Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Ste«. Din 1*> Štev. 48. V Ljubljani, dne 29. novembra 1928. Leto XI. Upravništvo,.Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72 Izhaja vsak četrtek Naročnina ta tazemstro: četrtletno / 50 Dla, polletno 1» Din, celoietM >0 Dia: ta Inozemstvo: četrtletno li Din, polletno 24 Din, celoleta. M-Dla. — Račon poštne hranilnice, podružnice » Ijnftljani. it 10 TI t Z nasilji skušajo udušiti ljudski klic po pravici in enakopravnosti Ugonobiti hočejo javno kritiko z zaplembami časopisja in zabra-njevanjem zborovanj — Klerikalci ne dopuste, da bi slovenski davkoplačevalec-trpin javno protestiral zaradi preobremenitve po državnih davkih in oblastnih davščinah — Klerikalna politika je tako izrazito protislovenska, kakor da klerikalci niso Slovenci — Kleroradikalska vlada, najnesposobnejša vseh naših vlad izza obstoja Jugoslavije, se že maie Kleroradikaiski režim se hoče obdržati na površju z nasiljem in onemogočenjem javne kritike. Z zaplembami opozicijskih časopisov in z ob*ožbami odgovornih urednikov bi rad zbegal časopisje. da bi postalo mirneje in da bi ne razkrivalo več grehov vlade, ki ie najnesposobneiša in najboii nazadniaška od vs^h vlad, o ""r ohstoia Jugoslavija. Prav ta o hoče vlada z zabranievanjem opozicijski* borovanj zamašiti usta opoziciji. Pri nas !V>staiajo razmere take. kakor so bile v stari Avstriji, in še hujše. Klerikalci ^očejo v Sfovenifl tidnšUi ljudsko voifo in zabraniujejo protestne sliode. ki se tičeio č'«to gospodarskih zadev. Tako so za nedeljo krajevni činitelii v Hotiču in Konju sklicali dvoie shodov, enega v Hotiču in drugega v Oradcu nri Litiji, na katerih bi bila liudstvu dana prilika. da i?vre protestira nr^tl '{'erikalni nameri zdrt-žerja občin H^Mča in Konta z Litilo. knkor i<* pre^l-crpl klerlk-^n! oblastni r^stonec in 'Miški župan e l e-bineer v ' oblastni sknrščiri. Klerikalna večina ie. seveda. Lebingeriev predlog sprejela Ljudstvo Hotiča in Konja pa te združi t v-.? "e mara. ker ne mara nl^o-^v^t? mnocn v'"';;- zdrsnilo, kakor da ^re za revoluciio. Kljub temu pa sta se oba shoda vršila, in sicer z odgovornostjo drugih sklicateljev. Oba shoda sta bila izvrstno obiskana. Udeležilo ce iu ;e čez 5000 občanov It in Koni'>. Seveda ie hotelo litijsko okraino glavarstvo preprečiti tudi ta dva shoda in ie poslalo nanju svojega zastopnika ki se ie skliceval na zakon o zaščiti države, da bi onemogočil zborovanja. Dal^č smo oršli nod vlado Slovenca dr. Korošca, da se skušajo z orožništvo™ razpnati skromna protestna zborovanja in da se poveri o zakonu za z?»*čfto države, kadar IntrHe protestirajo nrntl tomn bi li'1 n"-*akonito priključili k drugi občini. Prav tako so hotela Koroščeva oblastva udušiti izraz ljudske volje na Bledu, kjer je bil za nedeljo sklican protestni shod obrtnikov, kmetov in delavcev proti previsokim oblastnim in državnim davkom Okrajno glavarstvo je ta shod prepovedalo in obenem sporočilo odboru Obrtniškega društva za radovljiški okrst. ki ie istočasno sklicalo na Bled tudi svoje nroteSino zborovanje, da stneio na shodu govorit« h člari in morda še gostje. Klerikalni gospodje so se pač zbali obeh oblastnih poslancev dr. Puca in Bukovca, ki sta bila napovedana kot govornika na shodu. Pa so si tudi zborovnlci na Bledu znali pomagati. Uklonili so se sicer odredbam okrainega glavarja in so se potem zbrali v zaprtih nrostorih k prijateljskemu sestanku, na katerem sta oba oblastna poslanca razkrinkala ooeiibno HeHkglno nolitiko za Slovenijo in njeno gospodarstvo. Ta p^IHka ie do-vedH t?ko c1' ' č. da se Slovencem ni godHo še nikdar slabše kakor sedaj ped vlado «n?jvečieea Slovenca«. Zborovalci so z velikim zanlmaniem sledili tudi izvaianiem ob'astr>ih poslancev gg. Až-mana in Ambrožiča ter so končno sklenili, da b-^o Sklicali za 0 decembra v Radovljici ponovno veliko nrotestno vanie pro'i kruti davčni po- litiki. To postopanje, da ne bi smel slovenski človek, držeč :e popolnoma v meiah zakonske dopustnosti, pro+es+irati oroti davčni preobremenitvi. ie nečuveno Slovenski dpvkcniočevalei beč°mo le enakopravnost ^udi v olač°varju davkov: hočemo le. da davčna bremena pravično in o^št^no oora^dele no vseh pokrajinah in da se ram ne n?'""'o večja obbstna bremena kakor v iz-venslovenskih oblastih. Saj nam uradne številke povedo, da prebivalec Sloveniie nlačuie ne samo nekoliko la A MERIKA e gosta in tipe>na kamna zde a na iz na botj$ega ameiHkega bom' a a. Po trikratnem praniu postane snežno be.a. V zaiO(j> pri A. 2 -1 UU3L J A N t> temveč mnogo večje davke kakor n. pr. prebivalec Srbije. Po vrhu pa naj Li še plačev Ji večje oblastne davščine. Klerikalci nastopajo v Sloveniji, kakor da bi ne bili Slovenci in kakor bi njihovi poslanci ne bili izvoljeni v Sloveniji. Saj pač gotovo ni klerikalnega vplivnejšega moža, ki bi ne videl krivice prevelikega obdavčenja Slovenije. Le popolni bedaki ne vidijo ničesar. Ničesar ne store klerikalci za razbremenitev Slovenije, pač pa vse za večje obremenjenje. Neodpustljiva ie krivda klerikalcev, ki niso znali izposlovati od države za oblastne potrebščine prispevkov, ki bi odgovarjali vsoti državnih davkov, katere plačuje Slovenija. Kakor da niso Slovenci, tako brezbrižno vodijo naši klerikalci svojo nerazumljivo politiko v Beogradu. Prej v opoziciji so vpili kakor besni. Zlasti prva povoina leta so kričali klerikalci po svojem časopisju o ogromnih milijonih, ki jih vzame Beograd in od katerih vrne le drobtine, sedaj pa hočejo z bajoneti zadušiti izražanje ljudske volje o zadevi, katero so prej celo vrsto let razplhavall. Take nedoslednosti in pobijanja samega sebe je zmožen le slovenski klerikaiec. Slovenski klerikalci se tudi niso sramovali ostati v vladi, na katero padla kri po vladnem nristnšu umorjenih opozicijskih poslancev. Seveda ie morilec le pun'ša Račič. vendar pa je do tega zločina dovedla nesposobna politika današnjega režima, ki je poostrila napetost v Narodni skupščini v toliki meri. da je prišlo do zločina. V vsaki druei državi bi v takem primeru vlada takoi ods*onila in bi ss ne obnovil stari režim, nri nas na ie vlada ?0. iuniia odstopila šele voč tednov po zločinu. a se ie kmalu zopet zlimala v stari obliki. In ta vlada se skuša z vsemi sredstvi obdržati na novršiu. Malo .^e briga za to. da v Narodni skupščini manjka prečanska večina. Delajo se zakoni, nalemaio nosoiila in n»č se ne vnraš^io. ali 'e to orav ore-čanski večini, k' ne sode'uie v Narodni skupščini. Tak režim ne more dolgo traiati. ako imaio vodilni pristaši te vlade še vsai malo vesti Brez Hrvatske ce ne da in ne sme vladati. Mi hočemo enakopravnost pravico ter poštenost, in to iaše načelo -ahteva da moramo dobiti vlado, ki bo ljudska in ki bo znala fer hotela enako zadovolji državljane od enega do drugega konca države. Naše nečnvene razmere že ot>cr>'-' naši najboljši inozemski prijatelji Francozi. Francoski vladni časoois «7emps» odkrito piše. da ie izhod iz težkega položaja, v katerega je zabredla Jugoslavija. v razpustu Narodne skupščine, novih volitvah in reviziji ustave. Časopis tudi pove. kdo in kje je krivec našega žalostnega stanja. Prav tako angleški časopis «Times» ostro graja politiko naše vlade in hegemonizem srbiianskih strank. V Beogradu so izvajanja obeh glavnih listov dveh merodajnih evropskih držav po- vzročila veliko "ntrtost. opomin Francozov. naših#najboljših prijateljev, je trpek za kleroradikalski režim. Vladno časopisje že v večji meri priznava potrebo sporazuma s KDK. To se pravi z drugimi besedami, da se bliža smrt kleroradikalskega režima v blagor in srečo vsega jugoslovenskega prebivalstva, ki si bo globoko oddahnilo, kadar bo ta mračna doba v zgodovini naše Jugoslavije za njim. Klerikalna politika in prekmurske potrebe Pod klerikalno-radikalsko vlado se Prelnmircem godi vsak dan slabše — Zmešane „Novine" Murska Sobota, novembra. Pravijo, da je časopis ogledalo ljudstva, med katerim izhaja. Za naše Prekmurje to ne velja, zakaj če bi kdo sodil naše ljudstvo po «Novinah», katere pri nas izdajajo klerikalci, bi dobil slabo sodbo. Naš narod je drugačen. Nedoslednost, sovraštvo, grožnje, nikdar nič novega, boj proti vsemu napredku, to so glavni motivi tega časopisa. Zato pa naše ljudstvo tako rado čita »Domovino*, ki mu je postala nujna potreba. Naš narod je željan pouka in resnice, hoče poznavati svet in življenje, hoče imeti res lepo zabavo. Vse to najde v «Domovini», vse to mu manjka v »No-vinah«. Zadnje »Novine« prinašajo članek »Da ga poznamo«, ki odgovarja temu, kar smo o tem listu zgoraj napisali. O teh nesrečnih demokratih piše na dolgo in široko, kakor da so njegovi bralci sami nevedneži. ki mu bodo to verjeli. Mogoče se tudi taki najdejo. Bog jim pomagaj! Bog že ve, zakaj ni podelil vsem prave pameti! Taki so pač najboljši pristaši klerikalizma, živa veja njihove stranke. Glavna misel v tem članku je, da bi bil na svetu raj. če bi vsi ljudje verjeli politiki dr. Korošc«i in klerikalcev. Takrat ne bi bilo ne toče ne suše, oblastni odbor bi dajal narodu dobro zrnje zastonj, davke bi država narodu plačevala. ne narod državi, skratka celi raj bi bil na zemlji. Seveda, kadar so klerikallci na vladi, ne morejo narodu pomagati, ker morajo to popravljati, kar so hudobni demokrati hudega napravili. Samo