriljujejo.
Tri leta nas še ločijo od prihodnje Olimpijade, dolga, a vendar razmeroma kratka dooa. Medsebojno tekmovanje naj ustvari in izuri atlete, ki bodo zmožni zastopati Jugoslavijo častno pred vsem svetom in pokazati tujim narodom, da vlada tudi pri nas zdrav in močan smisel za telesno vzgojo,
V sledečem preidemo k posameznim lahkoatle-tičnim tekmam in doseženim rezultatom. Številke v oklepaju pomenijo uspehe lanskega leta.
Zmagovalec na 100 in 200 m je bil Perpar (Primorje) v času 1L9 (12-1) in 24‘1 sek. (27-l); drugi je bil Beneš (Ilirija) v času 12, ozir. 24‘4 sek. V Perparju imamo dosedaj brezdvomno najboljšega sprintera v Sloveniji. Talent in ambicija, združena še z izvanrednimi naravnimi prednostmi, so mu prinesli lepo zmago na obeh progah. Beneš, njegov najresnejši konkurent, jie tekmoval še v več drugih konkurencah in ni dosegel svojih najboljših rezultatov. Lanskoletni prvak Pretnar (Ilirija) je letošnjim konkurentom podlegel; manjka mu pravi stil sprinterja, srednjedolgi, elastični korak, harmonično nihanje rok in predvsem prožnost.
Na 400 m je zmagal Beneš v času 58 sek. (62-2), drugi je bil Starc (Primorje). Beneš je vodil od starta, pri 130 m je moral prepustiti vodstvo Starcu, ki je ostal na prvem mestu do nekako 60 m pred ciljem. Tu ga je Beneš vnovič dohitel ter v lepem finishu dospel na cilj kot prvi.
Proga 800 m je pri nas še malo poznana in zato tudi doseženi rezultati niso najboljši. Prvi je dospel na cilj Starc v 2 min. 16-2 sek. (svetovni rekord: 1 : 5L9). Vidmajer (Ilirija) je bil v prvem krogu v vodstvu, a je pri 400 m izstopil. Izven konkurence je zboljšal Beneš čas na 2 min. 15 sek.
Na 1500 m je startalo 13 tekmovalcev. Pri večini se opaža slab trening, predvsem nepravilno dihanje in pomanjkanje karakterističnega dolgega koraka, ki (e glavni pogoj za uspešno tekmovanje na daljših progah. Edino Vidmajerjev stil priča o marljivem, sistematičnem treningu. — Vidmajer je diktiral takoj od starta oster tempo, kateremu ostali tekmovalci niso bili dorasli. V enakomernem tempu je dospel na cilj kot sigurno prvi. Čas 4 min. 48 sek. (5 : 03).
Tek na 6 km, ki je bil prvikrat v programu Športnega tedna, 'e uspel prav dobro. Prvi: Čuk (Jadran) v času 21 min. 18.4 sek., takoj za njim Praunseis (Jadran) 21 : 18'8. Njegov tek je bil stilno najboljši.
Dolgo pričakovani boj S. K. Ilirije in S. K. Primorje v štafetnem teku 4 X 100 m ie prinesel zmago Iliriji v času 47-7 sek. (51). Štafeta Ilirije: Pretnar, Vidmajer, Pevalek, Beneš. Izven konkurence je bila postavljena kombinirana štafeta, »Slovenska štafeta«, v sestavi Pretnar, Vidmajer, Beneš, Perpar, ki je dosegla izvrsten čas 46'9 sek.
Propagandna štafeta skozi Ljubljano 10 X ca-350 m je prinesla sigurno zmago v času 7 min. 2.4 sek. zcpet Iliriji. Štafeta Ilirije: Pretnar, Spichal, Pevalek, Vidmajer, Beneš, Komar, Zupančič II., Beltram, LIus, Zupančič L Ilirija je takoj v začetku pustila druge za malenkost za seboj, taktično dobro sestavljena trojica Pevalek. Vidmajer, Beneš je presledek povečala in ostali tekači Ilirije so potem do cilja ostali prvi. Primorje je napravilo pogrešek s tem, da je razdelilo najboljše moči v dve štafeti.
V	hoji 22-5 km je zmagala kolesarska Ilirija (Škrajnar) v času 2 uri 11 min. 22-4 sek. Kot drugi je dospel na cilj Saksida (Primorje) v času 2 uri 14. min. 18T sek.
Pri skokih je bil najinteresantnejši boj med Beltramom (Ilirija) in Pavličem (Jadran) pri skoku s palico. Prvi dan sta dosegla oba višino 260 cm. Boj se je odločil šele drugi dan. ko se je posrečil Pavliču skok 270 cm (255 cm). — Skok v višino brez zaleta in z zaletom je prinesel sigurno in razmeroma lahko zmago Pretnarju in Benešu. Skočila sta 125 cm (125), oziroma 152 cm (149). Stilno dober je bil skok Bene-šov; manjkajo mu še finese amerikanske tehnike, to je, kolikor mogoče nizko placiranje celotnega težišča nad prečko. Pri skoku v daljavo brez zaleta je bil Perparju (L mesto, 306 cm) (360'7) najopasnejši konkurent dr. Vučina (Lj. sp. klub). Perparju manjka intenziven trening. Brez dvoma tiči v njem velik talent; ne manjka mu več mnogo do internacionalne kvalitete. Nemški rekord je n. pr. 316, dosedanji jugoslovanski 304 cm. — Z lepim odskokom si je pridobil Beneš (Ilirija) prvo mesto pri skoku v daljavo z zaletom s 555 cm (525). Drugi, Vidmajer (548 cm), vsled indisponiranosti ni dosegel svojega najboljšega rezultata iz treninga 602 cm.
Pri metu krogle si je priboril S. K. Primorje obe prvi mesti. Najboljši met 1061’5 cm (895). V disku ni bil dosežen rezultat lanskoletnega športnega tedna (ing. Bloudek 29-95 m). Najboljši met je dosegel Pavlič (Hermes) z 29-15 m v dobrem stilu. Tudi Vidmajerjev met kopja 34-33 m zaostaja za lanskoletnim (34‘45). V treningu je metal Vidmajer do 42'5 m.
V	petoboju so nastopili trije tekmovalci: Pretnar, Beneš, Pelan, vsi trije člani S. K. Ilirija. Petoboj je obsegal skok v daljavo z zaletom, tek na 200 m, skok v višino z mesta, metanje krogle in metanje diska. Prvi je bil Pretnar s 26 točkami, drugi Beneš s 25 točkami. Zmago je odločila mnogostranost Pret-
narja. Pri metu krogle in diska Beneš ni dosegel minimalne meje, a je pridobil pri teku na 200 m in skoku v daljavo. Tret i tekmovalec Pelan je odstopil med bojem, čeprav je imel veliko šans za končno zmago.
Damske konkurence so prinesle lepe, z ozirom na kratek trening nepričakovane uspehe. Pri teku
Športni teden 1921 : Rokometna skupina S. K. Ilirija, Slovenija, prvak v rokometu.
na 60 m je bila prva gdč, Vidmar (Jadran) v času 9 sek., druga Bambič (Ilirija). Prva pri skoku v višino z zaletom je bila gdč. Bloudek (Ilirija) s 115 cm in pri skoku v daljavo gdč. Petričeva (Ilirija) s 360 cm. V štafeti 4 X 75 cm je zmagala Ilirija v času 45 sek., kar odgovarja povprečni hitrosti 11.3 sek. na vsakih 75 m.
Kvalitativen napredek naše lahke atletike se iz primerjanja z lanskimi uspehi jasno razvidi na celi črti. Neglede na primitiven trening, ki bi rezultate zelo izboljšal, je treba pohvalno naglašati marljivost in voljo do napredka, ki so jo letos kazali vsi naši atleti.
Sport je boj! Ta moment zavzema v vsakem sportu in posebno v lahki atletiki prvo mesto. Športno tekmovanje je šola za življenjsko borbo. Vse življenje obstoja iz bojev in najboljša priprava za življenjsko borbo je trda športna borba. Težka šola tekmovanja nam da zmožnosti, moč in vztrajnost, ki so neobhodno potrebne za življenje in za zmago.
Našim mladim športnikom naj ostane vedno v spominu staro, neštetokrat preizkušeno geslo »Mens sana in corpore sano!«
©
Lawn-ten is-turnir Ljubljana—Maribor.