ta križ je, da to popravljanje že malo dolgo traja, saj so klerikalci že dVe leti na vladi, pa niso še ničesar popravili, ampak je vsak dan hujše. Seveda klerikalni Prekmurec tudi ne sme vedeti, da so bili klerikalci že večkrat prej na vladi in da niso nikdar ničesar napravili. Prekmurec tudi ne sme vedeti, da je tisti zakon, po katerem so zamenjali en dinar za štiri krone, podpisan po klerikalnih ministrih; zato morajo zdaj kričati, da so to napravili demokrati. Pa centralizem? Kako je že s tem bavbavom? Zakaj ga ne odpravijo zdaj, ko so na vladi? Sicer so ga pa sami uvedli. Ob nastanku naše nove države so klerikalci v Ljubljani in Mariboru vse slovensko deželno premoženje izročili Beogradu; napravili so celo, da gredo vsi nekdanji avstrijski deželni davki v Beograd. Dr. Korošec je celo takrat v Beogradu izjavil, da ni treba v parlamentu slovenskih stenografov. anipak naj bodo samo srbski, saj znamo vsi srbsko in slovenščine ni treba. Pa še nekaj. Ze davno bi centralizem propadel, ako se ne bi klerikalci združili s srbijan-skimi radikali sedaj, ko vodi naša Kmetsko-demokratska koalicija najhujši boj proti pokvarjenemu TKritMIiSMi. kaj 05 TO gredo sedajicteri-kalci s poštenimi prečani skupno, v boj Tin Zakaj pomagajo centralistom? Klerikalci so tudi hudi. zakaj je naša koalicija proti državnemu posojilu? Zato, ker bi se denar nespametno potrošil, mi bi ga pa morali nazaj plačevati. Mislimo, da je to naše zadržanje samo v korist našemu ljudstvu. Če že naši klerikalci kričijo, da gredo vsi naši davki v Beograd, nazaj pa nič ne pride, potem bi se s posojilom enako zgodilo. k To je ona klerikalna nedoslednost, ki je občudovanja vredna. Sicer pa smo pri »Navinah« na to navajeni. Saj smo zadnjič čitali v tem listu hud napad na oblastni odbor zaradi zrnja, štirinajst dni kasneje pa so vse to preklicali in hvalili Maribor. Bog pomagaj ljudem, ki morajo vse to verjeti! Enkrat pišejo, kako so močni v Beogradu, saj imajo celo ministrskega predsednika, na drugi strani pa tožijo, da nam bo vzel novi šolski zakon, katerega je izdelala sedanja kleri-kalno-radikalska vlada in ga bo sedanji parlament sprejel, vse pravice do naših verskih šol. Bog se usmili takih junakov in naroda, ki gre za njimi! Zadnjič enkrat so «Novine« pisale, da je treba v Soboti ustanoviti muzej in kaj moramo vse v ta muzej spraviti. Mi smo tudi za to, treba pa predvsem v ta muzej spraviti za večne čase »Novine®, da bodo še pozni rodovi videli, kaj je izhajalo v Prekmurju koncem dvajsetega stoletja. Verjemite nam, da se bodo že naši otroci čudili, da je bil tak časopis mogoč. GORENJI LOGATEC. Obletnico rapallske pogodbe smo tudi letos prav dostojno obhajali. Na programu so bile deklamacije, glasbene točke, igra in govor. Vse primerno resnosti večera. Dopoldne so se prodajali odkupni znaki za Jugo-slovensko Matico. — Kinematografske predstave Zveze kulturnih društev v Sokolskem domu so si zaradi svoje zanimivosti in originalnosti pridobile stalno in hvaležno publiko, med katero pri popoldanski predstavi prevladuje deca. Za v bodoče se nam obljubljajo filmi, ki, dosedanje še prekašajo. — Desetletnico Jugoslavije bo proslavil Sokol na narodni praznik 1. decembra in v nedeljo 2. decembra ob pol 8. zvečer s telovadno akademijo, pri kateri bodo sodelovali člani, članice in obrtni naraščaj. Na sporedu bo tudi slavnostni govor in simbolična igra «K luči«. — S. Miklavž nam sporoča, da bo tudi letos posetil Soteščan: Maščevanje pravice Povest. (Dalje.) »Vstani, Milan!« mu je skušala ohraniti Živlienie. «Tukai ie poletje!« Votlo je odjeknil njen klic med gorovjem, toda iz prepada ni bilo več odgovora. »Mrtev!« je vztrepetala in planila po-koncu. Zunaj po ulici so ronotali vozovi, solnce ie sijalo že visoko na obzorju. «Vstani in skuhaj zajtrk!« jo je teta poklicala. «Zopet noidem od doma.« Kmalu po njenem odhodu je Olga preiela pismo z bojišča. Pisava ie bila tuja. S tresočo roko je odprla ovitek. Pisanje se je glasilo: «Današnje jutranje solnce je posvetilo izza gore na truplo mladega junaka, ki ie podlegel ranam, uprt svoje oči v Vašo sliko, katero je nosil vedno s seboj. Preden je izdihnil. mi ie naročil, naj Vam sporočim njegove zadnje pozdrave. Pokopali smo ga zraven tovariša. Vašega sorodnika Izidorja Palarona. ki je padel pod sovražnim bodalom. Vezalo ju je skrivno prijateljstvo • Palaron ie namreč umoril svoio nevesto. Edino Mavzar ie vedel za ta umor, a ga je prikril, ker je bil podkupljen. Skrivnost js zaupal meni s prošnjo, naj Vam jo razkrijem. Rad sem mu postregel z uslugo saj je bil drugače dober mladenič. Obtožba mu je olajšala vest, potrpežljivo je trpel in mirno izdihnil.« «Umor je imel na vesti!« je viknila, pre-bravši nepričakovano poročilo. «Zdaj vem. zakaj ni mogel slišati imena Palaron in zakaj ni hotel pojasniti, odkod dobiva denar. Morda je prejel nagrado prav zaradi molčanja, zaradi tega, ker mu je ustavil konja, bi mu ne bil odmeril toliko plačila. Oblastvo je moralo končno nekaj izslediti, ali pa ga je nekdo zatožil — vohunov je polno po mestu na vseh koncih in krajih. «Al! boš molčala?« jo je nekaj potihoma vprašalo. «Zdaj ga itak ne bodo mogli kaznovati.« «Milan, v miru počivaj!« je vzdihnila in shranila pismo pod predpasnik. Šiloma je zadušila grenke solze ter se je odpravila na delo. 19. Oospa Martina je živela v vedro težjem položaju: streči je morala sestričini Zižmarici in dvoriti pustolovcu Palaronu. ki io je zalagal z denarjem in obsipal z darili. Vzlic temu, da je vabil v svoio družbo tudi gospo Rozi, je ta odločno zahtevala, naj Martina takoj ukine prijateljstvo z bogatinom, sicer je ne prizna več za sestričino. Lahkoživka ni mogla ugoditi njeni zahtevi. «Povedala sem ti že. da ne liubim r:r,fra. marveč njegov denar«, ji je nekoč zatrdila. «Mar mi je dedec in njegova družba, prijetna pa so mi darila, brez katerih bi ne mogla živeti.* «Pri meni imaš vsega na izbiro«, ji je Rozi ponudila svojo gostoljubnost. «Ne vem, čemu bi ti nalagala nepotrebno breme. Kar imaš, si pristradala od pokojnine, vdovec pa sedi na ogromnem premoženju.« «Sramuj se, priležnica! Zdaj si se mi očitno pokazala.« Prav nič ni zbodel Martino ta očitek. Priznati je morala, da je upravičen, zato ji je obljubila, da mu bo obrnila hrbet, kadar ga bo dovolj izkoristila. «Do tedaj nisi več moja sestričina«. ji je zagrozila. «Ako spoštuješ svojo čast, tedaj se loti poštenega opravila « «Vso mladost sem prebila brez tebe«, je priležnica zavrnila njene grožnje. «Ti si stradala in trpela, jaz pa sem uživala ter se rado-vala. Odnirale so se mi veličastne dvorane, kakor vila sem tekala po plesiščih, vsak hip sem izpila novo čašo sladkosti. Vsa tvoja domišljija ti ne more niti oddaleč pokazati tega, kar mi je dalo življenje.« «VIačuga! Tujina te je izpridila; ubila ti je vest in srce, umorila ti je dušo v živem telesu.« »Vsega tega ne čutim«, se ji je rogala in posmehovala. «Pa boš še bridko občutila. Od danes naprej te ne poznam, klečala bom ob grobu tvoje propalosti ter te objokovala. Izgubljenko so končno le eanile trde besede, vrgla se ji je okrog vratu ter jo je po-Ijubovala. «Proč! Nikar me ne oskrunjaj!« se ji je trgala iz objema. Sokolski dom z vsem svojim spremstvom. — V nedeljo sta dva domača para stopila v zakonski jarem: g. Mihael Modic se js poročil z gdč. Karo-liuo Moljkovo, g. Franc Oblak pa z gdč. Betko Čukovo. Malo poprej se je poročil tudi g. Andrej Tavčar, ki si je izbral nevesto v Ljubljani. Vsem trem mladim parom iskreno čestitamo! BLED. Jugoslovanska Matica je priredila na Bledu predavanje o neodrešenih bratih ter njihovem zatiranju pod Italijanom. Igralci gledališča na Bledu so uprizorili lepo igrico «Spavaj, deklica moja». Prišli so pa gostovat tudi igralci! iz Zasipa z žalcigro «Krivoprisežnik». v kateri! so pokazali, kako živahno delujejo podeželski! odri ter kako izvežbani so že. Uloge so rešili i dobro, tako da so bili vsi gledalci zadovoljni. I Toliko gledalcev je bilo 2 dežele, da je zmanj- j kalo vstopnic. Blejski igralci imajo v pripravi j novo vprizoritev in prihodnji mesec jih bomo zopet videli ca odru. SODRAŽICA. Delo na poliu je pri kraju. Treba si je pripraviti edino še drva za zimo, ki: že trka na vrata. Vsakdo je zaposlen pri naprav-Ijanju drv, da se bo lahko grel pri topli peči. Nastali so dolgi večeri, katere tržaui izkoriščamo pri radiu. V našem trgu imamo do sedaj že šest radio-aparatov, kar znači velik napredek, če pomislimo, da je bil pred dvema mesecema samo eden. En sam pogled na trg in padejo ti v oči visoko nad hišami napete antene. Skrbi nas le, ako bi kdaj kak zrakoplov moral pristati v našem trgu, kakor je pred kratkim v Cerknici, kje bi se spustil na tla, ko je vse prepreženo z žico. Sicer pa prepustimo to odločitev našim vrlim občinskim očetom, ki vestno in tiezno z g. županom vodijo občinsko gospodarstvo. — Da nam ne manjka blata, o tem sploh ni treba govoriti! Če hočeš dobiti lepo barvano obleko, kar nastavi se na cesto, pridrvel bo avto in do glave boš takoj pobarvan. Kje so cestni predpisi za avtomobi-liste? — Društveno življenje je zopet oživelo. Nova sokolska telovadnica je vedno polna, kjer se pridno pripravljajo vsi oddelki za proslavo desetletnice naše države 2. decembra. Tudi šola se pripravlja na proslavo. SODRAŽICA. Tukajšnje