Brez večjega hruma in šuma se je vršd preteklo nedeljo na prostoru S. K. Ilirije lawn-tenis-turnir Ljubljana — Maribor, Njegov izid so z napetostjo pričakovali vsi ljubitelji tega sporta — saj je bilo to prvo srečanje ljubljanskih igralcev-prvakov z njihovimi tovariši iz Maribora, ki so bili zastopani po gg. Rog-liču in Žunkoviču. Ljubljana je poslala v boj gg. Bel-
trama in Pelana, oba člana S. K. Ilirije. Turnir, ki je trajal od 9. do 3. ure popoldne, je bil vseskozi zanimiv in poln krasnih momentov in boj za prvenstvo *.elo oster, ker so se našli enakovredni nasprotniki. Od mariborskih tekmovalcev je zelo ugajal g. Žun-kovič, katerega igra je tehnično dovršena. Udarce levo in desno obvlada popolnoma, manjka mu pa start na žogo in dober servis. Njegov partner g. Roglič se odlikuje z zelo ostro igro in lepim servisom. Menimo, da polaga premajhno pažnjo pravilnemu plasiranju. Ob mreži se nam zdi boljši nego v polju. Kar se tiče ljubljanskih prvakov, smo z zadoščenjem konstatirali lep napredek. Oba igrata lepo in premišljeno, posebno precizno pa je njihovo plasiranje. Medtem ko se odlikuje g. Beltram po svoji gibčnosti in žilavi vztrajnosti, lepim in manolm servisom, se nam zdi g. Pelan nedosežen v svoji mirni in flegmatični igri. Levo in desno udarja enako, v pol u je mnogo boljši nego ob mreži.
Turnir se je ctvoril z igro posameznikov. Igrali so gg. Žunkovič—Pelan 3:6, 9:7, 8:6, Žunkovič—
Športni teden 1921: Ženska lahka atletika,
3 tekmovalke za skok v daljavo: gdč. Bloudek, Petrič, Bambič (S K. Ilirija).
Beltram 3:6, 8:6, 6:2, Roglič—Pelan 4:6, 6:8, Roglič—Beltram 1:6, 2:6.
Stanje po igrah posameznikov 2 dobljeni igri prot' 2 dobljenima igrama, games 58 : 48 za Ljubljano.
Sledila je double-igra, igra v dvojicah. Pelan-Beltram proti Roglič-Žunkovič. Zmagala je prva dvojica v razmerju 8:6, 3:6, 6:1.
Končno stanje: 3 zmage Ljubljane proti 2 zmagama Maribora.
o
PRVENSTVENE TEKME DRUGORAZREDNIH KLUBOV V LJUBLJANI 2. OKTOBRA.
Hermes—Jadran 3 : 1. Igra je bila živahna in je napravila prav dober vtis. Med najboljšimi na igrišču je omeniti Steinerja (Jadran). — Sodil je dobro gosp. Jerala.
je pokazala rezerva Svobode veliko nediscipliniranost; nasvetovati ji je mesto prerekanja več preudarne igre. Tekma se je vršila v dokaj ostrem tempu z menjajočimi se napadi. Sodil je izvrstno g. Hus.
Svoboda Lj.—L. A. S. K. 3:0 (1 : 0), koti 1 : 1. Svoboda, ki je v tej sezoni padla nazaj v drugi razred se bori za prvenstvo v II. razredu in s tem za zopetni prestop v I. razred. Po dosedanjih rezultatih bo svoj cilj skoro gotovo dosegla. Razpolaga z razmeroma dobrim in hitrim moštvom, v katerem je najboljši igralec brezdvomno centerhalf Pečnik; na njega se opira ves napad in vsa obrana. Moštvo pa žal preveč izrablja telesno moč. Tudi nedeljska prvenstvena tekma je trpela po unfair igri, ki je sodnik g. Kepec ni znal preprečiti. — LASK je nastopil s štirimi rezervami in zato ni bil v najboljši formi. Naj-agilnejša sta bila centerhalf Gaberšček in center-
Slavija — Svoboda Lj. rez. 2 : 0. Udmatska Sla-vija, ustanovljena letos spomladi, je v tej tekmi prvič javno nastopila. Predstavila se je z jako simpatičnim in discipliniranim moštvom, ki sestoji iz samih mladih igralcev. Odlikoval se e posebno golman. Nasprotno
forvvard Janša. Prvi gol je padel iz čiste ofside-pozi-cije. Tekme sc bile jako slabo obiskane. L. N. P. nasvetujemo, da bi priredil tudi kako drugorazredno tekmo na igrišču Ilirije, da si opomorejo klubi tudi financielno.	-—di.
Skok v višino; Beneš (Ilirija) v treningu. Odskok, skok, priskok.
Ilirija—Atletiksportklub, Celje 7:2 (2:2).
Prvak S. K. Ilirija, Ljubljana.
Zaključek sezone 1920/21.
Nedeljska tekma je končno prinesla odločitev v nogometnem prvenstvu Slovenije. Tekmeca sta se že dvakrat borila za prvenstvo, obakrat pa je borba ostala neodločena, enkrat 4:4, drugič 1:1. Zato je med prijatelji športa vladalo za to tekmo veliko zanimanje, zlasti ker se je vedelo, da se oba kluba pridno' pripravljata za odločilni spopad. Vrhu tega je nekako »za kulisami« podžigal tekmovalce nacionalni ponos. Celjski »Atletiki« so, kakor znano, moštvo naših sodržavljanov nemškega jezika. Tudi ta nagib je poleg strogo športnega dal tekmi neko večje značenje.
Gledalcev se je zbralo na prostoru »Ilirije« nekaj nad 2000, vštevši »zaplotnike«. Ko so tekmovalci nastopili, so jih gledalci pozdravili z nestrpnim ploskanjem. »Ilirija« je nastopila v svojem znanem rdeče-belem dresu. »Atletiki« pa v modro-črnem. — Pred pričetkom tekme je bil »lli-rijanu« Vidmajerju izročen lep venec in srebrna doza v proslavo
stote tekme,
ki jo je minulo nedeljo igral.
Takoj na to je pričela borba. Že izpočetka sta oba kluba razvila vse sile in vehementno napadla. Oba sta pokazala visoko rutino, dobro kombinacijo in krepak- elan. Prva slika je bila: To je doslej morda najlepša tekma, kar smo jih videli v Ljubljani. V deseti minuti pade prvi gol za »Ilirijo«, pozdravljen z burnim ploskom. Toda takoj na to izravnajo' »Atletiki« z nepričakovanim napadom. Šut za šutom si slede, borba valovi sem in tja. Tudi vsak lajik vidi, kako zdrav sport je nogomet, kako delujejo mišice, srce, pljuča, kako zahtevajo' posamezne faze ne samo hitrega teka, marveč tudi, kako goje hitro kombinacijo, izrabljanje menjajočih se položajev in kako vzgajajo odločnost volje.
Igra ostane neodločena. V vedno ostrejšem tempu se vrsti napad za napadom. Celjsko moštvo si hoče očividno izsiliti dosedanjo pozicijo. Zato pritiska vedno huje. Njegova igra postaja bolj agresivna, mestoma brezobzirna. V 30. minuti sledi drugi gol za Celje, osem minut na to izravna »Ilirija«. Proti koncu prve polovice se pa že nedvomno vidi, da je »Ilirija« močnejša. Vse »delo« je pre-nešerio pred celjska vrata, napad sledi napadu, in vedno bolj poredko zavalovi igra pred ljubljanska vrata. Marsikatero lepo obrambo ali napadalno kombinacijo pohvali vedno bolj razburjeno občinstvo s spontanimi salvami ploskanja, vmes se slišijo tudi žvižgi proti nekim brez-obzirnejšim scenam. Halftime 2 : 2.
V drugi polovici manjka Celjanom branilec, vsled surovega vedenja izključen od nadaljevanja. To pa Celjanom ne vzame poguma. Bore se z isto vztrajnostjo, ostro, so dobri tekači, njih streli so razantni, gredo pa večinoma previsoko. Vobče je nizke igre bilo nekoliko premalo, tudi so se tu pa tam kazale še pomanjkljivosti v skupni igri. Občinstvo je pozorno na več ko enega Celjana, ki se odlikuje s svojo vervo. »Atletiki« so res prav dobro moštvo. Toda »Iliriji« ne odole. »Ilirija« je danes v izrednem razpoloženju, ne popušča, nasprotno, v drugi polovici njena ofenzivna sila stalno narašča. V prvih petih minutah tretji gol za »Ilirijo«, na to zopet deset minut izredno ostre in napete igre, ker hočejo »Atletiki« za vsako ceno izravnati. Zaman, zopet gol za »Ilirijo«, ki je to pot spretno izrabila kombinacijsko pogreško Celja in pritisnila s centrom, napadači in branilci naenkrat. V naslednjih o'smih minutah zopet gol. Odločitev je padla. Celje se bori le še za boljše razmerje, napenja zadnje sile, toda »Ilirija« zabije
v zmagoslavnem zaletu še enega v celjska vrata. Še šest minut! Celje fizično sicer ni izčrpano, toda moralična depresija je očividna. Vsa ofenzivna sila se je izkadila, v pojemajoči defenzivi se skušajo le še držati, da poteče rok. Vsi njihovi streli merijo' le še v »out«, žoga odleti štirikrat zapored čez plot na cesto. Pa tudi ta taktika ima svojo slabo stran, ne samo da pomeni »puško v kotruzo«, — kar ni nikjer dobro in v sportu najmanj, — marveč demoralizira v dno duše. Vsled tega zavlačevanja je sodnik podaljšal igro za 10 minut. Golman nima več svoje prožnosti in v predzadnji minuti dobe »Atletiki« še sedmi gol. Rezultat 7:2 je spričo dveh prejšnjih neodločnih izidov nepričakovano velika razlika.