Sokolsko društvo bo priredilo v nedeljo 2. decembra proslavo ujedinje-nja s prav pestrim sporedom. Nastopil bo mešan pevski zbor ter člani in članice s skupinskimi vajami. Pri tej priliki bo zapriseženo novo članstvo. Sodeloval bo tudi tamburaški zbor. — 5. decembra pa nas bo obiskal Miklavž v dvorani brata Starca, kjer bo tudi proslava. Brate in sestre ter prijatelje Sokolstva vabimo, da se v čim večjem številu udeleže obeh prireditev. Zdravo! LJUTOMER. Naše Glasbeno društvo je otvorilo z letošnjim šolskim letom tudi že glasbeno šolo, in sicer za zdaj šele goslarski pouk in mladinsko petje. Snuje tudi že orkester na lok, a te ljube finance nam delajo tudi tu največje ovire. Za nakup raznih godal je pač treba vedno «cvenka». Zato bo društvo priredilo tombolo, ki bi naj bila na Štefanovo 26. decembra, in sicer v gostilniških prostorih g. Strasserja. Začetek takoj po večer-nicah. Odbor poziva vsa domača in bližnja društva, naj se oz;rajo na to prireditev. Med tombolo in po tomboli bo nastopil novi orkester na lok ter bo tudi ples. K obilni udeležbi že zdaj vabi odbor. RIMSKE TOPLICE. V prostorih gostilne «No-va pošta» bo v nedeljo dne 2. decembra ob devetih dopoldne seia odboruv krajevne organizacije SDS za občini Marija Gradec 111 Sv. Marjeta. Oba odbora bosta imela skupno sejo. Odbornike obeh organizacij vljudno prosimo, da se je točno ob določenem času udeleže. Okrožno tajništvo SDS Laško. GOTOVLJE. Pred kratkim je bila naša fara deležna izredne sreče. Vršil se je namreč štiri dni trajajoči misijon. Ena cela pridiga je b'.la posvečena tebi, draga «Domovina», in pa «Jutru». Seveda so se poslužili tudi spovedi, da so udarili po «Domovini». Prav tako druge pridige niso bile vselej primerne, posebno takrat, ko je govoril misijonar o zakonskih dolžnostih v navzočnosti malih otrok. S takimi pridigami nas prav nič ne poboljšajo. MAJŠPERK PRI PTUJU. (S m r t n a k o s a.) Tu je v svojem vinogradu umrl ;nž Pavel K a s t-n e r. Pokojnik je bil Ljubljančan iz znane Kast-nerjeve rodbine. Mož je prepotoval Indijo, Japonsko, Kitajsko in avstralske otoke ter se konč- SUKNO 261 iz največjih čeških in angleških tovarn, zanesljivo in trpežno blago t veliki izbiri in zmernih cenah pri A. E. SKABERNE, LJUBLJANA no nastanil v Novi Gvineji, kjer je bil nemški uradnik. Po vojni se je vrnil v domovino in živel skromno v svojem vinogradu pri Majšperku. Bil je štle nekaj čez 50 let star. — Blag mu spomin! NOVA CERKEV - P0DLEHN1K. Ne čudite se, ako si dovoljujemo posvetiti zopet nekoliko vrstic našim domačim zadevam. Nekateri naši občinski očetje se nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da je doba kimovcev že minula, ampak so še vedno mnenja, da odbornik ni za dru^o v občinskem odboru, kakor da ponižno kima. Ako kateri izmed odbornikov rec v redu izvršuje svojo z izvolitvijo prevzeto dolžnost, mu zagrozijo z izključitvijo iz odbora, ker se to po njihovem mnenju smatra za povzročanje nemirov v od-borovi seji. Sicer pa, prečitajte si list «Samo-uprava*, ki je izšel v oktobru! Tamkaj boste v dopisu, ki je izrecno namenjen Novi cerkvi, našli sebi primeren odgovor, katerega se bomo tično držali. Priporočamo, da se ga držite tudi Vi. SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Ni še minulo leto, odkar nam je ugrabila smrt nad vse priljubljenega moža, borca za kmetske pravice, Jakoba Neinca, in že je zopet zamahnila s svojo koso ter pograbila človeka poštenjaka, očeta sedmih otrok, posestnika iz Dragotincev Alojzija Korošca. Pokojnik je bil mož trdnega značaja, zvest napredni ideji, umen gospodar, vzor kot oče vsem okoličanom. Številna udeležba pri pogrebu je pokazala pokojnikovo vsest-ansko priljubljenost med ljudstvom. Častno število gasilcev ga je spremljalo z zastavo na njegovi zadnji poti. Četa lovcev je svojemu tovarišu izkazaia čast z dvema salvama. V imenu lovcav se je poslovil od pokojnika g. Glaser., upravnik oblastnega nasada pri Kapeli. Čudno je pri pogrebu postopal naš župnik, ki ni dovolil ob grobu pokojnika govoriti g. Zemljiču. županu iz Radin-cev. G. župnik, ta Vaš čin ni veliko in ne dobro delo! SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Sokolski od*ek pri Sv. Juriju ob Ščavnici javlja vsemu svojemu članstvu, da se bo ob priliki proslave 101etn:ce uje-dinjeuja Slovencev, Hrvatov in Srbov vršilo predavanje v nedeljo 2. decembra ob pol 9. v tukajšnji posojilnici. K udeležbi se vabijo tudi nečlani. DOMANJŠEVCI. V nedeljo 25. t. m. smo imeli pri nas lepo cerkveno slavnost. Inštaliran je bil od naše evangeljske cerkvene občine soglasno «Zakaj si me pahnila v prepad med naj-grše pošasti? Ne odrekaj mi pravice do življenja!* Rozi ji ni hotela več odgovarjati. Odprla je okno, da se nadiha čistega zraka. Martina se je zagnala v obupen jok. «Ne tuli!« ji je prepovedala. «Herman prihaja.* «Kam naj se skrijem?* je begala. Še preden je mogla oditi, je vstopil Herman, ki ju je iskreno pozdravil. «Zakaj si jokala?* je nagovoril sestričino. «Z Bogom, Herman!* mu je odvrnila. «Drugič se bova bolj natanko pomenila.* Rozi je po njenem odhodu razložila bratu, zakaj je prišlo do razdora. Ljubeznivo jo je potolažil ter jo seznanil s svojimi načrti. Pokazal ji je ravno pot za morilcem, kar jo je napolnilo z vidnim zadovoljstvom. Še tisti dan je posetil Herman sestričino v njenem stanovanju. Našel je zleknjeno v naslonjalu; bila je že precej pomirjena, samo na obrazu se ji je še poznalo, da je jokala. ■«Sestra me je zavrgla*, mu je hladno omenila. «Pa bom že prebolela.* «PrenagliIa se je in obžaluje*, se je namenoma izmislil. «Najine oči so uprte vate, Martina; pričakujeva, da naju povedeš do smotra.* «Kam? Kako?» jo je zinimalo. «Ne zahtevaj, da bi lovila s teboj morilca. Nisem ža tako delo.* «Lahko mi pomagaš. Moja pot do smotra pelje mimo tebe ...» «Mar sem jaz morilka? Ali boš dokazal?* «Nikar se ne razburjaj! Tako daleč se nisem spozabil, da bi ti kaj takega očital. Lahko pa me seznaniš s Palaronom, za kar ti bom silno hvaležen.* «Ne kliči maščevanja! Verjemi, da ni kriv umora, nasprotno ga obsoja in obžaluje. 2iž-marici ponuja celo denarno odškodnino, pa je noče sprejeti.* «On, ki nosi krivdo umora, je njegov sin... Kdo ve, ali mu ni pomagal z denarjem pri begu v tujino ...» «Saj ni niti vedel, kedaj je izginil. Še danes mu ni znano njegovo bivališče.* «Vidiš, prav o tem se hočem prepričati. Pomagaj mi, Martina!* «Nalagaš mi nevarno opravilo. Pa naj se razvname prepir in rodi posledice — kdo bo odgovoren?* «Prevzamem vsako odgovornost. Nihče ne bo izvedel, kdo tiči v ozadju.* «Kaj pa moja vest? Ali meniš, da imam namesto srca kamen?* «Obljubim s častno besedo, da ne bom izzval prepira in izvajal posledic. Samo ozračje bom razčistil okrog Palaronove palače. Tukaj pa moram imeti nekoga, ki me bo seznanil z njenim gospodarjem. Prosim te, napravi mi to uslugo!* «Bojim se zate, Herman. Razburil se boš in rabil orožje ...» «Nikdar, Martina! Moj edini namen prijateljstva s Palaronom je, najti izpred palače sled za morilcem ...» Sestričina je obmolknila. Obupno se je borila njena nezaupnost z bratrančevim prigovarjanjem, končno pa je omagala in povesila glavo. «Počakaj me o prvem mraku v mestnem gaju*, je sprejela njegovo prošnjo. «Čim se bo pojavil Palaron. vaju bom seznanila.* Herman ji je hvaležno stisnil desnico. Samo dve uri je bilo še do večera, a njemu se je zdelo, da bo treba čakati nekaj tednov. Ves čas je nemirno krožil po gaju in ko jc na zapadu zatonilo solnce, tedaj je sedel na klopico, s cipresami zavarovano. Tu se je namenil počakati Martino, ki je dospola v spremstvu svojega častilca. Držala sta se za podpazdulio, njuni glavi sta se skoro dotikali; čim bliže sta bila dogovorjenemu mestu, tem bolj sta se naslanjala drug na drugega. «Herman, moj bratranec*, ga mu je predstavila, na kar sta ga sprejela v svojo sredo. Palarona je bila sama prijaznost in ljubeznivost. «Torej vendar enkrat! Kolikokrat sem vas že povabil, pa se niste odzvali. Kdaj sem se vam zameril? Sosedje smo, pa se skoro ne poznamo.* Tako je besedičil ter mu neprestano stiskal desnico. «Do sedaj sem bil vedno zaposlen*, se je Herman vljudno opravičeval. «Mislil pa sem pogostoma na vas in iskal priložnosti, kedaj bi vas posetil.* «Prav, prav, prijatelj. Vidim, da sodite (1 dogodku drugače kakor vaša sestra. Kar se je zgodilo, ni moja krivda ter jo obžaluiem. Najhuje pa mi je. ker Rozi ne mara moje tolažbe, ne sprejme pa tudi denarne od-: škodnine.* «Silno je potrta. Najti ji moramo zdravilnega leka, sicer ne bo prebolela.