Ob odhajanju občinstvo ni štedilo z upravičeno navdušeno pohvalo'. Ta dan je sportu pridobil v Ljubljani marsikaterega novega privrženca. Sodil je g. Betetto.
* * *
Svoboda, Maribor—Korotan, Maribor 3 : 1. Prvenstvena tekma. Korotan je igral zadnjih 10 minut le z 10 igralci. Sodil je g. Nčmec.
Zagreb 2. 10.: Hašk—Gradjanski 3:3 (2:1). Ostra, skrajno napeta borba. Prvi gol je napravil Hašk (Grdenič) že v 5. min., Gradjanski izravna v 19. min. po Perški, v 40 min. napravi Zinaja 2. gol za Hašk. V drugi polovici Gradjanski izravna in doseže tudi vodilni gol (Vragovič in Perška), a Vinek v 37. min. zopet izravna. Koti 7 : 1 za Gradjane. — Š p a r t a—V i k t o r i j a 2:1, Slavija—Tipografija 2 : 1, Makabi—Poštarji 6 : 0, Zmaj— Zagreb 1 : 0.
Split 2. 10.: Hajduk—Hajduk Sarajevo 0 : 0 in 1:0.
Beograd 2. 10: Beogr. S. K.—Jugoslavija 3 : 2; odločilna igra za prvenstvo Beogr. podsaveza.
Dunaj 2. 10. Rapid—Floridsdorf 6 : 4, Ostmark—Sim-mering 3 : 2, Amateure—Admira 2 :1, Sportklub—Rudolfs-hiigel 1 : 1, Vienna—Wacker 1 : 1, Hertha—Wac 0 : 0, Slovan—Red Star 4 : 1, Rennvveg—Wac 1 : 0, Germania— Nussdorf 3 : 0.
Dunajski »Amateure« so postavili nedavno posebne vrste rekord. V 23 ih zaporednih tekmah niso bili niti enkrat poraženi ter so odigrali vse te tekme na tujih prostorih v skupnem razmerju golov 61:28. Osem tekem so odigrali na svoji turneji, torej pod skrajno otež-kočenimi razmerami. Nekaj rezultatov: proti M FK (Budimpešta) 2 : 1, Rapid (Wien) i : 1, Wacker (Monakovo) 2:2, A.IK (Stockholm) 3:0, blammarby (Stockh) 2:1, Sormland-Team (Stockh.) 5 : 1, Hamburg 3 : 2.
Bologna F. C., ki je dosegel v prvenstvu Italije II. mesto, je bil poražen od Wiener Sportklub-a 10. t. m. na Dunaju v razmerju 7 : 2. Ker je pa 24 vodilnih klubov Italije ustanovilo svoj lastni državni Savez, med njimi tudi Bologna F. C., jim je sedanji ital. Savez zabranil vsako igranje; radi tega je tudi avstrijski Savez prepovedal S. C. Vienni igrati 11. t. m. proti omenjenemu klubu.
O nogometu na Poljskem se malo sliši, in vendar so tam zelo močno razviti klubi. Ravno sedaj tekmujejo med seboj prvaki podsavezov za prvenstvo države. Na vodilnem mestu se nahaja Cracovia (Krakovo) s 6 točkami, na drugem mestu je Warta (Vratislava) s 4, tretja Polonia (Varšava) s 4, sledita nato Pogon (Lvov) in LKS (Lodz) z 2, oz. 0 točkami.
Prvenstvo kontinenta. Vsi vodilni športni listi se ba-vijo sedaj z vprašanjem, kateri klub bi zaslužil neofi-cielni naslov »prvak kontinenta«. Gre samo za tri klube, ki predstavljajo poseben kontinentalni razred in to so Sparta (Praga), Nurnberg (Nemčija) in Rapid (Dunaj) Ker je pa ravno v nedeljo, 18. t. m., porazila v Prag’ Sparta
Rapid-a s 4 : 1, se o sedanjem stanju odigranih iger lahko trdi, da je praška Sparta edini klub, ki bi si lahko nadel ime kontinentalnega prvaka. Dosedanji rezultati so sledeči: Sparta : Rapid 3:1, 1:1, 4:1, Sparta : Niirnberg 0 : 0, Niirnberg : Rapid 2:1, 0:1. 7. novembra se vrši zadnja tekma, in sicer Niirnberg—Sparta v Pragi.
Niirnberg: F. C. Niirnberg—G alata, Carigrad 6 : 0.
V Vratislavi, kjer so se vršile velike kolesarske dirke, je prevozil znani Saldow 40 km v 35 : 25.2 in 60 km v 56 : 36.2.
Cestno prvenstvo Švice se je vršilo ob udeležbi 234 dirkačev. 100 km je dobil Suter 3 : 05 : 27.3, 50 km ju-niorji Brack 1 : 32 : 19.1, 25 km seniorji Biihler 43 : 00.3, 25 km začetniki Bourquin 42 : 49.4.
Prvenstvo Dunaja na 1000 m na dirkališču Hernals je dobil Peresson (Regent-Nord wesl) v 1 : 29.9, II. Pulver (Sturmvogel) 1 : 30.
Italijan Bordoni, ki je dirkal z velikim uspehom v Berlinu, je postavil nov rekord na 10 km s 7 : 02.
Svetovno prvenstvo profesionalcev. Na kongresu U. C. J. v Kodanju bo tvorilo vprašanje svetovnega prvenstva profesionalcev kočljivo točko, vendar se že sedaj računa s sprejetjem tega predloga, ki bi bil velike važnosti za kolesarski sport.
Avtomobilska vztrajnostna tekma po Sloveniji.
Športna zveza, avtonrobilski odsek, objavlja: Ker se je nekaj na progi ležečih cest tekom zadnjih dni posulo z debelim gramozom, je moralo vodstvo tekme za dneva 8. in 9. oktobra razpisano avtomobilsko vztrajnostno vožnjo po Sloveniji preložiti na nedoločen čas.
Rezultati meetinga za prvenstvo Jugoslavije 10. in 11. 9.:
100 m: 1. Matz (Hašk) 11 sek (rekord)!
200 m: 1. Matz 22.6 (rekord)!
400 m: 1. Kirin (Hašk) 56.1, 2 Kojič, 3. Kratky (Maraton).
800 m: 1. Kanceljak (Maraton) 2 : 21, 2. Kolin.
1500 m: 1. Schneller (Hašk) 4 : 45.
5000 m: 1. Szeheres (Amaterji, Sombor) 18 : 05.8 (rekord),
2.	Schneller.
Skok v višino z zaletom: 1. dr. Lukač (Viktoria, Sarajevo) 160 cm, 2. Šacky (Vict., Sar.) 155 cm, 3. Le-androv (Hašk) 150 cm.
Skok v dalj z zaletom: 1. dr. Lukač 629 cm, 2. Kirin 591 cm.
Troskok: 1. Jakupič (Hašk) 12.07 m (rekord), 2 Ga-špar (Hašk) 11.95, 3. dr. Lukač 11.85. Skokspalico: 1. Kovačič (Hašk) 250 cm, 2. Bukovec 242 cm, 3. Šacky 232 cm.
Krogla: 1. A^Crosi. (Vict., Vel. Bečkerek) 13.35 m! (rekord), 2. Joanovič (Hašk) 11.95. 3. Poluga (Sarajevo) 11.55.
Disku s: 1. Ambrosi 41.38! (rekord), 2. Poluga 34.40,
3.	Joanovič 33.18.
Kopje : 1. Gašpar (Hašk) 44.89 m (rekord), 2. Joanovič 39.43, 3. Valentekovič 36.46.
110 m zapreke: 1. Šacky 18.8 sek.
Štafeta 4X 100 m: 1. Hašk 47 sek.
Športni teden. — V zadnji številki se je pomotoma izpustil skok v daljavo z zaletom: L Beneš (Ilirija) 555 cm, II. Vidmajer (Ilirija) 548, III. Hus (Ilirija) 537 (7 tekmovalcev). Izven konkurence: Reprezentančna štafeta Slovenije 4><100: Pretnar (Ilirija), Vidmajer (Ilirija), Beneš (Ilirija), Perpar (Primorje), v rekordnem času 46.9.