* (Dalje prib.) igralci bili domačini, je to toliko bolj razveseljivo in hvale vredno. Igralo se je gladko in z razumevanjem. Tudi vloge so bile precej pravilno razdeljene. Dvorana je bila razprodana. SELO V PREKMURJU. Dne 15. t. m. dopoldne se je v naši prijazni vasi zgodila huda nesreča, katere žrtev je postala triinpolletna Elza Balaj-čeva. Na travniku, oddaljenem za streljaj od domače hiše, sta pasli krave Elzini sestrici Aranka in Irenka. Da bi jima ne bilo mraz, sta si kurili ogenj. Poleg je bila tudi mala Elza. Med tem časom pa so krave zašle na sosednjo njivo, posejano s pšenico, in obe sestri sta odšli za njimi, da jih zapodita nazaj. Elza je ostala tako sama pri ognju. Ker se je cgnju preveč približala, se ji je vnela obleka, tako da je bil ubogi otrok naenkrat ves v plamenu. Na njegovo vpitje je prihitela z dvorišče, kjer je sekala drva. otrokova mati, ki je strgala gorečo obleko raz deteta in tako preprečila, da ni popolnoma zgorelo. Povsem telesu močno ožgnno hčerko je mati takoj odnesla v Kri-ževce k zdravniku, a pomoč je bila že prepozna. Opekline so bile tako težke, da je ubogi otrok 19. t. m. po groznih mukah umrl. PROSENJAKOVCI. Nedavno so vlomili ne-zn?ni storilci v hišo kajžarja Aleksandra Laka-tuša in mu odnesli razna živila in razne obleke. Tatvine so osumljeni cigani, ki so bili baje v zvezi z Lakatuševo priležnico Terezijo Olajevo, ki se je hotela na tak način maščevati nad njim, ker jo je zapodil od sebe. TURNISČE. Pri nas je bilo v noči od 6. na 7. november vlomljeno pri posestniku Jožefu Raihu. Vlomilci so mu pokradli mnogo perila, obleke in živil v precejšnji vrednosti. Orožnikom se je posrečilo tatove izslediti. So to cigani Ignac in Štefan Horvat ter Franc Cener, vsi iz Vanče vasi. Cigani so bili aretirani in predani v zapor okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi. Huda šiba in nadloga so ti cigani za naše Prekmurce. Politični pregled V političnih krogih je zavzemal minuli teden precej zanimanja spor med glavnim rsdikalsklm odborom ln Vukičevlčevo strujo. Običajno se taki spori med radikali poravnavajo tako. da je zopet vse dobro. Skoro gotovo tudi zdaj ne bo drugače. Sicer pa je v Beogradu veliko mrtvilo. Seje okrnjene Narodne skupščine so slabo obiskane. Dela zaradi brezbrižnosti vlade ni mnogo, a tudi ni mnogo zanimanja za delo med vladnimi pristaši, med katerimi pač vedno bolj prevladuje mišljenje, da tako ne gre naprej. Brez zastopstva večine prečanskih noslancev ni pravega, resnega dela. Kakor se govori, bo Narodna skupščina kmalu šla zopet na počitnice. Veliko potrtost je povzročil med vladnimi krogi članek francoskega vladnega časopisa «Tempsa», ki resno opominja Beograd, naj preneha s sedanjo politiko, in poudaria. da ie izhod iz težavnih razmer v razpustu Narodne skupščine in v razpisu novih volitev. Enako obsoja londonski časopis «Times» početie klero-radikalskeea režima in hegemonizem srbijan-skih strank. Kakor se sklepa, se kleroradlkalski vlcdi že riše sodba. Čas bi že bil, da se odstraniio v ozadje vsi činitelji sedanje vlade, ki so krivi gorja, katero visi nad našo državo. Zavladati morajo t'H< v naši državi načela enakopravnost, nraviee ln poštenosti, ki so načela Kmefsko-demo-kratske konllclle, ki ie edina poklicala, da prevzame ključ položaja v svoje roke. Pri naših sosedih Rurrmnih baš vidimo, kako blagodejen le za državo kmetsko-..;., demokratski re?Im. V PutTumiii 'ie po dolgih borbah sestavila vlado kmetska demokracija pod ministrskim predsednikom Maniujem. Že v nekaj tednih je nova rumunska ljudska vlada odstranila vse ostanke prejšnjega hegemonističnega režima in uvedla popolno svoborlo. izvoljeni novi cerkveni inšpektor g. Štefan Heklič, trgovec in posestnik v Murski Soboti. Od blizu in daleč je prišlo ogromno vernikov k tej lepi slav-nosti; cerkvene obrede pa sta opravila naš domači župnik g. Hari Lipct in župnik iz Križev-cev g. Darvaš Aladar. Želimo, da bi novi g. inšpektor uspešno upravljal svojo častno službo, h kateri mu čestitamo. GORNJA LENDAVA. Nismo mogli verjeti, ko smo čitali v ^Službenih Novinah> nov zakon o sodiščih, da niso priklopljene k našemu novoustanovljenemu okrajnemu sodišču občine Ma-tjašovci, Vidonci, Kramarovci, Kuzdoblanje, Kru-plivnik, Gerlinci, Večeslavci, Nuskova. Te občine so nam najbližje, ene mejijo na našo občino, iz drugih pa morajo ljudje hoditi skozi našo občino v Mursko Soboto, kamor še spadajo zaradi površnosti novega zakona. Iz tega primera se vidi, kako delajo v Beogradu pod sedanjo klero-radikalsko vlado zakone in koliko pazita na svoje kraje oba naša klerikalna poslanca. Lepo delo za narod je to! MURSKA SOBOTA. Naša občina, ki je središče Prekmurja, dobi v kratkem važno avtomobilsko zvezo z Avstrijo. Ministrstvo je že dovolilo neki avstrijski družbi, da otvori avtomobilski promet med Mursko Soboto in Radgono (Radkers-burg). Avto bo vozil štirikrat na dan k nam in nazaj v Radgono (Radkersburg). V Soboti se bo zadržaval samo deset minut. S to zvezo bomo dobili ugodno zvezo za potovanje v Avstrijo, posebno v Gradec, pa tudi na Maribor bo preko Avstrije krajša in hitrejša zveza. Prvi avto bo prihajal v Mursko Soboto zjutraj, deset minut po poštnem avtu iz Rcgaševcev. Tisti domačini, ki od Cankove ne bodo imeli prostora v poštnem avtu, se bodo mogli peljati semkaj s tem novim avtom. Najprej je nameravalo avstrijsko društvo napraviti avtomobilsko zvezo preko Cankove, sedaj pa je to namero opustilo, ker vozi skozi Cankovo poštni avto. Zato bo šla nova zveza preko Gederovcev. — Tudi sosednji Ljutomer se giblje. Tam nameravajo napraviti tri avtomobilske zveze, eno do Radgone, drugo preko Strigove do Čakovca, sčasoma pa nameravajo uvesti eno vožnjo tudi na Mursko Soboto. MURSKA SOBOTA. Dramski odsek Sokola v Murski Soboti je 15. t. m. podal Anzengruberje-vega «Krivoprisežnika>. Ker so razen enega vsi A. S. Puškin — G. Strniša: Razbojnik Dubrovski (Dalje) «Popolnoma tako, Vaše velerodje«, je odgovoril ves zbegan policijski nadzornik. Gostje so se zasmejali. «Ljubim mladeniča zaradi njegove odkritosrčnosti,« je odgovoril Kirila Petrovič, «a žal mi je pokojnega nadzornika Terase Aleksijeviča; če bi ga ne sežgali, bi imeli že davno mir. Ali se sploh kaj sliši o Dubrov-skem? Kje so ga videli zadnjikrat?« «Pri meni. Kirila Petrovič,« se je odzval debeli damski glas, «pretekli torek je obedoval pri meni.« Pogledi vseh so se obrnili na Ano Savisno Globovo, zelo prostodušno vdovo, ki so jo vsi ljubili zaradi njenega dobrega in veselega značaja. Vsi so bili radovedni na njeno pripovedovanje. «Treba je vedeti, da sem pred tedni poslala svojega oskrbnika na pošto s pismom za svojega Vanjo. Sina jaz ne razvajam; tudi i nisem v takih razmerah, da bi ga mogla raz-? vajati. čeprav bi ga hotela, toda sami morate vedeti, da mora gardni častnik živeti svoje-mu stanu primerno, in jaz delim kakor pač ;; morem svoje dohodke z Vanjo. In tako sem mu poslala 2000 rubljev. Dubrovski mi pri f. tem niti na um ni prišel. Mislila sem si, mesto je blizu, vsega skupaj sedem vrst, z božjo po-£ močjo upam. da pojde. Pa gledam! Zvečer se vrne moj oskrbnik bledega obraza, ves raz-£ trgan in bos. Zakličem: ,Kaj je to? Kaj se je zgodilo?' On menic ,Matjuška Ana Savišna, razbojniki so me oropali in ni mnogo manjkalo, da me niso ubili. Sam Dubrovski je bi! zraven; hotel me je obesiti, potem se me je pa usmilil in me pustil bežati, a zato mi ie vse vzel in mi odpeljal konja in telego.' Onesvestila sem se: ,Gospod moj nebeški, kaj b > z mojim Vanjo?' Znova sem spisala pismo, vse razložila in mu poslala svoj blagoslov brez denarja. Pretekel je drugi teden. Naenkrat se je pripeljal na moj dvor voz. Javili so mi, da hoče z menoj govoriti neki general. Prosila sem. naj vstopi. Vstopil je petintridesetletni mož, črnolas, z brki. vitek, cel potret Kulneva predstavil se mi je kot prijatelj in tovariš mojega pokojnega moža Ivana Andrejeviča, češ, da si je štel v dolžnost, oglasiti se pri njegovi vdovi, vedoč, da jaz tukaj živim. Pogostila sem ga s tem, kar mi je Bog dal, govorila sva to in ono in naposled o Dubrov-skem. Povedala sem mu svoio nesrečo. Moj general se ie zresnil. ,To je čudno.' je dejal, ,ču! sem. da Dubrovski ne napada vsakogar, temveč le zelo bogate, toda tudi z njimi deli in jim ne vzame vsega. Ne oropa jih popolnoma, a uboja ga še ni nihče obtožil. Ali ni tu kaka prevara? Ukažite poklicati oskrbnika!' Poklicali so ga in prišel je. Komaj je zagledal generala, je obledel. Povei. bratec, na kak način te je Dubrovski oropal in te hotel obesiti.' Oskrbnik je vztrepetal in pal generalu k nogam: ,Batjuška. odpusti, greh me je zapeljal,;. lagal sem!' - - —---------- - -- ,Torej tako!' je odgovoril general. .Zdaj povej gospe, kako se je vse godilo, jaz bom pa poslušal.' Oskrbnik se ni moeel spomniti. ,No, torej,' je pomagal general, .povej, kje si se srečal z Dubrovskim!' ,Pri dveh smrekah, batjuška, pri dveh smrekah.' ,Kaj ti je on rekel?' .Vprašal me je. kam potujem in zakaj.' ,No. in potem?' Potem ie zahteval pismo in denar in jaz sem mu dal pismo in denar.' ,A on? No, kai je on storil? ,On mi je vrnil denar in pismo ter r Oddaj to na nošto!' ,In potem?' ,Batjuška odpusti!' ,Midva še nisva končala, moj ljubi', je rekel strogo general. ,A vi, milostiva gospa, blagovolite pregledati kovčege tega lumpa in preoustite ga meni, da mu dam pošteno lekcijo.' Veste, ker ie bil Dubrovski sam eardni častnik, ni hotel uropati tovariša. Uganila sem. kdo je bil general, brez vsakega nadaljnjega pojasnila. Našli smo denar in kočiiaža privezanega na kozla oskrbnikove kočije. General je obedoval pri meni. potem takoj odšel in vzel s seboj oskrbnika, ki so ga našli drugega dne v gozdu k hrastu privezanega in odrevenelega kot les.» Vsi so molče poslušali povest Ane Saviš-ne, posebno gospodične. Mnoge izmed njih so simpatiziralc z Dubrovskim in si ga pred- Hude reči se gode v Bolgariji. kjer ie vlada Ljapčeva začela ostro borbo proti makedonskim revolucionarjem (makedonstvujuščim), tako da se