Rumunska prvenstva. Dasi so se letos vršila šele prva prvenstvena tekmovanja v lahki atletiki, ker se ta športna panoga dosedaj ni gojila v Rumuniji, so vendar uspehi zadovoljivi. Rezultati so: 100 m Peter 11-8, 400 m Steinfeld 54.2, 500 m Schvvellengraber 2:11, krogla Mo-rariu 13 : 17, skok v višino Stefan 1.70 m, 110 m zapreke Imre 17.6, 200 m Peter 23.6, 800 m Schvvellengraber 4 : 33, 5000 m Foelker 18 : 11.4, disk Nitz 40.86, skok v daljavo Pop 5.82.
Nemška prvenstva 1921: 100 m Houbon 10.8, 200 m Houbon 22.3, 400 m Diincker 49.4, 700 m Kern 1 : 57.9, 1500 m Koppke 4 : 7.4, 5000 Bedarff 15 : 58.4, 10.000 m Vietz 34:27.4, 110 m zapreke Gillmann 16.4, 4X 100 Eintracht 42.9, disk Steinbrenner 42.75, krogla Halt 12.75, kopje Buchgeistern 60.73, skok v višino Fritzman 1.80, skok s palico Sollinger 3.70, 3 X1.000 Zehlendorf 7 : 58.6, 5.000 marš Hermann 27 : 1.8.
Davis cup. V Nevvportu se vrše zadnje tekme za kupo, V zadnji rundi med Japonsko in Avstralijo je zmagala Japonska in pride sedaj v boj z Amerikanci. Japonski igrači so jako vztrajni in imajo predvsem tej svoji lastnosti zahvaliti svoje zmage.
Canal la Manche namerava preplavati Italiian Knrirn Tiraboschi, in sicer s francoske strani. V ta namen se vrše obširne priprave. Dosedaj so preplavali kanal šele dvakrat, in sicer Angleža Webbs ter Burgess. Po najnovejših poročilih se bavi z istim načrtom tudi Amerikanec Henry Sullivan, ki je že dospel v Dover s svojim trenerjem.
Ljubljanski nogometni podsavez.
Seja upravnega odbora 2. oktobra: V smislu § 25. pod-'aveznih pravil se kooptirajo v upravni odbor L. N. P. sledeči gg.: na mesto I. tajnka prof. dr. Kropivnik (Ilirija), kot odborniki K e p e c (Hermes), Černe (LASK) in P r e -m e 1 č (Sparta).
Na novo se konstituirajo pododbori kakor sledi:
Poslovni odbor: Betetto, Vodišek, Jerala, dr. Mole, Koritzky, Kepec, Černe.
Kazenski odbor: isti gospodje kot poslovni odbor.
Sestava odbora za reprezentance: ravn. Jug, dr. Kropivnik, ing. Bloudek, Betetto, Vodišek, Premelč, Re-beuscheg.
Postopanje proti Atletiksportklubu v Celju na temelju § 19. prav. prv. tekem in § 31. občega pravilnika se vsled zadovoljive izjave klubovega predsedstva ustavi. — Povrnitev reklamnih stroškov SK. Iliriji ostane v veljavi.
Igr. Milanu Lenassiju se dovoli takojšne igranje za S. S. K. Maribor, ker se je ugotovilo, da se je prijavnica S. S. K. Maribora izgubila po krivdi podsaveznega odbora in ker proti verificiranju ni zadržka.
S. K. Ptuj se pozivlje, da nemudoma poroča, v koliko so vesti, da se je klub razšel, utemeljene.
Ugotovilo se je ponovno, da se imajo vse prvenstvene tekme razen tekem med prvaki okrožij vršiti po sistemu na točke. Poslovnemu odboru se nalaga, nemudoma določiti termine za prvorazredne tekme v Ljubljani, ki se morajo zaključiti do konca oktobra.
Ovadba S. K. Hermes proti igr. Vidmajerju oz. odb. pods. Betettu radi pregovarjanja nekaterih igralcev k prestopu v S. K. Ilirija se vsled soglasnega sklepa po zaslišanju prič, vodstva S. K. Hermes in ovadenih oseb kot neutemeljena odstavi z dnevnega reda.
Iz poslovnega odbora.
Prijavljeni igralci:
za S, K. Primorje: Widner Vaclav, Fabiani Karol, Gross-
maier Karol;
za L j u b 1 j. akad. S. K.: Kandare Boris, Slana Franc, Potočnik Franc, Fink Hugon; za S. K. Hermes: Bergant Janko;
za S. S. K. Maribor: Lenassi Milan, Marussig Hugon, Kogoj
Karol;
za S. K. Korotan: Janošič Franjo, Šubic Milan, Ruvarac
Ljubomir, Jenko Josip; za S. K. Svoboda, Celje: Kert Maks.
Zabrana igre se podeljuje Matkovič Franju za S. K. Korotan radi prestopa za dobo 6 mesecev.
S. V. Rapid: Klippstatter lahko igra; zabrana velja le za Svobodo.	Ta nik.
X
Jugoslavenski plivački savez. V nedeljo 2. t. m. se je osnoval v Zagrebu Jugoslavenski plivački savez. Ustanovna skupščina je izvolila v odbor sledeče gg.: preds. Koloman Auer, podpredsednika dr. Fran Zupanc in Jovo Esapovič, tajnika Boško Lolič in Niko Maleševič, blagajnik Evgen Mileta, tehnični referent Rudolf Reš, odborniki Mario Rieger, arh. Fabio Kaliterna, Emil Weiss, Pajo Lugomersky, Kriškovič Drago, dr. Leo Vučina. Pravila in poslovni pravilniki se bodo objavili v službenem glasilu zagrebški »Ilustrovani športski reviji«.
Jugoslavenski atletski savez je imel 11. septembra ustanovno glavno skupščino. V odbor so bili izvoljeni: za preds. Veljko Ugrinič, podpreds. dr. Zvonko Bogičevič, za tajnika Žarko Mudrinič, blagajnika Kozjak, tehničnega referenta Miroslav Dobrin, za odbornike Sekulič, Frič, Gašpar, Kratky, Walter. Nekaj odborniških mest je rezerviranih za podsaveze. — Članarina se je uredila na ta način, da imajo podsavezi plačevati savezu polovico dohodkov, ki jih prejmejo od saveznih članov svojega področja kot članarino, vpisnino, verifikacijsko pristojbino ali odstotek javnih prireditev (Ilustrir. š. revija št. 37). — Za službeno glasilo se je določila zagrebška »Ilustrovana športska revija«. — Pravilo ima prirediti odbor in jih obelodaniti v službenem glasilu.
RAZNO
J
Športna internacionala. V Bruslu se je lansko leto ustanovila močna organizacija »Mednarodno udruženje fizične vzgoje im delavskega sporta«, ki je razposlalo na delavstvo vse zemlje apel, da naj se vsi združijo v eni organizaciji neglede na politične smeri. V sportu ne sme biti kast in razredov, tu naj so vsi enakovredni. Na ta apel se je ustanovilo mnogo nacionalnih sekcij. Že L 1920, ob priliki socialističnega kongresa v Lucerna 12—13. septembra, se je sprožila misel enotne delavske športne organizacije in že takrat so prišli do sklepa, da imajo delavci večjih tvornic in ostalih podjetij zahtevati od delodajalcev športne prostore za telesno vzgojo. Po onem kongresu je kmalu zastalo delo, ker je prišlo do političnih konfliktov. Danes pa se je M. S. E. P. S. T. kakor se imenuje ta organizacija, postavila na pravo stališče in uspehi so že znatni. V Nemčiji so se že ustanovila močna delavska športna udruženja in Francija se pripravlja podobno kot Anglija, da priredi mednarodni sportski miting v obliki delavske olimpijade.
Vzorno amerikansko kopališče so otvorili v mestu Lancaster, država Pensylvanija. Naprava je stala ogromno vsoto 150.000 dolarjev (30 milijonov kron!). Bazen za plavanje meri 75 X 175 čevljev in je obložen s porcelanastimi ploščicami. Slačilnica obsega nad 1000 jeklenili omar in nudi prostora do 3000 kopalcem. Voda je trikrat filtira-na in desinficirana z ultravioletnimi žarki. Vsako minuto pritaka in odtaka 600 galon sveže vode. Kopališče leži v krasnem gaju starodavnih drevesnih velikanov. Načrt, na katerega so Amerikanci lahko ponosni, je izdelal znani športnik Harry Stevens.
SPORT izhaja vsak petek. E)l2)@j Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po tarifu. ESO Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. BjEg) Izdaja Športna zveza Ljubljana. EDES Urejuje Stanko Virant. E)E!)iaj Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. ED