je začela že pravcata državljanska vojna. Viada je proglasila obsedno stanje nad Sofijo in okolico ter nad okrožjem Petričem. Oddelek vladnih čet ie dobil nalog:, da napade in obkoli glavni tabor makedonstvujuščih ter ujame njihovega voditelja Vanče Mihajlova. Med obema taboroma je že prišlo do spopada. Borba je trajala celo noč in se je tudi na našem ozemlju slišalo grmenje topov in ropo-tanie strojnih pušk. "gospodarstvo" Kmetijski pouk ŽIVINOREJSKE ZADRUGE, ŽIVINOREJSKI ODBORI IN ODSEKI. Pri nas je zaspalo ze marsikatero delo, ki se je zapocelo za po\zdigo živinoreje. Tako so prenehale tudi živinorejske zadruge. Dokler so bile denarno podpr e in so lahko kupovale pleme-njake, so deia.e. ko je pa zmanjkalo podpor, so zaspale. Pra\e^-a podrobnega dela pa sploh niso izvajale, ker je manjkalo predpogojev. Tudi danes ni še pričakovati, da bi se te zadruge tako lahko obudile. Se najprej utegnejo tam oživeti, kjer delujejo z uspehom mlekarske zadruge, ki so na vprašanji; živinorejskih zadrug še najbolj interesirane. Ce ne sluti živinorejec nobenih po-srednjih in nepočrednjih koristi, potem navadno nima zaupanja in naj so take osnove še tako potrebne in dobre. Našega živinorejca je težko pridobiti za zadruge, ker ga ' v>' ^ : i ' '3 " j lili i za konsk i m i določili na izpolnjevanje prevzetih obveznosti'/HVav zaradi tega 30 se začele v zadnjem času ustanavljati namesto zadrug bolj enostavne in proste organizacije živinorejskih odborov» in «odsekov.». Za naše kraje so ie organizacije bolj prikladne — vsaj za preh' dno dobo — in bi jih ne smeli na merodajnih mesiih odklanjati. Kder pozna naše gospodarske in živinorejske razmere do stavliale kot romantičnega junaka, posebno Mariia Kirilovna, živa sanjarka. »In ti. Ana Savišna, misliš, da je bil pri tebi sam Dubrovski?« je vprašal Kirila Petrovič. «Ti si se pač zelo motila. Ne vem. kdo je bil tvoj gost. a gotovo ni bil Dubrovski.» «Zakaj, batjuška, ni bil Dubrovski? Kdo drugi če ne on bo hodil na cesto in ustavljal mimoidoče, da si iih ogleda?« «Ne vem, toda gotovo je. da ni bil Dubrovski. Jaz se ga spominjam še kot otroka. Ne vem. morda so mu lasje potemneli, a tedaj je bil kodrav blondinček, pet let starejši od moie Maše, iz česar sledi, da nima 35 let, pač na okrog 23. «Prav toliko, vzvišenost«, je potrdil policijski nadzornik. «V svojem žepu imam tiralico, ki pravi, da Ima 23 let.« «A,» je dejal Kirila Petrovič, «prečitajie jo in mi bomo poslušali. Dobro bi bilo. da ga vemo prijeti in da se nam ne izmuzne, če nam pride pred oči.» Policijski nadzornik je potegnil iz žepa dokaj umazani list papirja, ga važno razgrnil in pričel s pevajočim glasom: «Opis Dubrovskega, sestavljen po navedbah njegove služinčadi: Starost 22 let, rast srednja, lice gladko, brado brije, oči riave, rusi lasje, raven nos, posebnih znamenj ni.» «To je vse?» je vprašal Kirila Petrovič. «Vse», je odgovoril policijski nadzornik in zložil papir. »Čestitam, gospod nadzornik! Da. da, to je listina! Po tem opisu Vam ne bo težko izslediti Dubrovskega. Kdo n. pr. nI srednje rasti, kdo nima rusih las, ravnega nosu? Sta- vseh podrobnosti, mora priznati, da se da s temi prostimi organizacijami veliko laže delovati kakor pa z živinorejskimi zadrugami. Na Gorenjskem so s temi organizacijami že pričeli, in sicer z dobrim uspehom. Res, da se vsega podrobnega dela po deželi, — ki je za smotreno povzdigo živinoreje predvsem potrebno, — še niso popri-jele, toda vse to se bo dalo doseči, če bodo te organizacije v dobrih rokah. Prve dobre izkušnje pa že imamo in je le želeti, da se te organizacije tudi drugod vpeljejo in prav uredijo. Zaraditega ne moremo odobravati, da bi se snovale in podpirale samo prave živinorejske zadruge. Iz javnih sredstev je podpirati ravno tako živinorejske odbore in odseke, če se ti osnujejo za pospeševanje domače živinoreje, ker so te proste organizacije za mnoge naše kraje bolj prikladne kakor pa zadruge, katerim manjka po teh krajih predpogojev še v enem in drugem pogledu. Potrebno je, da preprežemo z živinorejskimi organizacijami vso deželo, ker je vsa dežela potrebna skupnega pospeševanja živinoreje. Vprašanje, kje in kako bi kazalo te organizacije izvesti, naj se pa prepusti poklicanim možem, ki poznajo do malega gospodarske in živinorejske razmere in ki lahko stvarno presojajo izglede, ki se obetajo tem organizacijam. Prave živinorejske zadruge so važne osnove, toc'a danes se ne dajo povsod uvesti. To nam zadostno izpričujejo tudi dosedanje izkušnje. Tedenski tržni pregled ŽITO. Cene bre'* pomembnejših izprememb. Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali (za 100 kg, postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško, po i 290 do 292-50 Din; turščico, baško, staro, po 365 50 do 370 Din; oves, baški, po 295 do 300 Din; rž, baško, po 295 do 29750 Din; moko «0» po 430 do 435 Din. ŽIVINA. Cene za malenkost- popustile. Nft».zadjijem ljuBIjanskem "-sejmu" šo se trgovali za kilogram žive -- i Z E N1N! IN NEVESTE i kailar kupujete balo, oglejte si bogato zalogo vseh vrst manufHkOtfnega volnenega, svilenega, platnenega blaga pri znani tvrdki A. E. SKABERNE, l.JURL.IANA vim, tri ure boš govoril s samim Dubrov-skim, na ne uganeš, na koga si naletel po božji volji. Nič vam ni reči, uradniki ste res pametne glave!« Uradnik je pohlevno spravil svoi list v žco in se molče lotil gosi z zeljem, med tem so sluge že parkrat obšli goste in jim delili rum. Nekoliko buteljk so s pokom odmašili. Lica so jela rdeti, pogovori so postali glasnejši, svobodnejši in veseli. «Ne», je pričel Kirila Petrovič. «Nikdar več ne bomo imeli takega nadzornika, kakor je bil pokojni Taras Aleksejevič. On ni bii niti preliiter niti ni izgrešil svoje žrtve. Škoda, da so ga sežgali! Njemu bi ne ušel ni eden do vse tolpe. Vse do zadnjega bi polovil: tudi sam Dubrovski bi se ne izmuznil. Pokoinemu je bilo to pač prirojeno. Zdaj vidim, da ne bo nič drugega pomagalo, kakor da se sam poprimem tega posla in grem nad razbojnike s svojimi ljudmi. Ob prvi priliki bom odposlal 20 ljudi, da izčistiio gozd. Narod ni boieč. vsak posameznik gre nad medveda; torej tudi pred razbojniki r.e bo bežal.« «Ali je zdrav vaš medved, batjuška Kirila Petrovič?« je vprašal Anton Pafnutič, spom-nivši se pri teh besedah svojega kosmatega znanca in nekaterih šal, katerih žrtev je bi! včasih tudi on sam, «Medved Miša ie obetal visoko starost,« je odgovoril Kirila Petrovič, «a ie umrl slavne smrti po sovražnikovi roki. Onile je njegov zmagovalec » Kirila Petrovič ie pokazal na učitelja Francoza. «Oprosti, ali se ne spominjaš?* teže: voli, prvovrstni, po 850 Din, drugovrstni po 7'50 Din, tretjevrstni po 6'50 Din; krave, debele, po 5 do 6 Din, klobssarice po 3 do 3*50 Din, teleta po 10 do 12 Din. HMELJ. Na svetovnem trgu cene malo nazadovale. V 2ateu se je koncem minulega tedna plačevalo za 50 kg izbranega žateškega hmelja 1700 do 1850 češkoslovaških kron. Tuji hmelj (tudi jugoslovenski) se je plačal po 600 do 900 češkoslovaških kron za 50 kg (20 do 30 Din za kilogram). — V Nurnbergu se ie trgoval tuji hmelj po 65 do 95 mark za 50 kg (17 do 25 Din za kilogram). Kupčija slaba. JAJCA. Cene zaradi hladnega vremena poskočile. Nakupna cena v Jugoslaviji se giblje med 1'55 do 1'75 Din za komad. Sejmi 3. decembra: Planina pri Brežicah (za živino pa tudi blago), Martinja vas, Jesenice ra Gorenjskem, try Konjice, Sv. Tomaž pri Ptuju. 4. decembra: Kamnik, Šmarje pri Jelšah. 5. decembra: Videm pri Kočevju, Krško (le za živino). Lož. 6.decembra: Sevnica, Mokronog (le za živino), Borovnica, Žužemberk, Bohinjska Bistrica (le za blago), Dobrna, Murska Sobota, Vuzenica, Sedlarjevo. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo 28. t. m. v valutah:. 1 ameriški dolar za 56'60 do 56'80 Din; v devizah pa (okroglo): 1 avstrijski šiling za 7"98 do 8'01 Din; 1 nemška marka za 13'55 do 13"58 Din; 1 italijanska lira za 297 do 299 Din; 1 ameriški dolar za 56'79 do 56'99 Din; 1 francoski frank za 221 do 223 Din; 1 češkoslovaška krona za 1"68 do 169 Din. Kratke vesti = Cene na vinskem sejmu pri Sv. Križu pri Kostanjevici na Dolenjskem, ki se je vršil predzadnji ponedeljek, je ugodno uspel. Prišlo je dosti vinskih trgovcev in gostilničarjev tudi iz Gorenjske, Ljubljane in Notranjske. Sklenjenih je bilo nekaj dobrih kupčij že na sejmu, še več pa «Kako bi ne pomnil«, je odgovoril Anton Pafnutič in se popraskal za ušesom. «Miša je torej poginil. Pri Bogu. škoda ga je. kako zabaven je bil. kako umen! Drugega takega medveda ne dobiš več. Toda, zakaj ga je Francoz ubil?« Kirila Petrovič je z velikim zadovoljstvom jel pripovedovati o iunaštvu svojega Fran 4 coza. pri čemer je bil tako spreten, da je vse, kar se je zgodilo, obrnil v svojo slavo. Oostje so napeto sledili povesti o smrti Miše in občudovaje opazovali Deforža. ki ie. ne sluteč, da govore o njegovi hrabrosti, mirno sedel na svojem prostoru in karal zaradi slabega obnašanja svojega, nekoliko pre-< živahnega gojenca. Obed. ki je trajal skoro tri ure, je bil končan, gospodar :e položil servijeto na mizo, vsi so vstali in odšil v spreiemnico. kier so jih čakale kava in karte in kjer se ie na-daljevalo petje, ki se je pričelo v obednici. 10. poglavje. Okrog 7. ure zvečer so hoteli nekateri gostje oditi, toda gospodar, omamljen cd punča, je ukazal vrata zapreti in jim ie naznanil, da ne izpusti do prihodnjega iutra nikogar iz dvora. Kmalu ie zadonela godba, vrata dvorane so se odprla in ples se je pričel. Gospodar in njegovi ožji so sedeli v kotu. praznili kozarec za kozarcem, veseleči se radosti mladih. Stari so kartali. Samo po sebi umevno, kakor povsod, kjer ni v bližini nameščena brigada ulancev. je bilo več dam kakor gospodov, zato bili zaposleni vsi moški, ki so bili vsaj malo godni za ples. pozneje v posameznih goricah, kamor so se podali kupci s producenti. Razstavljenih je bilo okroglo '240 vpisanih vzorcev, a mnogo je bilo še ne\pisanih. Vina so v splošnem za .ovoljila, ker so bila čistega okusa. Zal, da preveč prevladuje kislina, ki se bo pa že po prvem pretakanju in čez z.mo znatno zmanjšala, tako da b< do letošnja vina poleti še prav pr jetna pijača. Vin gradniki so zahtevali sprva po 6 50, 7 —. 7 50 in 8 Din, a so pozneje popusti i i in se je cena gibala največ med 6-— in 650 Din. Nekatera uolj šibka vina so šla tudi ceneje, druga to jša pa še dražje. r; 6i DOMAČE NOVOST na teljicam za prijateljem in prifa- • V e v in eczic * Razpošiljanje knjig Vodnikove družbe. Vodnikova družba v Ljubljrni sporoča, da bn knjigo-veško delo za letošnja knjige kmalu končano, na kar se bo pričelo razpošiljanje. Vrstni red. po katerem se bodo knjige razpošiljale, bo letos v t bko izpremenjen c'a bo ljubljanska oblast, ki je bila lani zadnja, letos prva. Najprej se pa bodo razpos'ale knj.ge vsem ustanoVnik« m. Poverjeniki ljubljanske okolice dobijo krjige od srede do sobote (28. do 30. no\ einbn) Osali poverjeniki iz ljubljanske oblasti, ki pridejo po knjige osebno, pa od 3. decembra daije. Po odpravi teh pridejo na vrsto kraji izven Slovenije, nato pa mariborska oblast. Kdaj se bo pričela odirava knjig, bomo pravočasno objavili v Časopisih. — Pri tej priliki prosimo vse poverj nike. naj takoj pri oddaji knjig pobirajo članarino za prihodnje leto (1929.), ki znaša tudi 20 Din. Na ta način si silno olajšajo delo. erako pa prihranij družbi mnogo stroškov i_o marsikaterega člana, ki sicer laliko odpade. Za leto 1P28. se je prijavilo družbi do sedaj 17 810 članov. Od lrni se je število članstva dvignilo za 426. — Nekaj poverjeništev svojih članov še vedno ni prijavilo, kar se bo pa gotovo zgodilo sedaj ko knjisre izidejo. — Letos smo natisnili nekaj knjig več, da moremo tudi Lansko leto za Božič jc oddajala «Domovina» svojim prijateljem in prijateljicam zbirke lepih knjig po iako znižani ceni. Dobili smo mnogo pohval in zahval pa tudi vprašanj, ali jih bomo letos na enak način preskrbeli s cenenimi in lepimi knjigami. Tudi letos smo si preskrbeli lepo število knjig. ki smo ?ih zbrali do tri v eno zbirko in ki jih prepuščamo po šc nižji kakor polovični ceni svojim prijateljem za Božič Sestavili smo 10 zbirk krasnili jicr. Vsak naš čitatelj ali čitateljica lahko dobi vsako zbirko po tri knjige skupaj I o se«, O dinaxv§ts in poštnino 5 Din, skupaj 25 Din. — Te zbirke se morejo naročiti po znižani ceni od ?6. novembra 1923. pa do lO. janua -»]a 1929. Nakup in naročila se vrše z naročilnico, ki se izreže iz «Domovine», ter le proti takojšnjemu plačilu. Knjige se dobe v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 54 (nasproti glavne pošte). Kdcr ima naročilnico «Dcmovine», ima pravico do nakupa vseh desetih ali pa posameznih zbirk. Kdor naroči po pošti. n-:j prilepi naročilnico na dopisnico in pošlje izpolnjeno na upravo «Domovine» v Ljubljani. Med niimi se ie odlikoval učiteli. ker ie znal nailenše plesati. Parkrat je zaplesal z Marijo Kirilovno. in gospodične so se obračale za njima. Naposled okrog polnoči so vstali, gospodar ie zabavo prekinil, ukazal servirati jedila, a sam ie odšel spat. Zaradi odsotnosti Kirile Petroviča ie vse postalo še boli svobodno in živahno, kavalirii so se tismelili sesti poleg dam. dekleta so sc sme;a!a in šepetala s svojimi sosedi, dame so se glasno pogovanale preko mize. Možie so pili. se prepirali in Krohotali. Obed ie bi! ne^av^d-no vesel in je ostavil mnogo prijetnih spominov. Samo nekdo pri splošni radosti ni bil vesel. Anton Pafnutič ie sedel žalostno in molče na svojem prostoru -'edel raztreseno in kazal nenavaden nemir. Pogovori o ra7boinikih so razburkali njegovo domišljijo. Kmalu bomo spoznali, da ie imel dovoli vzroka za bojazen. Anton Pafnutič. ki ie klica! Boga na pričo, da je njegova šatulja nrazna. ni umazal jezika z lažjo: bila .ie res prazna, asignacije. prej v n.iej hranjene, je spravil v usnjato vrečico, ki jo je nosil pod sraico na prsih. S tem ie vsai deloma pomiril svoje večno nezaupanje do vseh in svojo večno boiazen. Dan°s ie meral nočevati v tuji hiši: bal se je. da bi mu ne nakazali prenočišča v kaki dalini sobi. kamor bi laliko udrli tatovi. Iskal si je z očmi tovariša in naposled naše! Deforža. Nieeova zunanjost, ki je izdajala moč. a še več hrabrosti, ki i'o ie dokazal, kr ie naletel na medveda. na katereea se bedni Anton Pafnutič ni mogel spomniti bre^ trepeta, sta bili vzrok, da si ga ?e izbral. Ko so vstali izza mize. se je Anton Pafnutič icl sukati okoli mladega Francoza, malo ccgcdrmV pokašlial in se napoved obrnil k niemu ter ga nagovoril: «Iiin. hm. ali bi ne moeel prenočiti v vaši sobi, kajti vedeti je treba ...» (Dalje prihodnjič.) Narcčiiirca. Upravi „DoEnoYmeu v Ljubljani. Podpisani naročam (katero?)...........:............................................. zbirko kniig. Istočasno pošiljam za knjige in poštnino znesek Dm .................................. Po prejema denarja mi knjige' takoj pošljite Ime naročnika (čitljivo)......................................................................-............- Ktaj in pošta ................................................................................................... Istočasno z naročilnico ie treba poslati denar po poštni nakaznici ali po položnici (ne «Domovini»!), ki se lahko dobi pri vsakem poštnem uradu za 25 par. na naslov: Tiskovna zadruga v Ljubljani, knjigarna, poštno-čekovni račun štev. 11.926. Svojim prijateljem svetujemo, da se v čitn večji meri poslužijo izredno ugodne prilike za nakup knjig in onih zbirk, ki jim naibnij ugajajo. Na; ne pozabilo, da jih dobijo samo za Božič za še nižjo kakor polovično cen<\ Če ima kdo že katero od razpisanih knjig, naj prijatelji narcče_več zbirk in naj si potem knjige razdelijo, kakor so jim najboli všeč. Seznam knjig v o o e d i n i h zbirkah i e naslednji: I. zbirka. Tigrovi zobje. Rcnn.i Testament. Povest. Sosedje. Novele. Cela zbirka le 20 Din, namesto 54 Din, in poštnina posebej 5 Dm. II. zbirka. Kapetanova hči. Povest. Onkraj pragozda. Roman. Dalmatinske povesti. Cela zbirka le 20 Din namesto 46 Din, in poštnina posebej 5 Din III. zbirka. Sodnikovi. Povest. Žrtve. Roman iz življenja na kmetih. Blagajna velikega vojvode. Celi zbirka le 20 Din namesti 49 Din, in poštnina posebej 5 Din. !V. zbirka. Hči papeža Roman. Angelin Hidar. Roman. Solnce in sence. Cela zbirka le 20 Din namesto 46 Din, in poštnina posebej 5 Din. V. zbirka. Lisjakova hči. Povest. Tri legende. Kako so se vragi ženili. Cela zbirka le 20 Din. namesto 50 Din, in poštnina posebej 5 Din. VI. zbirka. H.ektorjev meč. Roman. Mistiriie. Roman. Jenko. Pesmi. Cela zbirka le 26 Din namesto 54 Dm. in poštnina posebej 5 Di'i VIL zbirka. Lucifer. Roman. Rdeča megla. Roman. Moderna družba. Cela zbirka le 20 Din, namtsto54 Din. in poštnina posebej 5 Din. vili. zbirka. Agitator. Roman. Drobiž. Zbi-ka humoresk. V deželi Cirimurcev. Pov. Cela zbirka le 20 Din namesto 48 Din, in poštnina posebej 5 Diit. 'X. zbirka. Pater Ka'etin. Povest, lik za fronto. Povesti. Doienček. Cela zbirka le 20 Din namesto 50 Din, in poštnina posebej 5 Din X. zbirka. Veliki inkvizitor. Ljubezenski roman. Spomini r.a Cerkniško iez. Nalezljive bolezni. C'ht zbirka le 20 Din nam-sto 4S Din, in poštnina posebej 5 D"i. vse naknadno prijavljene člane zadovoljiti z vsemi knjigami. * Kralj pokrovitelj razstave ansleške umetnosti. Kraij Aleksander je prevzel pokroviteljstvo nad razstavo angleške umetnosti, ki so jo priredili v Ljubljani in jo bodo potem v Zagrebu in Beogradu. * Za proslavo 1. decembra 1928. v Mariboru se dobivajo izkaznice za četrtinsko vožnjo po železnici v Maribor tudi v Ljubljani pri Zvezi kulturnih društev, pri Prosvetni zvezi in v pisarni za tujski promet, v Celju na magistratu in v pisarni za tujski promet. Na izkaznico je treba zapisati ime in priimek udeleženca in kakega društva, n. pr. Narodne odbrane, ter odlicdno železniško postajo. * Angleški kralj resno zbolel. Iz Londona javljajo, da je angleški kralj Jurij hudo zbolel za pljučnico. Ni izključena katastrofa. * 3CIetnica poroke. V Kamniku sta praznovala te dni v krogu svoje družine 301etnico p, GrMjo, Kuniu-nijo in še nekaterimi drugimi državami.'kjer so zaposleni naši delavci. Pogajanja z Nemčijo brdo trajala 15 do 20 dni. Kakor je znano, se je z? naše delavstvo v Nemčiji doslej največ zavzemal g. dr. Gregor Žerjav in <=e b-) vsaj sedaj izvršilo. kar je zahteval dr. Žerjav že prej. * Kongres Delavskih /born e v Beogradu se je vršil v dneh 25. in 28 t. m. v Beogradu Kongresa se je udeležil tudi Narodni klub Delavske zbrrnice v Ljubljani, zastopan po svojem predsedniku dr. Bohinjcu, blagajniku Juvanu in tajniku Kravosu. * Tako je naslov lični zbirki ugank, ki jo poklanja naši mladini kot Miklavževo darilo vsem nr-šim naročnikom dobro znani pesnik Albin Čebular, k; je že več let sotrudnik našega lista. Ličra zbirka izredno posrečenih ugank je založila Brezalkoholna produkcija v Ljubljani, Poljanski nasip 10, ki pošilja tudi to knjigo poštnine prosto vsem, ki pošljejo znesek 6 Din za broširano ali 10 Din za vezano knjigo (lahko tudi v znamkah). Naročite jo čimprej, ker Miklavž že prihaja! * Italiji nevaren racl o-a^arat. V Vrhovlieni pri Kozini si je napravil neki kmečki fant majhen radio-aparat. Naznanil je to občinskemu načelniku v Dolini in hotel plačati predpisano pristr jbino pri poštnem uradu v Kozini. Poštna uradnica ni vedela, ali naj sprejme denar ali ne. Drugi dan so posetili fanta orožniki, prebrskali vso hišo in odnesli aparat, ki ga ne bo vex nazaj. * Zbirka zakonov za upravno službo. Dr. Ot-mar Pirkmajer, načelnik ministrstva notranjih del v Ber gradu, je začel prirejati zakone za upravno službo, sistematično urejene in obrazložene, v svrho naglega, pravno pravilnega in zakonitega uradovania. Danes povzroča občinskim upravam in drugm uradom upravno uradovanje nebroj težav, ker je v danih razmerah z razpoložljivimi prip močki skoro nemogoče ločiti veljavne zakone in uredbe od zastarelih, še manj pa poznati različne dodatne določbe in naredbe, katere narekujejo prepogosto naši ne-ioetatni novejši zakoni. Zato smo prepričani, da bi do neposredno interesirani krogi 7 zadovoljstvom pozdravili namero prireditelja ter omogočili njeno tmmmmmmmmmmmmmKmmmmmMmMmmm, Z ZVONO-MILOM perete brez vsake muke. za ALBUS ZVONO MILO! se izdeluje iz najboljših in najdražjih masti. Vaše perilo bo trajalo večno, če uporabljate zvono-milo. Za čistost vsakega komada Ž V O M O - ?*§ I L A jamči z 10.000 dinarjev TVORNICA MILA. uresničenje. Sedaj je izšel prvi zvezek Zbirke zakonov za upravno službo, in sicer Zakon o posesti in nošenju orožja, pravilnik k temu zakonu, pravilnik o proizvajanju in prodaji orožja in streliva ter zakon o zaščiti varnosti 111 redd v državi. Strani 221. Sane v pla'no vezan 65 Din, poštnina 2 Din. Posamezni členi zakona so dobili po piscu. 1 ki je na ustvarjanju zakona sam s. deloval ter imel priliko v podrobnostih spoznati voljo za-konodavca, obširna pojasnila, tako da bo ostalo pri praktični uporabi zakona glede njegovih določb le malo dvomov ali nejasnosti. Ta komentar ima svojo neprecenljivo vrednost v tem, da bo omogočil enakomerno uporabo zakonskih določb na praktične primere, in to v duhu zakona samega, ter bo na ta način preprečeval samovoljo posameznih organov, njim samim pa pomagal iz | marsikake zadrege, dajajoč jim iasna navodila in točna pojasnila. Nabavo te knjige priporočamo zlasti organr 111 političnih oblastev in občinam sodnikom, odvetnikom, vsem organom javne var-■ nosti in drugim interesentom. Drugi zvezek, ki j v kratkem izide, bo obsegal zakon o dr/avljan-Istvu, tozadeven pravilnik in komentar. Zbirka se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. * Jugoslovenska zastava je vihrala na dan desete obletnice italijanske zmage na Kozlovem robu pri Tolminu. Zaradi tega sc italijanski or> ž-niki prijeli 191etnega dijaka Vaclava Tuto iz Tolmina in 19letnega Viktorja Logarja in ju obtožili, da sta priredila to izdajalsko manifestacijo. Goriški sodniki so obsodili Tuto na dva meseca, Logarja pa na dva meseca zapora in 200 lir globe. * Smrt mladrga Sokoliča Te dni so pokopali na ljubljanskem pokopališču naraščajnika Sokola v Kranju, učenca 5. razreda mestne ljudske šole Dara Novaka. Fant je bil izredno marliiv nara-ščajnik. Na niegovi zadnji poti so ga spremile deputacije sošolcev, Pomladka Rdečega križa in Sokola z zastavo ter učitelja gosp< da Lepaher in Završnik. * Ita'ijan«ka po«trežljivo«t. Na obisk zadružne razstave v Rinvi so vabili fašisti tudi Slovence in Hrvate Julijske Krajine. Iz Istre in z Goriškega je bil odziv ne7nat°n. nekoliko več udeležriko' je bilo iz tržaške okolice. Sedaj si Drinnveduieio, kako je bila dolgočasna vožnja, ki je trajala kar celih 24 ur. Na rimski postaji so jih spravili v oddelke, kjer se razklada živina iu ves čas prav tako pazili nanje kakor na živino ali pa tatove. * Otvoritev telefona v Borovnici. Dne 16. novembra t. 1. je bila pri pošti B rjvnica otvorjena telefonska centrala. * Vsem pristašem KDK v Murski Soboti. Prejeli smo: Ker mi zaradi sklepov našega vodstva v Zagrebu ne moremo sodelovati pri proslavi praznika v petek 30. t. m. ob šestih z\efer. katero proslavo bo priredil današnji rež.m, Vas pozivamo, da se udeležite istega dne ob osmih zvečer akademije, katero bo priredil naš Sokol v proslavo praznika pri Dittrichu. * Občni zbor zveze bivših vojakov se bo vršil 9. decembra v salonu tov. Rozmana v Ljubljani,! Sv. Petra cesta št. 85 («pri Jerneju*). Pridite vsi!; Pričetek ob 9. po običajnem sporedu. * Ali mislite, da smo v Španiji ali Albaniji? Iz Prekmurja smo prejeli: Zadnje dvej «Novine»j ogrizavljejo tiste naše župr.ne in občinske odbor-, nike, šteri so za cestni odbor kandidaeijo spre-1 jeli na radičevsko-Pribičevičevoj listi. Celo njim' grozijo in pravijo, ka do na tiste, šteri bodo delali proti njim (klerikalnoj listi), malo nači gle-i dali. Gospodje od «Novin», mi smo nei deca, ka bi se dali strašiti, liki smo slobudn. državljani, pa mi lejko za tisto politiko idemo. štera se nam vidi hasnovita. Mi smo izvoljeni v občinske odbore od naših veščarov, smo nej od Vas postavljeni. Zato pa tudi samo našim vesčarom odgo-varamo za naša dela. Smo nej v Španiji, pa tudi nej v Albaniji, ka bi mogo sakši z nam: koman-derati. Povemo Vam pa ešče to. ka je naše ljudstvo že sprevidlo Vašo pa radikalsko politiko, zato se nemre včakati volitev v parlament, ka Vam odgovor da. kak ga zaslužite. Zdaj o prvim pa mo mi občinski odbori pri volitvaj v cestni odbor pokazali, ka je naše ljudstvo za pravo politiko. to je radičevsko-Pribičevičevo. Vi pa si Vaše grožnje proti nam, štere pišete v , spravte za kreščrk, pa idite z njimi v Beograd. Ka de naša lista zmagala, znamo vsi. * Izseljevanje i» I-tre. Tz Jelovi e je od«la te dni skupina mladih ljudi v Argentino, da bi tam i .-..ii Kruh sebi in svojcem doma, ki jih čaka letošnji zimi lakota. * Katastrofalen vihar je razsajal te dni nad za-»adno Evropo in na morju. Zaradi neurja se je KJtcpilo ogromno število ladij. Radio-postaje so leprestano sprejemale klice na pomoč od ladij, ti so se ponesrečile. Koliko žrtev je zahteval or-tan, še ni ugotovljeno. * Požar na Blejski Dobravi. Nedavno ponoči ie nastal požar v trafiki g. Ivaua Valanta na Blejski Dobravi. Škoda znaša preko 4000 Din na stavbi. Tobačno zalogo je trafikant k sreči spravil pred kratkim na svoj dom, ker v zimskem času ne prodaja v trafiki. Kdo je požigalec, se ne ve. Mogoče je, da mu je zažgal kdo trafiko iz maščevanja, še bolj verjetno pa je, da so zažgali vlomilci, ki so vdrli v trafiko ? nadi, da napravijo dober plen. Že dalje časa se po okolici klatijo sumljivi ljudje, ki hočejo živeti na tuj račun. * Nezgoda voznika. Pred dnevi je neki posestnik iz Toplic pustil pred Ašičevo gostilno na Lokah vpreženega konja in odšel s svojim tovarišem v gostilno. To priliko je uporabil neznan zlikovec, da je premenjal vajeti. Ko je posestnik s svo-1 jim tovarišem sedel na voz in pognal konja proti domu, sta oba kaj kmalu ležala v cestnem jarku pod vozom. Zlikovca še niso izsledili. * Italijanska ladja se potopila ob naši ohali. Te dni zvečer se je blizu Rogoznice pri otoku Mulju potopila italijanska motorna ladja «Erne-sto> iz Pirana, natovorjena z železniškimi tračnicami za Albanijo. Ladja leži v globočini 150 metrov in je ne bo mogoče dvigniti. Posadka se je rešila * Avtomobilska nesreča. Te dni zvečer se je vračala sodna komisija, obstoječa iz sodnega svetnika gosp. dr. Vičarja in sodnega uradnika gosp. Dolenca, z avtomobilom gcso. Viranta z nekega službenega ogleda v Celje. Avtomobil, ki j ga je vodil g. Virant sam, js zr.del pri Petrovčah i tovorni vlak, ker se na železniškem prehodu ne nahaia nobena zapornica. Sreča v nesreči je bila, da se vlak ni premikal, ker bi še v tem primeru avtomobil popolnoma razbil in bi nesre a najbrže ne končala brez smrtnih žrtev. Skrajni čas bi že bil, da železniška uprava čimprej postavi pri vseh cestno-železniških križiščih predpisane zapornice. * Nesreča invalida. V Ščavnici se je ponasrečil 561etni invalid Lovro Flašner, ki je hrom ca obeh nogah in hodi po berglah. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. Reveža so odpeljali v mariborsko bolnico. * Brezobzirnost dveh avtom ibilisto . Hlapec posestnika Antona Zadela iz Sevca Alfonz Žgank je peljal v Celje s parom konj prazen voz. Nenadoma mu je pridrvel nasproti z veliko brzino osebni avtomobil, v katerem sta sedela dva mladeniča. Vozila sta nepravilno po levi strani ceste in se skušala izogniti Zgankovemu vozu šele v zadnjem trenutku, ko sta že zavozila z vso silo v levo sprednje kolo veza. Karambol je bil tako močan, da je avtomobil kar odneslo na desno stran ceste, dočim so padle deske z voza na obcestni hodnik in zadele konja s tako silo v noge, da je padel. Konj je dobil pri tem štiri velike in globoke rane, katere mu je moral zašiti poklicani živinozdravnik. Hlapec Žgank je od strahu dobil hud živčni napad. * Uničene ribe. Te dni je bila voda v potoku Brnica v Hrastniku vsa bela od apna Graditelji nove šole na Dolu niso pravočasno epazili luknje pri apneni jami in je na ta način prišlo apno v potok. V potoku je bilo na tisoče rib, posebno postrv, ki jih je apnena voda uničila. Lastnik ribolova g. Burger trpi veliko škodo, ker so mu uničene vse ribe za nekaj let. * Pijača ga je zmotila. B-ezposelni kurjač Jaka R. iz Gotovelj pri Žalcu, je te dni pogledal nekoliko pregloboko v kozarec, zbog česar je nadlegoval mirne pasante na Glavni cesti v Ga-berju pri Celju. Njegovo obnašanje ni bilo v ni-kakem skladu z običaji civilizirane človeške družbe in ga je zaradi tega vzel mož postave na stražnico. * Roparski napad na eesti. Ko se je vračala nedavno zvečer trgov ska pomočnica Ivana Leber- jeva, uslužbena pri trgovcu Loibnerju v Celju, domov v Ložnico, jo je na cesti med vilo Krušič in mostom pri Samčevi gostilni napadel neznan moški in jo krepko sunil z roko v hrb.it. V istem hipu ji pa tudi že iztrgal ročno torbico in izginil brez sledu v temi. Leberjeva je videla le toliko, da je zbežal čez travnik na cesto, ki vodi proti Babnemu. V torbici se je nahajala poleg več malenkosti in 30 Din gotovine tudi srebrna ženska zapestna ura. Roparja še niso izsledili. * Vlomi v mariborski oblasti so prav pogosti. Podoba je, da so se vlomilci specijalizirali na trgovine z manufakturnim blagom. Varnostna «Mamtca, danes sem pa slišala novo pesmico: .Otroci, le molite, oa pridni bodite, da od svetega Miklavža kaj darov dobite!'* Bolnica je otožno pogledala svojo ljubljenko in globoko vzdihnila; ni ji hoteia kvariti otroškega veselja, zato ji je rekla: « Micika, dobra Micika, le pridna bodi, tudi na tebe ne bo pozabil sveti Miklavž!» Tako ji je govorila, a v srcu ji je bilo težko, silno težko, kajti vedela ie, da vara svojo hčerkico. Ko sta se mati in hčerka tako pogovar- oblastva so opozonla prebivalstvo na; pazi na h„ . . ž Ruhal ^maSno večerjo, krom-sumljive prodajalce tega buiga. Zadnji vlom je i , , ^ gok §e , nenadoTna 0£riasil v vež, bil izvršen v šmartnem na Paki. Vlomilci so vlo- , d proseč za prenočišče. mili v Kmetijsko konsumno društvo in odnesli :rotno pa rahlo prst lahko mešamo s kom-postnico, preperelim gnojem ali z listnato zemljo, pomešano z apnenim prahom. Pr; gnojenju se moramo ozirati na to, kakšno zelenjavo bomo prihodnje leto sadili. Gredice.za tiste zelenjave, ki zelo izTrpajo ženejo, kakor razne ! apusnice, gnojimo zdaj s hlevskim gnojem. Kdor ima sadike kapusnic za prihodnje leto, naj jih ospe in zemljo k rastlinam dobro potlači. Vsa irajna dišavna zelišča pokrijemo čez zimo s preperelim gnojem. Ravnotako pokrijemo črni koren in korenček z listjem, da jih pozimi lahko uporabljamo za kuhinjo. Preko gredic z zimsko špinačo napravimo iz remeljev oder in jih ob hudem mrazu pokrijemo s smerečjem. Istotako napravimo pri zimski glavnati solati. Peteršilj in drobnjak (šnitlih) posadimo v j zabojčke ali cvetlične lončke, da jih imamo tako tudi pozimi sveže, zelene. Zelenjava za zimsko uporabo naj ostane kolikor mogoče dolgo zunaj na gredicah. Pozneje pobrana zelenjava se drži veliko bolje kot prezgodaj pobrana. Skrb pa moramo posvetiti tudi zelenjadni shrambi. Ob milih toplih dneh jo zračimo, v hladnih dneh, ko zmrzuje, jo pa dobro zapazimo. Vso n8gnito zelenjavo takoj odstranimo. Zdaj je tudi čas, da premečemo kompostne kupe, jih pomešamo z apntm in polijemo z gnojnico. Sadike v hladnih gredah zračimo; če je hladno, jih moramo pa dobro pokriti in zavarovati tudi proti mišim. Vse ostale tople kakor hladne gred: izpraznimo in vse rastlinske ostanke zmečimo na kup, da nam dajo drugo leto dobre zemlje za te grede. 'f* r rr, . >!ii nli.,1 »Srečna zaročenka sem" ini> a- ..ilu »tfisii pravi razumna Mica. „Zmeraj bom mladostno izgledala, ker RADION prevzema mesto mene najtežje delo v hiši in sicer pranje perila. RADION pere sam in varuje perilo!" IZ POPOTNIKOVE TORBE SMRT ODLIČNEGA SOMIŠLJENIKA. Mozirje, novembra. V Mozirju v Savinjski dolini je umrl prejšnji četrtek tamkajšnji okrožni zdravnik g. dr. Joža Goričar, eden najodličnejših naših somišljenikov v Zgornji Savinjski dolini. Bil je iz veleugledne Goričarjeve rodbine, ki je skoro celo preteklo stoletje igrala eno prvih vlog v javnem življenju gonijegiajskega okraja. Ob slovenskem narodnem preporodu v preteklem stoletju je bilo Mozirje središče narodnega gibanja v Savinjski dolini, ki sta ga vodili rodbini Goričarjeva in Lipoldova. Pokojnikov oče Anton Goričar je bil dolga leta župan v Mozirju in načelnik okrajnega zastopa pornjegrajskega ter vse življenje odločen narodnjak. Dr. Joža Goričar (rojen 1871) je dokončal gimnazijo v Celju, medicino pa je študiral v Gradcu. Tu se je živo udeleževal slovenskega dijaškega življenja, ki se je takrat koncentriralo v akademskem društvu , je ves navdušen vzkliknil star gospod pri razstavi slik. «Zakaj neki?» je začudeno vprašal slikar, ki je stal poleg njega. «Pri solnfnem zatonu se vam pač ne morejo cediti sline!> «Oprostite,» je rekel gospod, cmislil sem, da slika predstavlja ocvrta jajca...» Bolečine, vzroki in njihovo zdravljenje. Znameniti angleški zdravnik dr. Haig je dokazal, da skoro vsi kulturni ljudje s svojo obilno hrano uživajo tudi razne strupe (posebno mokračno kislino in urate). Ti strupi povzročajo vse mogoče bolezni in dovedejo človeka do prezgodnje starosti in celo smrti. Na srečo so znani učenjaki — Broun-Sckar, Karno, Guaze in drugi — dokazali, da postane bolan in zanemarjen ali oslabel organizem in ravno tako fizično ali duševno preutrujen organizem pod vplivom fiziološkega ekstrakta (kakor je »KALEFLUID« D. Kaleničenka. pripravljen iz žlez mladih živali) zopet zdrav, skratka pomlaien. Vsled tega se »KALEFLUID« D. Kaleničenka približuje medicinskim zborom vsega sveta, na milijone bolnikov smatra kot močno ojačujoče in moč povra-Čuioce sredstvo za časa in po poteku bolezni, operaciji. porodu, napornem duševnem ali telesnem delu, pri hitrem duševnem ali fizičnem utruienju. ♦KALEFLUID« ie potreben vsem onim, katerih organizem ie nagnjen k raznim obolenjem, zahteva pa stalno krepitev moči. povzročene od bolezni, slabe prehrane ali duševnega dela. Gg. zdravni Natakar odide in se kmalu vrne z jedjo. Gost (razburjen): «To so vendar navadna telečja jetra.> Natakar: «No, seveda.> Gost: Natakar: «Kaj zato! Saj tudi mad>a golaž ni iz Mad£arske.» Nerodna zadeva. Teta Rozika je bila članica ženskega društva, ki jo je nekoč zvabilo na predavanje o snovi: «Kaj ukrenem, preden pride zdravnik*. Predvajali so pri predavanju tudi film in tetka je videla neko mladenko, ki je baš stopila s kolesa in sedla v travo. Nesreča je hotela, da se je z roko oprla na gada, ki je ležal skrit v travi. Gad je mladenko pičil v roku in nato se je na platnu pojavil napis: «Ne takoj k zdravniku! Najprej je treba izsesati sirup iz rane!> Mladenka, ki je že hotela sesti na kolo, je ubogala in izsesala rano. Toda tetka Rozika s tem ni bila zadovoljna in je glasno dala duška svojemu nezadovoljstvu: w »e neprestano »atc okrog solnca. Ravnotako mu,.o nine dan ko se pere perilo, Ce gOo jodinja izkoristi 7 prednosti, knVre ima diichfi Terpentinz «Vse to je lepo in dobro, a kaj bi bilo, če bi mladenka na kačo sedla ?» Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. Zenitnl oglasi, dopisovanja in trgovski oglasi vsaka besed« 1 Din. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilu. Oglasni oddelek »DOMOVINE«. Ljubljana. Prešernova ulica št 4. Telefon št 3492. Mnogo denarja lahko zaslužite, ako prodajate pri privatnih strankah naš povsod iskani predmet. Za vzorec kakor navodila je vposlati 10 Din. — Rozman, Maribor, poštni predal št 2. 283 Krojaškega pomočnika sprejmem. — Naslov v ogl&snem oddelku «Dom5 Uin. lainburice od i>a l'ln. '■mm iom od 4;: n t- 2M Hi — • • ^vvVoK^V^ Različno straoac-Diago no ipP* enotnih cenah Ljubljana. Dunajska ;esta la, »Peti •taribor. Gosposka ulica 17 Celje. Aleksandrova :esta 1 ^tuj, Slovenski trg, »Petovia« AfcViia&ž-• .••• ' : "^•-^•^•••T';.--'- i)li se želite osvoboditi revmatizma in protino? Trganje, zbadajoče bolečine v udih iu členkih, otekline členkov, pohahliene noge iu roke, zlmdanie, trgame v ra/.nih delih telesa, da celo slanost oči H" vragih posledice bolečin vsled revmatizma in prchlaiema, ki se m raiO o straniti, ker bi bolezen vedno 0ol| in boli napredovala. Jaz Ya m nudi m zdravilno pijačo, ki "Vam razkraja sečno kislino, pomaga pri prebivi in ciAčeniu. Ni to kakšno uuiverzaino sredstvo ali skrivnostuo /dravilo, amo.k zdravilo, ki ga je ilala dobra mati narava za dobrobit bolutga človeštva. Vsakemu brezplačno za poskuin o. Pišite mi takoj iu dobili bo te iz mojih skladišč, ki so po vseh državah, popolnoma orezplačno in tranko euo steklenico za poBkušnio obenem z navodilom in pou no razpravo. a>< se boste mogli sami prepričati o tem neškodljivem sredstvu in njegovem delovanju. August Marzke, Berlin -Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse Nr. 5. Abt. 19. -yr »* -.-j-»-a. -s JS;. S---:, •. i-AiV« i Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolt R i b n i k a r Urejuje Filip Omladič. Za Narodno tiskarne Pran Jezeršei.